1.
opredeli cilje izobraževanja odraslih,
2.
določi prednostna področja izobraževanja odraslih,
3.
opredeli dejavnosti, potrebne za izvajanje izobraževanja odraslih, in
4.
določi celotni obseg javnih sredstev.
1.
Povečal se je vpis odraslih v vse programe splošnega izobraževanja
odraslih. Velik napredek je zabeležen pri razvoju in vključevanju v programe
usposabljanja za potrebe dela, vključno s sistemom potrjevanja nacionalnih
poklicnih kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: NPK).
2.
Razvoj in izvajanje javnoveljavnih programov za manj izobražene,
ranljive skupine in osipnike, kot so usposabljanje za življenjsko uspešnost (v
nadaljnjem besedilu: UŽU), računalniška pismenost za odrasle (v nadaljnjem
besedilu: RPO) in projektno učenje za mlajše odrasle (v nadaljnjem besedilu:
PUM), se je izkazalo kot pomemben prispevek k razvoju pismenosti, ponovni
vključitvi v izobraževanje oziroma k nadaljevanju opuščenega šolanja in večji zaposljivosti.
V sedem javnoveljavnih programov za dvig ravni pismenosti in štiri programe, ki
niso javnoveljavni, je bilo letno vključenih okvirno 8000 odraslih, v program
PUM pa 240 mlajših odraslih.
3.
Na področju neformalnega izobraževanja so bili uspešni študijski krožki,
v katere je bilo letno vključenih okvirno 3000 udeležencev, in programi za dvig
temeljnih zmožnosti za ranljive skupine, kjer beležimo povečanje zanimanja
(leta 2012 vključenih 5200 udeležencev), ter programi za dvig splošne
izobraženosti na točkah vseživljenjskega učenja, kjer se je letno učilo okrog
23.500 odraslih.
4.
Večina navedenih programov se je izvajala v sredinah, kjer odrasli
živijo in delajo.
5.
Z ukrepom povračila stroškov za uspešno dokončanje srednješolske
izobrazbe se je spodbujalo vključevanje odraslih v te programe. V obdobju
izvajanja ReNPIO 2005–2010 je okvirno 9500 odraslih dobilo povrnjene stroške
šolanja.
6.
V 33 središčih za samostojno učenje se je letno učilo okrog 7500 oseb,
ponudbo izobraževanja odraslih na sedmih borzah znanja pa je letno izkoristilo
okrog 1500 odraslih.
7.
Usposobljenost strokovnih delavcev se je izboljšala, letno se je
usposobilo najmanj 1000 oseb.
8.
Pri zagotavljanju kakovosti so bile dosežene pomembne izboljšave kakovosti
izvajanja programov. V model Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje je
vključenih 44% vseh izvajalcev izobraževanja odraslih (ljudske univerze,
srednje šole in zasebne organizacije). Usposabljalo se je 29 svetovalcev za
kakovost. Podeljenih je bilo 11 priznanj za razvijanje kakovosti v
izobraževanju odraslih. Vpeljan je bil zeleni znak kakovosti za izobraževalne
organizacije, ki vsake dve leti dokazujejo, da sistematično skrbijo za kakovost
izobraževanja odraslih. Uresničen je projekt uvajanja programov poklicnega in
strokovnega izobraževanja v izobraževanje odraslih, v okviru katerega so
razviti podporni instrumenti za večjo kakovost in učinkovitost.
9.
Svetovalno-informativna dejavnost za odrasle deluje v lokalnem
svetovalnem omrežju v vseh statističnih regijah v okviru 14 ljudskih univerz in
na 60 krajih zunaj njihovega sedeža. Storitve svetovalnih središč uporablja
letno najmanj 19.000 odraslih. V lokalnih svetovalnih omrežjih sodelujejo
strateški (občine, območne zbornice, službe za zaposlovanje, sindikalne
organizacije, enote zavoda ter regionalne razvojne agencije) in strokovni
partnerji (šole, knjižnice, društva, centri za socialno delo, zdravstvene
ustanove in drugi). V manjšem obsegu ljudske univerze ponujajo tudi druge
oblike svetovanja in informiranja, kot so svetovanje za starejše odrasle, Rome
in priseljence, poklicno informiranje in svetovanje v sodelovanju z območnimi
enotami zavoda za zaposlovanje, podjetniško svetovanje, svetovanje za
učinkovito rabo energije idr.
10.
Pri promociji vseživljenjskega učenja se je na nacionalni ravni
uveljavila vsakoletna prireditev teden vseživljenjskega učenja, pomembno
promocijsko vlogo imajo glasila s področja izobraževanja, kot so e-novičke ACS
in drugih nacionalnih javnih zavodov ter vsakoletni pregled izobraževalne
ponudbe. Močna promocijska dejavnost je potekala tudi v okviru projekta za
razvoj pismenosti odraslih, razvoja kakovosti v izobraževanju odraslih,
študijskih krožkov in informativno-svetovalne dejavnosti za odrasle.
11.
Na regionalni ravni so razviti in uresničeni različni modeli ali
projekti (centri vseživljenjskega učenja, modeli svetovanja za ranljive skupine
prebivalstva, projekti, ki oživljajo kulturno in naravno dediščino …), ki
povezujejo šole, knjižnice, društva, razvojne agencije in gospodarske subjekte
ter prispevajo k ozaveščanju, povezovanju šol z gospodarstvom in večjemu
vključevanju prebivalstva v različne oblike izobraževanja in usposabljanja.
Organizacije za izobraževanje odraslih so razvile vrsto e-učnih gradiv za
samostojno učenje.
12.
Vloga Andragoškega centra Slovenije se je izkazala kot potrebna podpora
strokovnemu razvoju in sistemskemu urejanju področja izobraževanja odraslih v
državi, in sicer z razvojnimi nalogami/izhodišči/strokovnimi podlagami,
ovrednotenjem, razvojem in prenovo posebnih programov za odrasle, razvojem e-učnih
gradiv za odrasle, razvojem svetovane dejavnosti, razvojem modela ugotavljanja
in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja, usposabljanjem strokovnih
delavcev, svetovanjem izvajalcem in posameznikom, razvojem kakovosti,
usklajevanjem in izvajanjem promocijskih dejavnosti, mednarodno dejavnostjo,
publicistično dejavnostjo (strokovna gradiva za učitelje, organizatorje
izobraževanja, razvojne delavce v izobraževanju odraslih in na drugih
področjih, povezanih z izobraževanjem odraslih).
13.
Vpeljane so bile spletne aplikacije za spremljanje uresničevanja ciljev
in analiziranje učinkov ReNPIO 2005–2010 ter strokovno podporo dejavnostim
(kakovost, izobraževanje strokovnih delavcev in druge).
14.
Uveljavljen je bil model izobraževanja odraslih za razvoj pismenosti, ki
obsega dva dela – programskega, ki ima skupno jedro (pisne, bralne, matematične
zmožnosti), in druge temeljne zmožnosti, ki so odvisne od potreb in značilnosti
posameznih ranljivih ciljnih skupin, – ter sistemski del, ki ga sestavljajo
verificirane izvajalske organizacije (50) in usposobljeni učitelji (več kot
400). Model je inovativen v evropskem prostoru, z njim na področju pismenosti
odraslih že uresničujemo smernice, zapisane v osnutku sklepov svèta o
pismenosti.
15.
Ovrednotenje javnoveljavnih programov UŽU, RPO, PUM in programov za
usposabljanje strokovnih delavcev v teh programih je pokazalo, da gre za dobro
zasnovo programov in zadovoljivo raven njihove izpeljave. Na podlagi izsledkov
ovrednotenj so bili ti programi tudi prenovljeni.
16.
Ljudske univerze in srednje šole so s sofinanciranjem posodobile
IKT-opremo.
17.
Uresničevanje ReNPIO 2005–2010 so v znatnem obsegu omogočila sredstva iz
Evropskega socialnega sklada (v nadaljnjem besedilu: ESS), ki so predstavljala
okoli 50% vseh sredstev.
1.
V programe splošnega izobraževanja se manj izobraženi še vedno vključujejo
manj kakor bolj izobraženi4.
2.
Uspešnost odraslih v programu osnovne šole za odrasle ni zadovoljiva.
3.
Programi za ranljive skupine so v veliki meri odvisni od sredstev iz ESS,
kar ne omogoča tekočega zadovoljevanja potreb odraslih in stabilnega
financiranja izvajalskih organizacij, hkrati pa vpliva na negotov delovni
status strokovnih delavcev.
4.
V procesih ugotavljanja in potrjevanja pridobljenih znanj imajo kljub
primernim zakonskim podlagam in razvitim instrumentom še vedno prednost
javnoveljavna dokazila o izobrazbi pred dokazili o znanju, pridobljenem na
neformalen način ali s poklicnim delom. Sodelovanje socialnih partnerjev je v
teh procesih šibko, značilen je tudi strah, da bo uveljavljanje sistema
priznavanja neformalno pridobljene izobrazbe razvrednotilo pomen formalnega
izobraževanja.
5.
Zapleteni postopki črpanja sredstev iz ESS so v preteklem obdobju
velikokrat povzročali neenakomerno financiranje in s tem nestabilne pogoje za
delovanje izvajalskih organizacij. Vplivali so tudi na uresničevanje porabe
načrtovanih sredstev (izkoriščenih je bilo 74,2% načrtovanih sredstev ali 75
mio. evrov manj od načrtovanega, od tega 46 mio. manj sredstev ESS)5.
6.
Delež sredstev za splošno izobraževanje odraslih je bil manjši od
predvidenega, presežen pa je bil delež za izobraževanje in usposabljanje ter za
potrebe dela, kar pa je bilo zaradi zaostrovanja pogojev zaposlovanja v zadnjih
letih razumljivo.
7.
Premajhno je sodelovanje med izvajalci izobraževanja odraslih.
8.
Izobraževalna ponudba se razvija tam, kjer je povpraševanje po
izobraževanju – to pa se povečuje z višjo izobrazbo.
9.
Med posameznimi regijami v Sloveniji so velike razlike: največ ponudbe
je v Jugovzhodni, Osrednjeslovenski, Goriški in Pomurski regiji, najslabše sta
pokriti Zasavska in Notranjsko-kraška regija.
10.
Stroški za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za potrebe trga
dela so načeloma domena delodajalcev. Iz javnih sredstev je bilo predvideno le
financiranje usposabljanja na ogroženih delovnih mestih ali posebej
opredeljenih ciljnih skupin zaposlenih. Projekti ESS pa so bili namenjeni tudi
drugim ciljnim skupinam zaposlenih, tako da je bil del javnih sredstev namenjen
sofinanciranju izobraževanja, ki bi ga morali kriti delodajalci.
11.
LPIO sta sestavljali dve ministrstvi, kar ni skladno z zamišljeno
ureditvijo. Če naj bo program izobraževanja odraslih LPIO financiran iz javnih
sredstev, potem bi moral obsegati tudi sredstva, ki jih temu področju namenjajo
druga ministrstva (ozaveščanje, preventiva, informiranje, usposabljanje) in
lokalne skupnosti. Ker dejavnosti vseh akterjev niso dovolj pregledne, je slika
pomanjkljiva6.
Preglednica 1: Delež populacije, stare od
25 do 64 let, v formalnem in neformalnem izobraževanju, 2001–2012
Vir: Eurostat, * ocena Eurostat.
Preglednica 2: Delež prebivalstva v
starosti od 25 do 64 let z doseženo najmanj srednješolsko izobrazbo
Vir: Eurostat.
Preglednica 3: Povprečni pisni dosežki
odraslih (25–64 let) s končano srednješolsko izobrazbo (1998), število
doseženih točk od 500 možnih
Preglednica 4: Vključenost odraslih
(25–64 let) v splošno neformalno izobraževanje
Vir: SURS.
Vir: SURS.
Vir: SURS.
Vir: SURS.
Preglednica 9: Izvajalci javnoveljavnih
programov za odrasle po regijah v šolskem letu 2012/2013
Vir: Informacija o izobraževanju odraslih v
šolskem letu 2012/13 in razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje v
študijskem letu 2012/12.
Preglednica 10: Prebivalstvo Slovenije,
staro 15 let in več, po stopnjah dosežene izobrazbe in deležih po starostnih
razredih, 2011
Vir: SURS.
Preglednica 11: Prebivalstvo Slovenije,
staro od 25 do 64 let, po izobrazbi, 2011
2.2. Izobrazbena sestava brezposelnih oseb
Podatki (preglednici 12 in 13) kažejo dve
značilnosti brezposelnih, ki sta zelo pomembni pri načrtovanju usposabljanja in
izobraževanja: zelo visok delež iskalcev zaposlitve brez poklicne ali strokovne
izobrazbe in zelo velik delež brezposelnih, starejših od 50 let. Nizka
izobraženost in hkrati visoka starost predstavljata torej eno glavnih tveganj
za izgubo zaposlitve.
Preglednica 12: Brezposelni brez poklicne
ali strokovne izobrazbe, brezposelni, mlajši od 25 let in starejši od 50 let v
Sloveniji
Leto
|
Povprečno število
registrirano
brezposelnih
|
Delež brezposelnih
brez poklicne ali strokovne izobrazbe
|
Delež brezposelnih
mladih do 26 let
|
Delež brezposelnih,
starejših od 50 let
|
2007
|
71.336
|
39,3
|
16,7
|
31,1
|
2008
|
36.216
|
40,1
|
14,4
|
34,7
|
2009
|
86.354
|
39,4
|
15,4
|
30,3
|
2010
|
100.504
|
37,3
|
13,8
|
31,2
|
2011
|
110.692
|
35,2
|
11,7
|
35,2
|
2012
|
109.266
|
34,8
|
9,6
|
35,1
|
Vir: ZRSZ, Letno poročilo 2011.
Preglednica 13: Delež brezposelnih po
stopnjah izobrazbe v primerjavi z izobrazbenimi deleži vseh odraslih
prebivalcev
|
Brez poklicne ali
strokovne izobrazbe
|
Nižja in srednja
poklicna izobrazba
|
Srednja
tehniška ali strokovna
izobrazba
|
Višja in visoka
strokovna izobrazba
|
Brezposelni
|
35,6
|
24,9
|
26,4
|
12,5
|
Prebivalci 15+
|
24,8
|
23,6
|
32,7
|
18,7
|
Vir: ZRSZ, mesečne informacije, september
2012, SURS, Letopis 2011.
IV. IZHODIŠČA
NACIONALNEGA PROGRAMA (ReNPIO 2013–2020)
1. Položaj v Sloveniji in vplivi na razvoj
izobraževanja odraslih
Gospodarsko in družbeno okolje je zaradi
posledic gospodarske in finančne krize po letu 2010 občutno vplivalo tudi na
področje človeških virov. Zoženi finančni okviri omejujejo možnosti javnega
financiranja izobraževanja odraslih, zmanjšana kupna moč pa onemogoča ali vsaj
omejuje možnosti odraslih, da bi lastna sredstva vlagali v svoje izobraževanje.
Po drugi strani se je povečalo število brezposelnih, s tem pa so se povečale
potrebe po dodatnem usposabljanju in prekvalifikacijah, ki jih delodajalci
finančno ne zmorejo pokriti.
Zanesljivost predvidevanj o razvoju okolja,
ki bo v prihodnosti odločilno krojilo pogoje, v katerih bo delovalo
izobraževanje odraslih, se s časovno oddaljenostjo manjša. Zlasti to velja za
tiste okoliščine, na katere ne moremo vplivati z razvojnim usmerjanjem ter
načrtnim oblikovanjem pogojev dogajanj in procesov. Ključni svetovni in
nacionalni izzivi, ki jih morajo nasloviti dokumenti razvojnega načrtovanja za
obdobje 2013–2020, so že predstavljeni v uvodnem poglavju. Pri vseživljenjskem
izobraževanju lahko med take izzive štejemo:
a) demografski razvoj,
b) družbeno-gospodarski razvoj,
c) tehnološki razvoj,
d) potrebe in zahteve trga dela.
K a) Demografska struktura prebivalstva v
Sloveniji (preglednica 14) se je v primerjavi z letom 1990 precej spremenila,
saj se je prebivalstvo v dobrih dveh desetletjih postaralo v povprečju za šest
let, pri čemer je za moške ta skok še nekoliko večji, in sicer znaša 6,2 leta.
Indeks staranja je za leto 2000 znašal 87,8, leta 2011 pa že 116,8.
Preglednica 14: Prebivalstvo Slovenije po
povprečni starosti in spolu, 1990–2011
Leto
|
1990
|
2000
|
2005
|
2006
|
2007
|
2008
|
2009
|
2010
|
2011
|
skupaj
|
35,8
|
38,8
|
40,4
|
40,7
|
41,0
|
41,3
|
41,40
|
41,6
|
41,8
|
moški
|
34,0
|
37,1
|
38,7
|
39,0
|
39,3
|
39,6
|
39,7
|
39,9
|
40,2
|
ženske
|
37,4
|
40,5
|
42,0
|
42,3
|
42,6
|
42,9
|
43,00
|
43,2
|
43,4
|
Vir: SURS.
Učinki demografskih sprememb so
dolgoročnejši, zato so za osemletno obdobje, kolikor znaša časovni okvir
nacionalnega programa, manj odločujoči, čeprav ne zanemarljivi. Podaljševanje
življenjske dobe in gibanje rodnosti sta spremenljivki, ki v krajšem časovnem
obdobju nimata znatnejših učinkov. Projekcija prebivalstvene slike brez večjih
vplivov prirasta na račun priselitev nedvoumno pokaže, da se bo številčnost
šolajoče se generacije v teh desetih letih zmanjšala15, delež starejših prebivalcev pa povečal. Večje spremembe pa so
mogoče zaradi večjega ali manjšega učinka priseljevanja. Dolgoročnejše
projekcije Eurostata16 za posamezne države
članice EU za Slovenijo napovedujejo nekoliko manjši neto selitveni prirast, ki
naj bi se do leta 2020 s sedanjih 6000 zmanjšal na 4500 oseb. Vendar pa lahko
učinki gospodarske krize, ki je te projekcije še niso mogle upoštevati, tako
sliko tudi spremenijo. Možnih je več scenarijev17, ki lahko različno vplivajo tudi na obseg potreb po izobraževanju
in usposabljanju. Seveda pa se na tem področju srečamo s številnimi neznankami,
saj težko predvidimo, kdaj in kako se bo krizna krivulja obrnila. Od tega bodo
odvisne potrebe na trgu delovne sile, ki bodo krojile tudi potrebe po
usposabljanju.
K b) Pri družbeno-gospodarskem razvoju
lahko predvidimo več možnih scenarijev, v veliki meri odvisnih od gospodarskega
razvoja in izhoda iz sedanje krize ter ustreznosti odzivov na naraščajoče
okoljske probleme. Po optimističnem scenariju se bo gospodarstvo preusmerilo na
storitvene dejavnosti, vrhunsko znanje in okolju prijaznejšo tehnologijo, z
bistveno večjim deležem zaposlenega višje usposobljenega kadra. Nove vire za
razvoj in napredek gospodarstva bomo našli v izboljševanju učinkovitosti
(energetske, materialne, okoljske in družbene). Uresničitev pesimističnega
scenarija pa bi pomenila ohranjanje obstoječe strukture gospodarjenja,
povečevanje okoljskih obremenitev, vse večjo porabo prostora, surovin in
energije, torej z veliko zastarele in energijsko potratne tehnologije in glede
izobrazbe nezahtevnih delovnih mest. V vsakem primeru pa se bodo povečale
potrebe po splošnem izobraževanju in pridobivanju sodobnih temeljnih zmožnosti,
kot so aktivno državljanstvo, ohranjanje okolja in sonaraven razvoj, učenje
tujih jezikov, kulturna »pismenost« ipd. Udejanjanje bolj ali manj
optimističnega scenarija je v veliki meri odvisno tudi od razvojne usmeritve in
politike.
K c) Tehnološki razvoj, ki ga lahko samo
približno ocenimo, bo zelo vplival na pogoje, v katerih bo delovalo
izobraževanje odraslih. Razvoj tehnologije ima na področju izobraževanja dvojen
vpliv: na eni strani gre za potrebe po dodatnem usposabljanju in stalnem
posodabljanju znanj, ki jih poraja tehnološki razvoj na vseh področjih in
dejavnostih (sem spadajo tudi pojavi izginjanja nekaterih poklicev in njihovo
nadomeščanje z novimi, ki zahtevajo drugačno usposobljenost; z novimi
tehnologijami in novo paradigmo razvoja so povezane tudi nove storitve), na
drugi pa gre za tehnološke novosti, predvsem na področju informatike, ki
omogočajo drugačne metode učenja, ki so bolj dostopne in s primerno uporabo
lahko tudi učinkovitejše od običajnih, vplivajo pa tudi na spreminjanje
dostopnosti do znanja – izobraževalne organizacije in učitelji niso več edini
vir znanja; znanje, pridobljeno na drugačne načine, pa zahteva opredeljena
merila in postopke za njegovo formalno priznavanje.
Nedvomno se bodo izjemno povečale možnosti
sodobnih oblik učenja s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT).
To bo občutno prevrednotilo vlogo učiteljev, ki pa bodo svoj pomen v okviru
delno spremenjenih vlog še okrepili. Usmerjanje, svetovanje, mentorstvo,
preverjanje znanj in sorodne dejavnosti bodo pridobile na pomenu na račun
klasičnega poučevanja. Seveda pa bo še toliko bolj pomembno kakovostno
načrtovanje ter oblikovanje učnih vsebin in metod, ki bodo lahko z uporabo
tehnologije dostopne vsem.
K d) Na trgu dela lahko predvidimo
dogajanja, ki bodo vplivala na potrebe po usposabljanju na eni strani in
priznavanju pridobljenih znanj na drugi. Znaten vpliv bo imelo podaljševanje aktivne
dobe, kar bo povečevalo povpraševanje po usposabljanju, pridobivanju dodatnih
kompetenc ter prilagajanje delovnih mest starejšim delavcem. Po projekcijah
dveh mednarodnih študij, ki obravnavata potrebe po izobraženosti delovne sile v
Evropi do leta 202018, lahko v naslednjih desetih
letih na trgu delovne sile pričakujemo zelo veliko povečanje povpraševanja po
visoko izobraženem kadru, nekoliko manjše povečanje pri srednje izobraženih
delavcih in znatno zmanjšanje zanimanja za manj izobražene delavce.
2. Mednarodno sistemsko okolje
Z ReNPIO 2013–2020 Slovenija prispeva tudi
k uresničevanju priporočil in ciljev, ki jih vsebujejo Strateški okvir za
evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) in iz njega
izpeljana dva najnovejša dokumenta, namenjena vrednotenju znanja in razvoju
pismenosti. Najširši okvir predstavlja Evropa 2020, Strategija evropske
gospodarske rasti do leta 2020 (za pametno, trajnostno in vključujočo
gospodarsko rast). Povzetki dokumentov so razvidni iz priloge 8: Mednarodno
sistemsko okolje.
3. Ključni problemi
Na podlagi ocene stanja lahko glavne
probleme na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji razvrstimo v tri
sklope:
Izobrazba in njena kakovost
Problemi se kažejo predvsem v naslednjem:
(1) Delež odraslih z dokončano srednjo poklicno izobrazbo in več s starostjo
pada. Med starejšimi od 45 let je visok delež manj izobraženih, kar bo zaradi
podaljšanja delovne dobe vedno večji problem. Ta ciljna skupina se težje
prilagaja novim zahtevam delovnega mesta, zlasti če nimajo pridobljenih ključnih
oziroma poklicnih zmožnosti. (2) Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo v
starosti od 25 do 64 let je pod povprečjem držav OECD19. (3) Sedem odstotkov prebivalstva, starega 15 let in več, nima
dokončane osnovne šole. (4) Med brezposelnimi je visok delež starejših od 50
let, ki nimajo poklicne oziroma strokovne izobrazbe. (5) Kljub statističnim
podatkom o majhnem osipu je še vedno preveč mladih, ki na različnih stopnjah
opustijo šolanje.
Slovenija se sooča s problemom kakovosti
znanja, kar so pokazali rezultati mednarodne raziskave pismenosti, v kateri se
je Slovenija uvrstila na rep držav v besedilni pismenosti (priloga 3: Dosežki
odraslih v Sloveniji v besedilni pismenosti v primerjavi z drugimi državami,
1998). To predvsem velja za manj izobražene odrasle. V vseh evropskih državah
je delež manj izobraženih, ki so uvrščeni na višje ravni pismenosti, bistveno
višji kot v Sloveniji (priloga 5: Mednarodna primerjava – pismenost in
izobrazba).
Poudarki/prednostne naloge ReNPIO
2013–2020:
-
povečanje deleža prebivalstva z dokončano štiriletno srednjo šolo, ki se
je izkazala kot tista stopnja izobrazbe, ki zagotavlja večjo zaposljivost,
-
spodbujanje odraslih brez končane osnovne šole za vključitev v
osnovnošolsko izobraževanje ali v programe nižjega poklicnega izobraževanja ali
v programe za pridobivanje ključnih oziroma poklicnih zmožnosti,
-
povečanje vpisa odraslih v naravoslovne programe višjega strokovnega
izobraževanja in programe na področju zelenega gospodarstva,
-
ugotavljaje in priznavanje znanj, pridobljenih po neformalni poti,
-
pridobivanje splošnih znanj za dvig splošne izobraženosti,
-
ozaveščanje o pomenu in usposabljanje za udejanjanje načel trajnostnega
razvoja,
-
pridobivanje ključnih in poklicnih zmožnosti za nova delovna mesta in
potrebe trga dela ter za povečanje usklajenosti ponudbe delovne sile s
povpraševanjem na trgu znanja,
-
povečanje izkoriščenosti medpodjetniških izobraževalnih centrov (MIC) za
usposabljanje in pridobivanje poklicnih zmožnosti zaposlenih in brezposelnih,
-
sofinanciranje možnosti za ponovno vključitev in dokončanje
izobraževanja,
-
izvajanje motivacijskih programov, informativne in svetovalne
dejavnosti, skupaj s poklicno orientacijo,
-
nadaljevanje in nadgradnja dobrih praks v izobraževanju odraslih.
Udeležba in pravičnost v izobraževanju
odraslih
Pravičnost v izobraževalnem sistemu merimo
tudi s kazalnikoma o udeležbi odraslih v izobraževanju in kakovostjo znanja
udeležencev (OECD)20. Prebivalci, ki so
nižje izobraženi in spadajo med ranljive skupine, se v izobraževanje premalo
vključujejo. Poleg tega pa je za doseganje kakovosti znanja, ki bi bilo
primerljivo z bolj izobraženimi vrstniki, treba več vlagati v podporne
dejavnosti na njihovi izobraževalni poti.
ReNPIO 2013–2020 se zavzema za:
-
izvajanje motivacijskih programov, novih pristopov, informativne in
svetovalne dejavnosti za ranljive skupine za pridobivanje temeljnih zmožnosti
in vključevanje v izobraževanje in usposabljanje,
-
približevanje izobraževalne ponudbe domu.
Sistemsko okolje
Pomanjkljivosti sistemske ureditve se
kažejo predvsem na naslednjih področjih: (1) nestabilno financiranje
javnoveljavnih programov splošnega izobraževanja ter podpornih dejavnosti, (2)
neuresničevanje sistema ugotavljanja, vrednotenja in priznavanja na različne
načine pridobljenih znanj in veščin, (3) nestabilno sofinanciranje
srednješolskega in višješolskega izobraževanja odraslih, (4) pomanjkanje
medresorskega povezovanja, ki ovira vsebinsko sodelovanje in racionalnejšo
izkoriščenost sredstev, (5) neustrezno zakonsko urejanje izobraževanja odraslih
(pomanjkanje sodelovanja nacionalne in lokalne ravni pri zagotavljanju
materialnih pogojev za delovanje organizacij za izobraževanje odraslih).
ReNPIO 2013–2020 se zavzema za:
-
vzpostavitev stabilnega (so)financiranja javne mreže programov in
dejavnosti s poudarkom na manj izobraženih in drugih ranljivih skupinah ter ob
sodelovanju lokalnih skupnosti,
-
spodbujanje partnerstev na vseh ravneh in različnih organizacij ali
skupnosti,
-
spodbujanje dokončanja in vpeljevanje procesov za ugotavljanje,
vrednotenje in priznavanje na različne načine pridobljenih znanj in veščin.
4. Ciljne skupine ReNPIO 2013–2020
ReNPIO 2013–2020 opredeljuje naslednje
ciljne skupine:
-
brezposelni: prednostna skupina so starejši od 50 let, ki nimajo
poklicne ali strokovne izobrazbe ali imajo manj ključnih ali poklicnih
zmožnosti;
-
zaposleni:
-
prednostna skupina so starejši od 45 let z dokončano manj kot štiriletno
srednjo šolo ali pomanjkanjem ključnih ali poklicnih zmožnosti,
-
zaposleni, ki zaradi specifičnih psihofizičnih zahtev nekega poklica tega
ne morejo več opravljati, ko dosežejo določeno starost;
-
mladi, ki na različnih stopnjah opustijo šolanje;
-
manj izobraženi in druge ranljive skupine, kot so osipniki in mladi, ki
zgodaj zapustijo šolanje, socialno ogroženi, priseljenci, Romi, starejši odrasli,
migranti, invalidi in obsojenci;
-
druge skupine odraslih, ki imajo omejene možnosti dostopa do socialnih,
kulturnih in ekonomskih dobrin, kot so na primer kmetje in prebivalstvo iz manj
razvitih regij.
5. Dolgoročni cilji ReNPIO 2013–2020
Vseživljenjskost izobraževanja odraslih
bomo uveljavljali tako, da bomo dolgoročno:
1.
Zagotavljali kakovost in učinkovitost izobraževanja in usposabljanja
odraslih, vključno z razvojem odličnosti in privlačnosti na vseh stopnjah.
2.
Zagotavljali razvoj in ustaljeno delovanje podpornih dejavnosti za
nemoteno delovanje vseh deležnikov v vseh procesih izobraževanja odraslih.
3.
Zagotavljali izobraževanje in usposabljanje vsem odraslim ne glede na
njihove osebne, socialne ali ekonomske razmere.
4.
Omogočali vsem odraslim polno uresničitev njihovega človeškega
potenciala, povezovanje osebnih izkušenj s širšimi družbenimi, ekonomskimi,
kulturnimi in okoljskimi dejavniki.
5.
Spodbujali ljudi k delovanju, premisleku in ustreznemu odzivanju na
socialne, politične, gospodarske, kulturne in tehnološke izzive ter h graditvi
skupnosti po načelih trajnostnega razvoja.
6.
Spodbujali pridobivanje temeljnih in poklicnih zmožnosti za nova delovna
mesta.
7.
Krepili ukrepe za vrnitev mlajših odraslih, ki zgodaj opustijo šolanje,
v izobraževanje.
8.
Zagotovili pogoje za doseganje in priznavanje standardov znanja.
9.
Na nacionalni ravni spodbujali ugotavljanje in priznavanje znanja,
pridobljenega po formalni in neformalni poti.
10.
Zagotavljali strokovni razvoj strokovnih delavcev v izobraževanju
odraslih.
11.
Zagotavljali podporno okolje za izobraževanje in učenje odraslih v vseh
življenjskih obdobjih ter razvijali strategije načrtovanja in razvoja kariere v
povezavi s potrebami trga dela in osebnega razvoja.
12.
Večali možnosti za učno mobilnost v Evropi in po svetu.
13.
Zagotovili boljšo usklajenost deležnikov v sistemu izobraževanja
odraslih ter večjo učinkovitost pri izkoriščanju kadrovskih in denarnih virov.
14.
Sistemsko uredili stabilno javno financiranje izobraževanja odraslih, ki
vključuje vzpostavitev javne mreže programov in dejavnosti, z upoštevanjem
potreb ranljivih in izobrazbeno prikrajšanih skupin.
15.
Spodbujali delovanje in izkoriščanje potencialov nevladnih organizacij.
Za skladnost s temi cilji so v ReNPIO 2013–2020 podrobneje opredeljena
prednostna področja z usmeritvami in operativnimi cilji, razčlenjene
dejavnosti, potrebne za izvajanje izobraževanja, ter predviden celotni obseg
javnih sredstev, ki jih bomo do leta 2020 namenili za delovanje in razvoj
izobraževanja odraslih iz javnih sredstev.
ReNPIO 2005–2010 je opredeljevala tri
prednostna področja in področje dejavnosti v podporo razvoju izobraževanja
odraslih v Sloveniji. Zaradi primerljivosti podatkov in doseganja kazalnikov
ter uresničevanja nadaljnjih razvojnih ciljev ostaja tudi v ReNPIO 2013–2020
opredelitev prednostnih področij in področij dejavnosti enaka.
6. Spremembe v sistemskem okolju, ki jih
predvideva ReNPIO 2013–2020
Sprejeta bo zasnova javne mreže izvajalcev
in programov splošnega izobraževanja ter podpornih dejavnosti, določenih s to
resolucijo, ki bodo namenjene in enakomerno razporejene po celotnem ozemlju
države ter stabilno financirane iz javnih sredstev. »Temeljno merilo
razmeščanja predstavlja dogovorjeno število prebivalcev v občini/regiji. Pri
razmeščanju v manj razvitih okoljih se dogovorjeno število prebivalcev dopolni
še z dodatnimi merili, ki upoštevajo obseg težje dostopnih ciljnih skupin
(starejši, slabše izobraženi, migranti, etnične skupine, osebe zunaj trga dela,
brezposelni) in kulturne ter druge posebnosti okolja, ki pomembno določajo dejanske
izobraževalne potrebe in dostop do njihovega zadovoljevanja za vse odrasle
prebivalce.« (Bela knjiga, str. 400) Oblikovane bodo strokovne podlage za
spremembo zakonske ureditve izobraževanja odraslih na državni in lokalni ravni.
(Bela knjiga, str. 404)
Cilj je enakomerno razmestiti in stabilno
financirati javno mrežo izvajalcev in programov izobraževanja odraslih, pri
čemer bodo upoštevane tudi nevladne organizacije. Ponudba programov in
podpornih dejavnosti, ki bo na voljo vsem prebivalcem, s posebnimi spodbudami
za manj izobražene in ranljive skupine, bo pokrivala najmanj:
-
program za pridobitev osnovnošolske izobrazbe,
-
programe za pridobitev temeljnih zmožnosti,
-
programe splošnega neformalnega izobraževanja, ki razvijajo
pripravljenost in zmožnosti za sodelovanje v procesih usmerjanja trajnostnega
razvoja21,
-
informiranje in svetovanje ter pomoč pri kariernem načrtovanju,
-
organiziranje postopkov ugotavljanja in potrjevanja predhodno
pridobljenega znanja,
-
promocijo vseživljenjskega učenja in trajnostnega razvoja.
V. NACIONALNI
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH (ReNPIO 2013–2020)
1. Cilji
izobraževanja odraslih
1.
Dvigniti izobrazbeno raven prebivalstva in raven temeljnih zmožnosti.
2.
Povečati zaposljivost aktivnega prebivalstva.
3.
Izboljšati možnosti za učenje in vključevanje v izobraževanje.
4.
Izboljšati splošno izobraženost.
Za operacionalizacijo zapisanega postavlja ReNPIO 2013–2020 več operativnih in
merljivih ciljev ter kazalnikov. Med slednjimi je krovni kazalnik, umerjen po
evropskih kazalnikih, ki hkrati omogoča mednarodno primerljivost z državami EU.
Krovna kazalnika
Za merjenje udeležbe v vseživljenjskem
učenju (v nadaljnjem besedilu: VŽU) se na ravni EU uporabljata dva kazalnika:
1.
prvi z uporabo ankete o delovni sili (ADS) vsako leto meri vključenost v
katero koli obliko VŽU v štirih tednih pred snemanjem:
Stopnja
udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v VŽU se bo s 14,5% v letu
2012 povečala na 19% v letu 202022.
|
2.
drugi pa na tri leta z uporabo ankete o izobraževanju odraslih (AES)
meri vključenost v dvanajstih mesecih pred snemanjem:
Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od
25 do 64 let v VŽU se bo s 36% v letu 2011 povečala na 45% v letu 202023.
|
Za
uresničevanje ciljev ReNPIO 2013-2020 so odgovorna pristojna ministrstva,
strokovni organi in izvajalci, ki bodo razvijali in izvajali programe in
dejavnosti, ki podpirajo izobraževanje odraslih. To so: organizacije za
izobraževanje odraslih, organizacije, ki opravljajo dejavnosti v okviru
zdravstvene vzgoje in drugih preventivnih ukrepov, organizacije, ki izvajajo
izobraževanje s področja kmetijske dejavnosti, organizacije s področja kulture
ter razvojno-raziskovalne organizacije, javni skladi, javne agencije, zbornice,
zveze in nevladne organizacije.
2. Prednostna področja izobraževanja
odraslih
Cilji ReNPIO
2013–2020 se bodo udejanjali na treh prednostnih področjih, ki zagotavljajo
uravnoteženo izobraževanje odraslih za razvoj socialnega (družbena povezanost,
aktivno državljanstvo, medkulturni dialog), kulturnega (osebnostni razvoj,
razvoj vrednot) in človeškega (potrebe trga dela) kapitala.
2.1 Prvo prednostno področje: splošno izobraževanje odraslih
Na področju splošnega izobraževanja bo
poudarek na:
-
pridobivanju temeljnih zmožnosti, predvsem dvigovanju ravni pismenosti
(bralne, matematične in dokumentacijske),
-
razširitvi ponudbe kakovostnih oblik splošnega izobraževanja,
-
programih za osipnike in tiste, ki zgodaj opustijo šolanje,
-
programih za trajnostni razvoj, zaščito okolja, blažitev podnebnih
sprememb in prilagajanje nanje,
-
širitvi preventivnih programov s področja zdravstva,
-
programih s področja kulture, kulturno-umetnostne vzgoje, kulturnih in
kreativnih industrij,
-
programih aktivnega državljanstva,
-
povečanju digitalne pismenosti in vključenosti v informacijsko družbo,
-
motivacijskih in animacijskih programih,
-
povečevanju socialne vključenosti,
-
sodelovanju lokalnih skupnosti za oblikovanje primerne ponudbe glede na
specifičnosti okolja ter povečanje energetske in snovne učinkovitosti,
-
spodbujanje medgeneracijskega učenja in sožitja.
Ministrstva, strokovni organi in izvajalci
to dosegajo z:
-
novimi ali ponovljenimi programi splošnega izobraževanja na novih in
aktualnih vsebinskih področjih,
-
medgeneracijskim sodelovanjem,
-
partnerskim in medresorskim povezovanjem,
-
vključevanjem nevladnih organizacij,
-
novimi oblikami sodelovanja v izobraževalnem procesu, npr. skupnostno
učenje.
Operativni cilj
Kazalnik se
razlikuje od krovnega kazalnika vključenosti odraslih v vseživljenjsko
izobraževanje. Meri vključenost odraslih samo v splošno izobraževanje24.
Delež odraslih v
starosti od 25 do 64 let, vključenih v splošno izobraževanje, se bo s 5% v
letu 2011 povečal na 8% v letu 2020.
|
2.1.1 Dinamika približevanja operativnim
ciljem
Načrtna vlaganja v področje splošnega
izobraževanja lahko posredno in z ustrezno razvitimi podpornimi dejavnostmi
največ prispevajo k premoščanju družbenih, medgeneracijskih in prostorskih
razlik, socialni vključenosti, aktivnemu državljanstvu, kulturni pismenosti in
strpnosti do drugačnosti, dolgoročno pa prispevajo tudi k dvigovanju izobrazbene
ravni prebivalstva, trajnostni potrošnji in proizvodnji ter večji pravičnosti v
izobraževalnem sistemu.
Izračun za število vključenih v splošno
izobraževanje odraslih je prikazan v preglednici 15.
Preglednica 15: Vključenost v splošno
izobraževanje do 202025
Leto
|
2013
|
2014
|
2015
|
2016
|
2017
|
2018
|
2019
|
2020
|
število vključenih odraslih, starih od 25 do 64 let
|
65.000
|
70.000
|
75.000
|
80.000
|
85.000
|
90.000
|
95.000
|
100.000
|
delež v%
|
5,4
|
5,8
|
6,2
|
6,5
|
6,8
|
7,2
|
7,6
|
8
|
Vir: Lastni
izračun.
2.2 Drugo prednostno področje: izobraževanje za dvig
izobrazbene ravni odraslih
Pri izobraževanju za dvig izobrazbene ravni
bo poudarek na:
-
povečanju vključevanja odraslih z nedokončano osnovno šolo v program za
dokončanje osnovnošolske izobrazbe, v programe nižjega poklicnega izobraževanja
ali v programe za pridobitev poklicnih kvalifikacij,
-
spodbujanju nadgrajevanja poklicne izobrazbe,
-
povečanju deleža odraslih z dokončano štiriletno srednjo šolo,
-
povečanju deleža odraslih z dokončano višjo strokovno izobrazbo,
-
prekvalifikacijah zaradi razvojnih, organizacijskih ali zdravstvenih
razlogov,
-
ugotavljanju in priznavanju na različne načine pridobljenih znanj.
Prednostne ciljne skupine bodo manj
izobraženi zaposleni in brezposelni, starejši od 45 let, ter mladi, ki zgodaj
zapustijo šolanje.
Ministrstva, strokovni organi in izvajalci
to dosegajo z:
-
vpeljavo ukrepov za dokončanje osnovne šole za odrasle in nižjega
poklicnega izobraževanja,
-
s spodbujanjem ugotavljanja in priznavanja znanja, pridobljenega po
formalni in neformalni poti,
-
odpiranjem možnosti sofinanciranja izobraževanja za pridobitev
štiriletne srednješolske26 in višješolske izobrazbe s poudarkom na
deficitarnih področjih,
-
razvijanjem e-izobraževanja,
-
razvijanjem različnih oblik mobilnega učenja.
Operativni cilji
Delež prebivalstva, starejšega od 15 let, z
nedokončano osnovno šolo, se bo s 4,4% v letu 2011 zmanjšal na 2,2% v letu
2020 oziroma prepolovil.
Delež odraslih, starih od 25 do 64 let,
z dokončano srednjo strokovno izobrazbo, se bo s 57% v letu 2011 povečal na
63% v letu 2020.
Spodbujanje in sofinanciranje vpisa na
višješolske programe strokovnega izobraževanja bo prispevalo k doseganju
cilja o zviševanju deleža odraslih med 30. in 34. letom z dokončano terciarno
izobrazbo27.
|
2.2.1 Dinamika približevanja operativnim
ciljem
Osnovna šola
Ustava Republike Slovenije zagotavlja
pravico do osnovne šole28 ne glede na
starost. Zaradi objektivnih omejitev je nerealno pričakovati, da bodo to
pravico izkoristili vsi odrasli. Zato ReNPIO 2013–2020 opredeljuje dve
starostni skupini udeležencev, in sicer:
-
prva skupina: mlajši odrasli od 15 do 24 let: za uresničitev
operativnega cilja smo opredelili kazalnik uspešnega zaključka osnovnošolskega
izobraževanja za odrasle,
-
druga skupina: odrasli od 25 do 64 let: za uresničitev operativnega cilja
smo poleg uspešnega zaključka osnovnošolskega izobraževanja za odrasle
opredelili število oseb, ki so dosegle standard znanja na ravni osnovne šole v
nižjem poklicnem izobraževanju, lahko pa tudi v postopkih pridobivanja
poklicnih kvalifikacij, ki pomenijo pridobitev osnovnošolske izobrazbe29.
Način uresničevanja cilja je prilagojen
potrebam in objektivnim okoliščinam. Udeležencem se za doseganje standarda
znanja na ravni osnovne šole omogočijo različne poti (samoizobraževanje,
izpitni sistem, e-izobraževanje, ugotavljanje in potrjevanje znanja,
pridobivanje in priznavanje znanja po delih v različnih javnoveljavnih
programih), s čemer se bo povečala uspešnost udeležencev. Pri tem bo poostren
tudi nadzor nad izkoriščanjem statusa odraslega udeleženca. Finančni,
prostorski in kadrovski pogoji bodo omogočali doseganje operativnih ciljev. Pri
nadaljnjem razvoju programa je treba upoštevati specifike, ki izhajajo iz
različne starosti udeležencev.
Srednja šola
ReNPIO 2013–2020 odpira možnosti
sofinanciranja srednješolskega izobraževanje za vse odrasle, mlajše od 55 let,
iz javnih sredstev:
1.
za zaposlene osebe, ki to pravico izkoriščajo prvič kot odrasli
udeleženci, in
2.
za brezposelne ob vsaki obliki brezposelnosti, ko gre za reševanje
poklicnega/izobrazbenega strukturnega neskladja.
V načrtovanje kazalnikov za obdobje do leta
2020 smo vključili možnost različnih načinov doseganja standardov znanja na
ravni srednje strokovne izobrazbe, ki bodo sofinancirani iz javnih sredstev.
Posledično bi to pomenilo, da se bo zaradi nove ponujene možnosti v programe za
pridobivanje srednje strokovne izobrazbe vključilo več odraslih.
Izračun za število vključenih v programe za
pridobitev srednje strokovne izobrazbe:
Delež prebivalstva od 25 do 64 let, ki nima
dokončane najmanj štiriletne srednje šole, je bil leta 2011 43% ali okrog 502
tisoč30 odraslih31. Če upoštevamo razliko v izobrazbeni sestavi med prebivalci v
starostni kategoriji 55–64 in 20–2432, bi
to pomenilo vključitev in uspešno dokončanje okrog 12.000 odraslih na leto, bodisi
v programih srednje strokovne izobrazbe bodisi v postopkih potrjevanja
standardov znanj na tej ravni33. Glede na
gibanja v letu 2010 bi bilo treba za doseganje cilja bistveno izboljšati
uspešnost šolanja in uspešnost pridobivanja ustreznega standarda.
Predlagani kazalnik pomeni 20-odstotno
povečanje vključitev, predvsem pa znatno povečanje učinkovitosti.
Za doseganje standardov znanja se bodo
pospešeno razvijale različne poti (samoizobraževanje, izpitni sistem,
e-izobraževanje, ugotavljanje in priznavanje znanj, kombinacija z drugimi
javnoveljavnimi programi). Prav tako se bodo proučili in uvedli primerni ukrepi
za zmanjšanje opuščanja izobraževanja v srednješolskem izobraževanju odraslih.
Med temi bodo na voljo tudi motivacijski programi za ponovno vključitev v
izobraževanje, namenjeni mlajšim odraslim.
Višja strokovna šola
Zaradi povečanih potreb po usposobljenosti
na tej stopnji izobrazbe – po kratkih visokošolskih programih in s tem
povečanih možnosti za sofinanciranje izobraževanja iz javnih sredstev – ReNPIO
2013–2020 vključuje tudi višješolsko izobraževanje odraslih.
Operativni cilji bodo neposredno prispevali
tudi k uresničevanju ciljev Nacionalnega programa visokega šolstva 2011–202034, povezanih s kakovostjo in zviševanjem deleža prebivalstva z
dokončano terciarno izobrazbo. Ciljne vrednosti odraslih, ki bodo do leta 2020
pridobili višješolsko izobrazbo, sledijo tudi usmeritvam in ciljni vrednosti na
ravni EU, to je 40% odraslih v starosti od 30 do 34 let bo doseglo terciarno
izobrazbo. V prilogi 6: Prebivalstvo v starosti od 30 do 34 let z doseženo
terciarno ravnijo izobrazbe, podatki za države članice EU. V prilogi 7:
Populacija, ki ima končano terciarno raven izobrazbe, 2010, starost 25–34 in
55-64 let, podatki za države OECD.
Število udeležencev v programih za
pridobitev izobrazbe do leta 2020 je razvidno iz preglednice 16.
Preglednica 16: Udeleženci, vključeni v
programe izobraževanja
Leto
|
2012
|
2013
|
2014
|
2015
|
2016
|
2017
|
2018
|
2019
|
2020
|
SKUPAJ 2013–2020
|
osnovna šola: (20–44)
število vključenih
|
1200
|
1300
|
1500
|
1600
|
1700
|
1800
|
1800
|
1800
|
1800
|
14.500
|
pridobili izobrazbo
|
300
|
400
|
500
|
600
|
700
|
800
|
800
|
800
|
800
|
5700
|
osnovna šola: (45–64)
število vključenih
|
300
|
400
|
400
|
500
|
500
|
500
|
500
|
500
|
500
|
4100
|
pridobili izobrazbo
|
100
|
200
|
200
|
300
|
300
|
300
|
300
|
300
|
300
|
2300
|
srednja šola: število vključenih
|
15.000
|
16.000
|
17.000
|
17.000
|
18.000
|
18.000
|
18.000
|
19.000
|
19.000
|
157.000
|
pridobili izobrazbo
|
5000
|
5500
|
6000
|
6000
|
6000
|
6000
|
6500
|
7000
|
7500
|
55.500
|
višja strokovna šola: vključeni
|
5804
|
6500
|
7000
|
7000
|
7000
|
7500
|
7500
|
8000
|
8000
|
64.304
|
Vir: Lastni izračun.
2.3 Tretje prednostno področje: usposabljanje in
izobraževanje za potrebe dela
Na področju usposabljanja in izobraževanja
za potrebe dela bo poudarek na:
-
razvoju in izvajanju izobraževalnih programov in dejavnosti, ki bodo
prilagojene razvojnim potrebam trga dela, ter povezovanju teh programov s
programi za razvoj temeljnih zmožnosti,
-
ukrepih aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: APZ), ki
bodo probleme brezposelnosti reševali s spodbujanjem praktičnega in neformalnega
usposabljanja, usposabljanjem s pomočjo registriranih izvajalcev, izvajanjem
vseživljenjske karierne orientacije in pridobivanjem temeljnih oziroma
poklicnih zmožnosti,
-
podpornih dejavnostih s poudarkom na svetovanju, informiranju in
kakovosti.
Prednostne ciljne skupine bodo: manj
izobraženi zaposleni in brezposelni, mladi in starejši od 50 let ter zaposleni
in brezposelni z izobrazbo, ki zaradi prestrukturiranja gospodarstva ter
dolgoročnih razvojnih projekcij ni več ustrezna.
Ministrstva, strokovni organi in izvajalci
to dosegajo z:
-
spodbujanjem neformalnega in formalnega izobraževanja zaradi povečanja
zaposlitvenih možnosti, s pridobitvijo ključnih in poklicnih zmožnosti za vstop
na trg dela ter uspešen razvoj kariere ter pridobitvijo višje ravni izobrazbe
(skladno z opredelitvijo APZ), ob upoštevanju razvojnih usmeritev in projekcij,
kot je pričakovano povečanje potreb po zelenih delovnih mestih;
-
usposabljanjem odraslih s pomočjo registriranih izvajalcev usposabljanja
skladno z Zakonom o urejanju trga dela,
-
izvajanjem splošnih in posebnih oblik izpopolnjevanja, s katerim se
širijo in poglabljajo že obstoječe znanje, spretnosti in zmožnosti posameznika,
-
izvajanjem vseživljenjske karierne orientacije za brezposelne in
neaktivne, zaposlene in delodajalce,
-
povezovanjem šol z gospodarstvom,
-
krepitvijo vloge medpodjetniških izobraževalnih centrov (MIC) pri
izvajanju programov usposabljanja za zaposlene in brezposelne.
Operativni
cilj:
Polovica
brezposelnih se bo v obdobju veljavnosti ReNPIO 2013–2020 skladno z APZ
vključila v programe za povečevanje zaposlitvenih zmožnosti.
|
2.3.1 Dinamika približevanja operativnim
ciljem
ReNPIO 2005–2010 je opredeljeval ciljne
vrednosti in kazalnike tudi za tiste programe in ciljne skupine, ki niso bili
predvideni ali upravičeni, da se financirajo iz javnih sredstev. V izhodiščih
za nadaljevanje nacionalnega programa se bomo osredotočili na programe, ki se
sofinancirajo iz javnih sredstev, in sicer za brezposelne, zaposlene in
delodajalce.
Ministrstvo, pristojno za delo, v povezavi
Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ)
spodbuja, financira in izvaja programe za povečevanje zaposljivosti
brezposelnih in skrbi za ohranitev ogroženih delovnih mest.
Programi za brezposelne so že dobro utečeni
in imajo zadovoljiv odziv (institucionalno usposabljanje, delovni preizkus
idr.), zato se bodo izvajali tudi v obdobju ReNPIO 2013–2020.
V programe za povečevanje zaposlitvenih
zmožnosti se vključujejo tisti zaposleni, katerih delovno mesto je zaradi nizke
stopnje izobraženosti, starosti ali prestrukturiranja gospodarstva ogroženo
(program ESS za usposabljanje zaposlenih v industrijskih panogah v
prestrukturiranju in perspektivnih panogah, ki je veljal v prejšnji finančni
perspektivi). Izvajanje tovrstnih programov se bo nadaljevalo tudi v obdobju
ReNPIO 2013–2020. Za večje vključevanje teh ciljnih skupin bomo okrepili
strokovno pomoč manjšim delodajalcem (usposabljanje za pripravo ustreznih
programov usposabljanja na delovnem mestu ipd.) in vpeljali ustrezne spodbude
za delodajalce (sofinanciranje programov usposabljanja, razvijanja kompetenc
ipd.) in zaposlene (možnosti vključevanja v ukrepe usposabljanja in
izobraževanja35, vseživljenjske karierne
orientacije ipd.).
Kot novost se v ReNPIO 2012–2020 vzpostavlja
vseživljenjska karierna orientacija36 (v
nadaljnjem besedilu: VKO):
-
za brezposelne in neaktivne: ZRSZ kot najpomembnejši izvajalec ukrepov
na trgu dela se spopada s pomembnimi izzivi in zahtevami, ki izhajajo iz
številnih sprememb na trgu dela in znatnega povečanja brezposelnosti kot
posledic gospodarske in finančne krize. Iz strokovnih podlag, ugotovitev
svetovalnega kadra pri delu z uporabniki, podatkov upravičenca o uspešnosti
storitve posredovanja, Integriranih smernic strategije Evropa 2020 ipd., je
prepoznana potreba po širitvi in prilagajanju obstoječih storitev VKO,
-
za zaposlene in delodajalce: cilj je omogočiti karierno orientacijo
zaposlenim s pomočjo mreže zunanjih izvajalcev, zlasti v malih in srednjih
podjetjih, ter s tem zagotoviti zaposlenim večjo dostopnost in kakovosten
razvoj njihove kariere,
-
delovanje nacionalne koordinacijske točke za vseživljenjsko karierno
orientacijo (v nadaljnjem besedilu: NKT VKO): ZRSZ je vzpostavil NKT VKO zaradi
celostnega in integriranega pristopa k ureditvi karierne orientacije v
Sloveniji (naloge so usklajevanje politik, izdelava analiz, ovrednotenj,
oblikovanje strokovnih predlogov, izhodišč in sistemskih rešitev za enotno
izvajanje vseživljenjske karierne orientacije).
Krepile se bodo razvojne dejavnosti na
področju ugotavljanja in priznavanja znanja, pridobljenega po neformalni poti,
predvsem razvoj orodij, pripomočkov, metod, postopkov in organizacijskih
modelov. V umeščanju ugotavljanja in priznavanja neformalnega in priložnostno
pridobljenega znanja v sistem izobraževanja in usposabljanja bo sistemsko
zagotovljeno usklajevanje dejavnosti in projektov različnih akterjev.
V Sloveniji se v okviru projekta ESS, ki ga
sofinancira ministrstvo, pristojno za delo, pripravlja slovensko ogrodje
kvalifikacij (SOK), v katerega bodo poleg formalne izobrazbe vključene tudi
nacionalne poklicne kvalifikacije, verjetno pa tudi dodatne kvalifikacije.
Ogrodje bo imelo deset stopenj. Narejen bo tudi pretvornik za evropsko ogrodje
kvalifikacij (The European Qualifications Framework – EQF). Vključitev
zlasti nacionalnih poklicnih kvalifikacij v ogrodje pomeni, da bo izpolnjeno
priporočilo Sveta, da naj bo »zagotovljeno, da nacionalni sistemi potrjevanja
neformalnega in priložnostnega učenja upoštevajo nacionalne, regionalne in/ali
lokalne ter sektorske potrebe.«
3. Dejavnosti, potrebne za izvajanje
izobraževanja odraslih
Dejavnosti, ki podpirajo izobraževanje
odraslih, zagotavljajo uresničevanje javnega interesa na tem področju in s tem
omogočajo uresničevanje sprejetega nacionalnega programa izobraževanja
odraslih. Pomembno je, da so možnosti, ki jih imajo izvajalci teh dejavnosti za
opravljanje svojih nalog, stabilne in predvidljive tako glede sistemske
urejenosti kakor tudi glede javnega financiranja. Le tako se lahko programi
razvijajo in dejavnosti načrtujejo.
Pri dejavnostih bo poudarek na:
-
ureditvi javne mreže izvajalcev in programov izobraževanja odraslih,
-
raziskovalni in razvojni dejavnosti,
-
ugotavljanju razvojnih potreb trga dela,
-
usposabljanju strokovnih delavcev,
-
spodbujanju ugotavljanja in potrjevanja predhodno pridobljenih znanj,
-
ovrednotenju programov,
-
zagotavljanju kakovosti,
-
svetovanju in informiranju,
-
promocijski in publicistični dejavnosti.
Ministrstva, strokovni organi in izvajalci
to dosegajo z:
-
sistemsko ureditvijo javne mreže izvajalcev in programov izobraževanja
odraslih, ki izvajajo javno službo, javnoveljavne programe (za pridobitev
izobrazbe in posebne programe izobraževanja odraslih); s splošnimi neformalnimi
programi za odrasle, s poudarkom na programih za starejše, aktivnem
državljanstvu, trajnostnem razvoju in programih za različne ranljive skupine
prebivalstva; z izvajalci podpornih dejavnosti izobraževanja odraslih (za
informiranje, svetovanje, promocijo, samostojno učenje, motivacijo za izobraževanje
in učenje), vključenih v strokovna omrežja v Sloveniji,
-
podporo raziskavam in razvojnim dejavnostim izobraževanja odraslih,
povezovanjem raziskav in razvoja na področju izobraževanja odraslih z
dejavnostmi razvojnega načrtovanja in preučevanjem svetovnih, nacionalnih in
lokalnih izzivov, izboljšanjem zbirke znanja o izobraževanju odraslih
(raziskovanje povezanosti izobraževanja odraslih z družbenim okoljem;
teoretičnim raziskovanjem na področju izobraževanja odraslih); aktivnim
sodelovanjem pri izvajanju in izvajanjem ključnih sporočil, ki izhajajo iz
pomembnih mednarodnih raziskav (AES, CVTS, PIAAC)37,
-
razvojem sistema usposabljanja strokovnih delavcev v izobraževanju
odraslih,
-
ovrednotenjem programov in dejavnosti v podporo izobraževanju odraslih,
-
razvojem nacionalnega sistema ugotavljanja vrednotenja in potrjevanje
znanja,
-
nadaljnjim razvojem metod in instrumentov zagotavljanja kakovosti – tudi
z vpeljavo nacionalnega standarda in znaka kakovosti za področje izobraževanje
odraslih,
-
razvojem svetovalne dejavnosti,
-
podporo razvoju promocijske, informacijske in publicistične dejavnosti
za področje izobraževanja odraslih.
3.1 Raziskovalne in razvojne dejavnosti
Temeljna usmeritev je, da se izobraževanje
odraslih kot področje raziskovanja enakopravno in enakovredno upošteva pri
dolgoročnem in kratkoročnem načrtovanju nacionalnih in mednarodnih raziskav ter
ovrednotenj v vzgoji in izobraževanju, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev.
Kljub zavedanju, da sta zasnova
vseživljenjskosti učenja in tudi posebno mesto, ki ga znotraj nje zavzema
izobraževanje odraslih pomembni, pa do zdaj v Sloveniji ni bilo narejenih
dovolj raziskav, ki bi to zavedanje dokazale s strokovno utemeljenimi izsledki.
Zato bomo v obdobju tega ReNPIO 2013–2020 zagotovili boljše pogoje za raziskovanje.
Osrednje teme, ki se jim bo stroka posvetila, bodo s področja ugotavljanja
potreb po izobraževanju in učenja med odraslimi ter merjenja učnega izida
izvedenih programov. Na podlagi teh merjenj bodo opravljene ocene obstoječih
javnoveljavnih programov in njihov vpliv na družbeno in gospodarsko okolje, kar
bo skupaj utemeljevalo razvoj novih pristopov. Ponudba znanja mora biti
usklajena z razvojnimi potrebami trga delovne sile, zato je napovedovanje
potreb, posodabljanje učnih programov in praktičnega usposabljanja prednostna
naloga, pri kateri morajo sodelovati vsi akterji razvoja (izobraževalci,
delodajalci, delojemalci, vlada).
V okviru temeljnega in aplikativnega
raziskovanja bodo opravljene raziskave na naslednjih področjih:
-
izobraževalne potrebe različnih skupin odraslih in razvojne potrebe trga
delovne sile,
-
izobraževalne potrebe strokovnih delavcev,
-
širši učinki vlaganj v izobraževanje odraslih,
-
prispevek različnih oblik samostojnega in priložnostnega učenja h
kakovosti in izobraženosti odraslega prebivalstva,
-
temeljne zmožnosti odraslih38 in zeleno gospodarstvo,
-
financiranje izobraževanja odraslih,
-
pravičnost v sistemu vzgoje in izobraževanja z vidika izobraževanja
odraslih,
-
motivacija za izobraževanje pripadnikov ranljivih skupin.
V okviru razvojne dejavnosti se bo
spodbujal razvoj na naslednjih področjih:
-
nacionalni kvantitativni in kvalitativni kazalniki učinkovitosti in
kakovosti sistema izobraževanja odraslih, ki izhajajo iz širših ciljev
družbenega razvoja (tudi kazalnikov za merjenje kompetenc odraslih),
-
mednarodno primerljivi standardi temeljnih zmožnosti,
-
prenova kazalnikov kakovosti za formalno izobraževanje in razvoj
kazalnikov za neformalno izobraževanje odraslih,
-
novi in kakovostnejši programi za razvoj pismenosti ter pridobivanje
temeljnih in poklicnih zmožnosti,
-
programi splošnega neformalne izobraževanja na novih vsebinskih
področjih, ki so okolje, trajnostni razvoj, kultura ipd.,
-
sistem ugotavljanja in priznavanja ustreznih znanj za pridobitev javnih
listin,
-
novi postopki in instrumenti za ugotavljanje in vrednotenje neformalno
pridobljenih znanj,
-
podlage za vpeljavo zunanjih ovrednotenj izobraževalnih organizacij in
infrastrukturnih dejavnosti,
-
podporni ukrepi za izvajanje kakovosti v izobraževalnih organizacijah za
odrasle (orodja IKT),
-
inovacije na področju metod in oblik izvedbe programov ter modelov
skupnostnega učenja,
-
razvijanje novih programov e-izobraževanja in e-gradiv,
-
ovrednotenje javnoveljavnih programov in drugih programov za odrasle, ki
se financirajo iz javnih sredstev,
-
ovrednotenje učinkov državnih ukrepov za spodbujanje delodajalcev in
zaposlenih za izobraževanje in usposabljanje,
-
ovrednotenje začetnega izobraževanja in usposabljanja izobraževalcev
odraslih ter programov strokovnega izpopolnjevanja.
3.2 Razvoj strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih
Razvoj strokovnih delavcev v izobraževanju
odraslih zajema:
-
usposobiti bi treba dovolj strokovnih delavcev za različne ciljne
skupine in potrebe, tudi za prepoznavanje in spodbujanje ustvarjalnosti in
inovativnosti,
-
vzdrževana bo baza izobraževalcev odraslih za potrebe opravljanja javne
službe v izobraževanju odraslih,
-
pedagoško andragoško izpopolnjevanje se bo prilagajalo različnim ciljnim
skupinam, po potrebi tudi različnim ravnem izobraževanja (kompetenčno in modularno
zasnovan sistem usposabljanja),
-
zagotovljeno bo andragoško izpopolnjevanje ter usposabljanje strokovnih
delavcev za nacionalno pomembne dejavnosti in programe v javni službi
(izvajanje nacionalnih razvojnih projektov, novosti),
-
zagotovljena bodo kakovostna učna gradiva in učni viri ter IKT-podpora
andragoškemu izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju.
3.3 Presojanje in razvijanje kakovosti v izobraževanju
odraslih
Presojanje in razvijanje kakovosti v
izobraževanju odraslih zajema:
-
pripravljene bodo normativne podlage za sistematično presojanje in
razvijanje kakovosti v vseh izobraževalnih organizacijah, ki izvajajo
izobraževanje odraslih, financirano iz javnih sredstev,
-
zagotovljeno bo razvojno delo v izvajalskih organizacijah za izvedbo
projektov, namenjenih razvoju kakovosti različnih dejavnikov izobraževanja
odraslih,
-
zagotovljena bosta nadaljnji razvoj in izvedba podpornih ukrepov za
izvajanje samoocenjevanja v izobraževalnih organizacijah za odrasle,
-
zagotovljeno bo delovanje omrežja svetovalcev za kakovost v
izobraževanju odraslih,
-
zagotovljeno bo delovanje in nadaljnji razvoj spletnih zbirk vprašanj za
presojanje kakovosti v izobraževanju odraslih,
-
spodbujalo se bo vlaganje v kakovost.
3.4 Informacijska dejavnost
Informacijska dejavnost zajema:
-
nadgrajena bo spletna aplikacije za informacijsko podporo spremljanju
uresničevanja ReNPIO 2013–2020 in LPIO,
-
posodobljena bodo spletna orodja za spremljanje posameznih programov
splošnega izobraževanja odraslih (aplikacije bodo prenesene v brezplačna
odprtokodna okolja in neposredno povezavo z informacijsko podporo za
spremljanje uresničevanja ReNPIO 2013–2020).
3.5 Programi izobraževanja in usposabljanja
Programi izobraževanja in usposabljanja
zajemajo:
-
izboljšana bo ponudba, kakovost in dostopnost programov splošnega
izobraževanja za dvig splošne izobraženosti in razvijanje potencialov na vseh
področjih življenja, kot so kultura, okolje, zdravje, sožitje, sodelovanje,
strpnost, aktivno državljanstvo, snovna in energetska učinkovitost ipd.,
-
izboljšana bo kakovost in dostopnost javnoveljavnih programov splošnega
izobraževanja za dvigovanje ravni pismenosti ter temeljnih zmožnosti,
-
dostopni bodo motivacijski in drugi programi za pomoč odraslim pri
ponovnem vključevanju v izobraževanje,
-
vpeljane bodo nove možnosti za pridobivanje splošne in poklicne
izobrazbe po različnih poteh,
-
dostopnejši bodo programi in gradiva, ki temeljijo na sodobnih
tehnologijah (e-izobraževanje).
3.6 Svetovalna dejavnost
Svetovalna dejavnost zajema:
-
svetovalna dejavnost bo zagotovljena najmanj v doslej zagotovljenem
obsegu,
-
odraslim bo zagotovljena pravica do brezplačnega informiranja in
svetovanja pred, med in po končanem izobraževanju,
-
zagotavljalo se bo uvajanje novih modelov svetovanja za ranljive skupine
odraslih (Romi, priseljenci, starejši odrasli, osipniki), v ta namen bodo
razviti različni strokovni pristopi in strokovna gradiva,
-
zagotavljal se bo razvoj kariernega svetovanja, ki bo vključevalo tudi
seznanjanje z možnostmi ugotavljanja in priznavanja predhodnega znanja in
učenja,
-
razviti bodo novi pristopi svetovanja (pripomočki, metode, dejavnosti),
dejavnosti za večjo informiranost in promocijo o možnostih izobraževanja,
razvijanje motivacije za izobraževanje in učenje, razvijanje temeljne zmožnosti
učenje učenja pri odraslih idr.,
-
različne organizacije in različna svetovalna omrežja se bodo med seboj
povezovala,
-
strokovni delavci se bodo pri izvajanju svetovalnih nalog povezovali
tudi z drugimi organizacijami s področja izobraževanja, sociale, zdravstva,
trga dela, gospodarstva, socialnega partnerstva (država, sindikati), nevladnimi
organizacijami idr.
3.7 Ugotavljanje in priznavanje znanja
Ugotavljanje in priznavanje znanja zajema:
-
vzpostavljena bo nacionalna koordinacija za usklajevanje in usmerjanje
razvoja, raziskovanja, ovrednotenja, nacionalne promocije idr. na področju
ugotavljanja in priznavanja neformalno pridobljenega znanja,
-
ustanove šolskega sistema na srednji in višji ravni ter druge
organizacije za izobraževanje odraslih bodo zagotavljale pogoje za izvajanje
postopkov priznavanja,
-
razvito in vpeljano bo nacionalno kvalifikacijsko ogrodje, ki bo
vključevalo kvalifikacije, pridobljene v formalnem sistemu izobraževanja in
tudi zunaj njega (nacionalne poklicne kvalifikacije).
3.8 Promocija vseživljenjskega učenja in informiranje
Promocija vseživljenjskega učenja in
informiranje zajema:
-
nadaljevala se bo promocijska in informacijska dejavnost na področju
izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja, usmerjena predvsem v manj
izobražene in ranljive skupine,
-
izpeljava festivala učenja in drugih promocij vseživljenjskega učenja,
-
podelitev priznanj za promocijo učenja in znanja,
-
spletno podprto informiranje o aktualnih dogajanjih in dosežkih na
področju izobraževanja odraslih,
-
stalno spremljanje in objavljanje ključnih podatkov s
področja izobraževanja odraslih na državni in evropski ravni,
-
okrepljena bo informativno-promocijsko dejavnost na področju
priznavanja, vzpostavljene bodo javno dostopne interaktivne storitve (možnost
e-učenja, večja privlačnost središč za samostojno učenje, ipd.).
4. Celotni obseg
javnih sredstev
Cilje ReNPIO 2013–2020 bodo uresničevala
najmanj ministrstva, ki so razvidna iz preglednice 17, in sicer iz sredstev
državnega proračuna ter sredstev ESS. Izračun celotnega obsega sredstev temelji
na potrjenih proračunih Republike Slovenije za leti 2013 in 2014. Podlaga za
načrtovaje za obdobje 2015–2020 je sprejeti proračun za leto 2014.
Preglednica 17: Celotni obseg39
Leto
|
2013
|
2014
|
2015
|
2016
|
2017
|
2018
|
2019
|
2020
|
SKUPAJ 2013-2020
|
MIZŠ
|
17.875.875
|
8.755.120
|
8.755.120
|
8.755.120
|
8.755.120
|
8.755.120
|
8.755.120
|
8.755.120
|
79.161.715
|
MDDDSZ
|
17.590.880
|
15.856.220
|
15.856.220
|
15.856.220
|
15.856.220
|
15.856.220
|
15.856.220
|
15.856.220
|
128.584.420
|
MKO
|
11.023.465
|
11.023.465
|
11.023.465
|
11.023.465
|
11.023.465
|
11.023.465
|
11.023.465
|
11.023.465
|
88.187.720
|
MZ*
|
10.919.706
|
10.919.706
|
10.919.706
|
10.919.706
|
10.919.706
|
10.919.706
|
10.919.706
|
10.919.706
|
87.357.648
|
MK
|
1.922.000
|
1.922.000
|
1.922.000
|
1.922.000
|
1.922.000
|
1.922.000
|
1.922.000
|
1.922.000
|
15.376.000
|
MNZ
|
69.000
|
51.000
|
|
|
|
|
|
|
120.000
|
Skupaj
|
59.400.926
|
48.527.511
|
48.476.511
|
48.476.511
|
48.476.511
|
48.476.511
|
48.476.511
|
48.476.511
|
398.787.503
|
Vir: Resorna ministrstva na podlagi proračuna
RS za leta 2013 in 2014.
*vključena sredstva javne zdravstvene
blagajne, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS v višini 83.057.648
evrov.
V preglednici 17 so navedena sredstva na
podlagi sprejetega proračuna za leto 2014, brez upoštevanja rasti do leta 2020.
Uresničitev ciljev tega nacionalnega programa ne bo mogoča samo s temi sredstvi,
zato se bo morala izvedba opredeljenih programov delno financirati tudi iz
drugih virov, kot so proračuni lokalnih skupnosti, sredstva delodajalcev in
posameznikov ter sredstva za projekte iz mednarodnih virov. V veliki meri bo
uresničevanje ciljev Re NPIO 2013–2020 odvisno od sporazuma z Evropsko komisijo
o črpanju sredstev ESS po letu 2014.
Okvirno razmerje med posameznimi
prednostnimi področji
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bosta za posamezna
prednostna področja in dejavnosti ReNPIO 2013–2020 namenila okvirne deleže
javnih sredstev, kot je razvidno iz preglednice 18.
Preglednica 18: MIZŠ in MDDSZ
Prvo prednostno področje
|
20
|
Drugo prednostno področje
|
20
|
Tretje prednostno področje
|
46
|
Podporne dejavnosti
|
14
|
Vir: Resorna ministrstva na podlagi okvirnega
deleža med področji za leto 2013.
MKO, MZ, MP in MK bodo za posamezna
prednostna področja in dejavnosti ReNPIO 2013–2020 namenili okvirne deleže
javnih sredstev, kot je razvidno iz preglednice 19.
Preglednica 19: MKO, MZ, MP in MK
Prvo prednostno področje
|
37
|
Tretje prednostno področje
|
38
|
Podporne dejavnosti
|
25
|
Vir: Resorna ministrstva na podlagi ocene
deleža med področji za leto 2013.
4.1 Merila za sofinanciranje
Kadar so za izvedbo programov iz ReNPIO
2013–2020 delno zagotovljena sredstva lokalne skupnosti, delodajalca ali
posameznika, je treba obvezno zagotoviti tudi sofinanciranje iz javnih virov.
Pri ranljivih skupinah40 je treba
financiranje v celoti zagotoviti iz javnih virov.
5. Spremljanje in
vrednotenje
Izvajanje ReNPIO 2013–2020 se določi z
LPIO, ki ga sprejme Vlada RS. LPIO določa izobraževalne programe, ki se
financirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo
uresničevanje, obseg sredstev, ki se zagotavljajo v državnem proračunu, in
ministrstva, pristojna za izvedbo programa. Z LPIO se določijo kakovostni in
količinski kazalniki za spremljanje uresničevanja ReNPIO 2013–2020 po
prednostnih področjih in dejavnostih ter predvideni učinki. Pred sprejetjem
LPIO si mora Vlada Republike Slovenije pridobiti mnenje Strokovnega sveta
Republike Slovenije za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: SSIO).
Izvajanje LPIO omogočajo pristojna
ministrstva in skladi. V ta namen odločajo o razmestitvi programov, objavljajo
javne razpise, spremljajo izvajanje LPIO, dodeljujejo sredstva za financiranje
izobraževalnih programov in drugih dejavnosti ter opravljajo druge naloge,
določene z LPIO. Uresničevanje ciljev ReNPIO 2013–2020 in LPIO se bo spremljalo
z uporabo spletnih aplikacij ob zagotovljeni analitično-strokovni podpori
pristojnih ustanov.
Spremljanje uresničevanja ReNPIO 2013–2020
in LPIO je predvideno v skupini oziroma mandatni komisiji za spremljanje
uresničevanja ReNPIO pri SSIO, ki jo sestavljajo tudi predstavniki ministrstev,
odgovornih za uresničevanje ciljev ReNPIO 2013–2020. Poročila o uresničevanju
LPIO bo Vlada RS sprejemala hkrati z LPIO za tekoče leto.
Poročilo o uresničevanju ReNPIO 2013–2020
in učinkih resolucije bo Vlada RS vsake dve leti predložila Državnemu zboru RS.
6. Zaključek
Sprejetje Resolucije
o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje
2013–2020 (ReNPIO 2013–2020) določa Zakon o
izobraževanju odraslih (ZIO – UPB1, Uradni list RS,
št. 110/2006). Z nacionalnim programom izobraževanja
odraslih Državni zbor Republike Slovenije določi javni interes v izobraževanju
odraslih.
ReNPIO 2013–2020 usmerja politiko
izobraževanja odraslih na nacionalni ravni in prispeva k sistemskemu urejanju
področja, vključno s stabilnim financiranjem, določanjem prednostnih področij
in vsebinskih nalog za razvoj izobraževanja odraslih.
ReNPIO 2013–2020 postavlja okvire za
ureditev javne službe v izobraževanju odraslih v Sloveniji. Z njenim
uresničevanjem se želi v obdobju do leta 2020 odpraviti največje razvojne
zaostanke, zlasti na področju ravni temeljnih in poklicnih zmožnosti odraslega
prebivalstva, njegove izobraženosti in vključenosti v vseživljenjsko
izobraževanje. ReNPIO 2013–2020 bo usmerjala politiko izobraževanja odraslih na
nacionalni ravni in prispevala k sistemskemu urejanju področja skupaj s
stabilnim financiranjem, določanjem prednostnih področij in vsebinskih nalog za
razvoj izobraževanja odraslih.
Uresničevanje ReNPIO 2013–2020 je v
pristojnosti resornih ministrstev, ki so odgovorna za izobraževanje odraslih in
so jim za ta namen dodeljena nacionalna sredstva, dopolnjena s sredstvi iz
Evropskega socialnega sklada. Nosilni ministrstvi v ReNPIO 2013–2020 za
usmerjanje politike izobraževanja odraslih, oblikovanje inštrumentov in
zagotovitev javnih sredstev sta ministrstvo, pristojno za izobraževanje, in
ministrstvo, pristojno za delo. Tudi programi Ministrstva za zdravje,
Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Ministrstva za kulturo in Ministrstva za
notranje zadeve vključujejo izobraževanje, usposabljanje, informiranje in
ozaveščanje odraslih, zato so sestavni del ReNPIO 2013–2020.
VI. TEMELJNI
POJMI
Formalno izobraževanje označuje procese
učenja, ki vodijo k pridobitvi formalne izobrazbe, javnoveljavne izobrazbe – to
pomeni, da se spremeni posameznikov izobrazbeni ali kvalifikacijski status.
Formalno izobraževanje daje javnoveljavno diplomo, spričevalo ali certifikat.
Izobraževanje odraslih obsega
izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb, ki so izpolnile
osnovnošolsko obveznost in si želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in
poglobiti znanje, pa pri tem izobraževanju nimajo statusa učenca, dijaka in
študenta (1. člen ZIO).
Izobraževanje pomeni šolanje oziroma
izobraževanje ljudi, ki najpogosteje poteka v izobraževalnih ustanovah; proces,
ki ljudem omogoča pridobivanje znanja, razvijanje spretnosti, pridobivanje
navad in usposobljenosti za delovanje; stopenjski proces, v katerem posameznik
z učenjem pridobiva znanje in spretnosti ter širi svoje razumevanje in
kompetence.
Izpopolnjevanje je kratkotrajno
usposabljanje z natančno določenim ciljem, ki praviloma sledi začetnemu
izobraževanju ali usposabljanju in je namenjeno dopolnjevanju, izboljšanju ali
posodabljanju znanja, spretnosti in/ali kompetenc, pridobljenih v prejšnjem
izobraževanju.
Neformalno izobraževanje označuje
izobraževanje, ki je z vidika učenca načrtno. Rezultati neformalnega
izobraževanja se lahko ovrednotijo in vodijo v potrjevanje (certifikacijo).
Neformalno izobraževanje včasih označujemo tudi kot polstrukturirano učenje. Za
razliko od formalnega izobraževanja ne daje javnoveljavne formalne izobrazbe.
Ovrednotenje je vrednotenje situacije,
sistema ali dejavnosti zato, da bi spremenili posamezno situacijo ali sistem,
razsojali o delovanju sistema ali poteku dejavnosti ter o učinkih in ukrepih za
spremembo sistema.
Poklicne zmožnosti je sopomenka za pojem
poklicne kompetence, ki so zmožnosti, ki jih posameznik potrebuje za uspešno
delovanje na nekem poklicnem področju.
Strokovni delavec – v javni poklicni ali
strokovni šoli so to učitelji in izvajalci splošnoizobraževalnih predmetov in
strokovnoteoretičnih predmetov oziroma strokovnih modulov, predavatelji višjih
strokovnih šol, učitelji praktičnega pouka in spretnosti, svetovalni delavci,
knjižničarji, mojstri, organizatorji izobraževanja odraslih, laboranti,
inštruktorji, organizatorji praktičnega izobraževanja in drugi.
Temeljne zmožnosti je sopomenka za pojem
ključne kompetence, ki so sinteza temeljnih spretnosti in pogoj za to, da posameznik
deluje v sodobni družbi znanja. Pismenost je v ReNPIO 2012–20120 samo ena od
temeljnih zmožnosti, razen v primerih, kjer je izrecno navedena.
Udeleženec izobraževanja odraslih je oseba,
ki se vključi v izobraževalni program za odrasle in pridobi status udeleženca
izobraževanja odraslih (3. člen ZIO).
Učenje je proces, v katerem posameznik
postopno usvaja podatke, ideje in vrednote in s tem pridobiva znanje, veščine,
spretnosti in/ali kompetence.
Usposabljanje je oblika praktičnega
izobraževanja, kjer je v ospredju pridobivanje praktičnih spretnosti, ki so
potrebne za opravljanje določenega dela, in praviloma ni povezano z
zahtevnejšimi intelektualnimi operacijami ali strokovno teorijo. Poteka kot
praktični pouk ali kot praktično usposabljanje z delom in tudi kot delovna
praksa ali kot neposredno usposabljanje v procesu dela ali uvajanje v delo.
Vseživljenjsko učenje je vse učenje v
celotnem posameznikovem življenju, katerega cilj je izboljšanje ravni znanja,
spretnosti, veščin, kompetenc in/ali kvalifikacij zaradi osebnih, družbenih
in/ali poklicnih razlogov.
Vseživljenjsko izobraževanje je pojem, s
katerim v slovenščini poimenujemo organizirani del vseživljenjskega učenja.
(Muršak, 2012).
VII. SEZNAM
KRATIC
ACS
|
Andragoški center Slovenije
|
ADS
|
Andragoško društvo Slovenije
|
AES
|
mednarodna raziskava o izobraževanju odraslih (adult education
survey)
|
APZ
|
aktivna politika zaposlovanja
|
CEDEFOP
|
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja
|
CVTS
|
stalno poklicno usposabljanje (continuing vocational training
survey)
|
ESS
|
Evropski socialni sklad
|
EU
|
Evropska unija
|
EU-27
|
27 držav članic Evropske unije
|
EUROSTAT
|
Evropski statistični urad
|
EQF
|
evropsko ogrodje klasifikacij (European qualifications
framework)
|
IALS
|
mednarodna raziskava o pismenosti odraslih (international
adult literacy survey)
|
IKT
|
informacijska in komunikacijska tehnologija
|
ISCED
|
mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja
(international standard classification of education)
|
JAK
|
Javna agencija Republike Slovenije za knjigo
|
JSKD
|
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
|
LPIO
|
letni programi izobraževanja
|
MDDSZEM
|
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
|
MIC
|
medpodjetniški izobraževalni center
|
MIZŠ
|
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
|
MK
|
Ministrstvo za kulturo
|
MKO
|
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
|
MNZ
|
Ministrstvo za notranje zadeve
|
MZ
|
Ministrstvo za zdravje
|
NKT VKO
|
nacionalne koordinacijske točke za vseživljenjsko karierno
orientacijo
|
NPK
|
nacionalne poklicne kvalifikacije
|
NQF
|
nacionalno ogrodje klasifikacij (national qualifications
framework)
|
OECD
|
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
|
PIAAC
|
Programme for the International Assessment of Adult
Competencies
|
ReNPIO 2013–2020
|
Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v
Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020
|
ReNPIO 2005–2010
|
Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v
Republiki Sloveniji do leta 2010
|
SOK
|
slovensko ogrodje kvalifikacij
|
SURS
|
Statistični urad Republike Slovenije
|
UNEP
|
Program Združenih narodov za okolje
|
UŽU
|
usposabljanje za življenjsko uspešnost
|
VKO
|
vseživljenjska karierna orientacija
|
ZNPK
|
Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah
|
ZRSZ
|
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
|
ZZZS
|
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
|
VIII. UPORABLJENI
VIRI IN LITERATURA
1.
Analiza uresničevanja ReNPIO 2005–2010, ACS
http://arhiv.acs.si/porocila/Analiza_ReNPIO_2005-2010.pdf
2.
Analiza uresničevanja ReNPIO 2009–2010, pridobljeno 25. aprila 2013
na: http://arhiv.acs.si/porocila/Analiza_ReNPIO_2009-2010.pdf
3.
Analiza uresničevanje RENPOIO 2005–2008, pridobljeno 25. aprila
2013 na: http://arhiv.acs.si/porocila/Analiza_ReNPIO.pdf
4.
Education at a Glance 2012.
5.
EUROSTAT.
6.
Eurostatove projekcije prebivalstva za Slovenijo, 2008–2060, EUROPOP 2008,
konvergenčni scenarij; http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1683
7.
Evalvacija osnovne šole za odrasle. ACS, 2012.
http://arhiv.acs.si/porocila/Evalvacija_Osnovne_sole_za_odrasle.pdf
8.
Evropska komisija (DG izobraževanje in kultura). Zapisnik 34. srečanja
Odbora za indikatorje in ciljne vrednosti (Standing Group on Indicators and
Benchmarks).
9.
Equity in Education Final Comparative report, 2007.
http://www.oecd.org/document/5/0,3343,en_2649_39263231_38692357_1_1_1_1,00
10.
Future skill needs in Europe in Future skill supply in Europe. (CEDEFOP,
povzetek Tanja Možina, ACS)
11.
Janko Muršak. Temeljni pojmi poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Ljubljana, 2012.
12.
Letni programi izobraževanja odraslih Republike Slovenije (LPIO).
13.
Literacy in the Information Age. Final Report of the International Adult
Literacy Survey. (2000) OECD. Pariz, Francija.
14.
Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki
Sloveniji do leta 2010 (ReNPIO). Uradni list RS, št. 70/2004.
15.
Resolucije Sveta o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje
odraslih
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:372:0001:0006:SL:PDF
16.
Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020. Uradni
list RS, št. 41/2011.
17.
Statistične objave SURS.
18.
Statistični letopis, SURS 2011, 2012.
19.
Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. MŠŠ Republike
Slovenije, julij 2007.
20.
http://eur-ex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2009:119:0002:0010:SL:PDF)
21.
Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju
(ET 2020)
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2009:119:0002:0010:SL:PDF
22.
Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33/1991.
23.
Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO – UPB1, Uradni list RS, št.
110/2006).
24.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI).
Uradni list RS, št. 23/1996.
25.
Zakon o urejanju trga dela. Uradni list RS, št. 80/2010.
26.
ZRSZ, mesečne informacije, september 2012.
27.
ZRSZ, letno poročilo 2011.
Št. 602-10/13-6/10
Ljubljana, dne 24. oktobra 2013
EPA 1341-VI
Državni zbor Republike Slovenije
Janko Veber l.r.
Predsednik
__________________________
1 Izhodišča za SRS 2014–2020.
2 Izredno visokošolsko izobraževanje je predmet
posebnega nacionalnega programa.
3 Uradni list RS, št. 70/2004.
4 Analiza uresničevanja ReNPIO 2005–2008: Delež
udeležencev z manj kot 4-letno srednješolsko izobrazbo, preglednica 16:28, in
Analiza uresničevanja ReNPIO 2009–2010: Udeleženci po doseženi izobrazbi (slika
9 in 10:23).
5 V zadnjih letih se je delež izkoriščenih sredstev ESS
bistveno izboljšal. Realizacija na osnovi integralnega proračuna je bila v
zadnjih treh letih zadovoljiva.
6 To pomanjkljivost ReNPIO 2013–2020 v znatni meri
odpravlja.
7 ISCED 5: Prva raven terciarnega izobraževanja.
ISCED 6:
Druga raven terciarnega izobraževanja.
8 ISCED 1: Primarno izobraževanje ali prvo obdobje
osnovnega izobraževanja.
ISCED 2:
Nižje sekundarno ali drugo obdobje osnovnega izobraževanja.
9 Preglednica točka 2.3, preglednica 12, vključene vse
države članice EU.
10 IALS – The International Adult Literacy Survey.
11 Javnoveljavni programi neformalnega izobraževanja so:
usposabljanje za življenjsko uspešnost, projektno učenje za mlajše odrasle,
jezikovni programi za odrasle in računalniško opismenjevanje odraslih.
12 »Vsaj polovica brez osnovnošolske izobrazbe bo
zaključila osnovno šolo za odrasle; vsaj četrtina z nedokončano srednjo šolo bo
pridobila nižjo ali srednjo poklicno, strokovno oziroma splošno izobrazbo in
vsaj desetina s končano srednjo šolo bo pridobila najmanj višjo strokovno
izobrazbo.« (ReNPIO 2005–2010)
13 Delež prebivalcev z najmanj višjo izobrazbo se je
povečal, vendar zaradi nepreglednosti kategorije »izredni študij« težko
ovrednotimo delež, ki so ga k temu prispevali odrasli.
14 V letu 2011 je bil ovrednoten javnoveljavni program
osnovna šola za odrasle; ocena oziroma rezultat ovrednotenja je odgovoril na
vprašanja o vzrokih za premajhno uspešnost programa.
15 Predvsem na terciarni in deloma sekundarni ravni, saj
smo zadnja leta priča trendu povečevanja števila rojstev in bodo zato
generacije osnovnošolcev številčnejše.
16 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1683
17 Različni scenariji so predstavljeni v diplomski nalogi
Variante demografskih projekcij za Slovenijo:
http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/popovic4021.pdf
18 Future skill needs in Europe in Future skill supply in
Europe (CEDEFOP, povzetek T. Možina, ACS)
19 Education
at a Glance 2012, Tabela A3.1
20 Equity in education Final Comperative report 2007.
http://www.oecd.org/document/5/0,3343,en_2649_39263231_38692357_1_1_1_1,00
21 Trajnostni razvoj tu ne pomeni zgolj sožitja z naravo
(ekologija), marveč tudi družbeno sožitje izobraževanja odraslih
(interkulturnost, medgeneracijsko sožitje, preseganje novih neenakosti in
preprečevanje njihovega nastajanja) (Bela knjiga, str. 417).
22 Ciljna vrednost EU za leto 2010 je 12,5 %, za 2020 pa
15 %. Čeprav Slovenija dosega visoko vrednost tega kazalnika, je treba
poudariti, da vpogled v strukturo udeležencev pokaže zelo nizko stopnjo
vključevanja manj izobraženih in starejših prebivalcev. Zgolj povečevanje tako
merjenega kazalnika ne odpravlja tega razkoraka, po katerem se Slovenija v
primerjavi z razvitimi državami zelo slabo odreže.
23 Pristojni odbor (Standing Group on Indicators and
Benchmarks pri Evropski komisiji) je sprejel sklep, da se bo udeležba odraslih
v starosti od 25 do 64 let v vseživljenjskem izobraževanju od leta 2013 naprej
vsaka tri leta spremljala z uporabo AIO, ki meri udeležbo v zadnjih 12 mesecih,
vendar za zdaj ostaja v uporabi tudi dosedanji instrument ADS.
24 Med javnoveljavne programe splošnega izobraževanja
nismo uvrstili programov, ki so sicer vključeni v podatek, ki ga objavlja SURS
in so namenjeni bodisi usposabljanju za delo ali pa so zakonsko določeni in s
tem obvezni (varstvo pri delu, higienski minimum). Izločili smo tudi
usposabljanje za vozniški izpit.
25 Aplikacija za spremljanje uresničevanja ReNPIO omogoča
podrobno analiziranje vključenih v splošno izobraževanje, in sicer po vrstah
programov in ciljnih skupinah. To bo omogočalo tudi ločeno merjenje
vključenosti manj izobraženih in drugih ciljnih skupin.
26 Gre za V. stopnjo izobrazbe, ki omogoča nadaljevanje
šolanja na terciarni ravni.
27 Nacionalni program visokega šolstva 2011–2020. Drzna
Slovenija. Slovenija, družba znanja. Pridobljeno dne 25. aprila 2013 na
http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/teme_in_projekti/drzna_slovenija_druzba_znanja/
28 »Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se
financira iz javnih sredstev.« (Ustava RS, 57. člen)
29 Za odrasle, ki so dalj časa zunaj izobraževanja, se
razvijejo izobraževalne oblike in načini, ki bodo omogočali postopno
pridobivanje osnovnošolske izobrazbe. Pri tem se uporabijo izkušnje dosedanjih
dobrih praks pri delu z ranljivimi ciljnimi skupinami. Izobraževalni programi
in njihova izvedba se načrtujejo tako, da se učne vsebine, ki vodijo k
standardu osnovne šole, čim bolj integrirajo v programe poklicnega
usposabljanja in usposabljanja za potrebe trga dela ali v programe za razvoj
spretnosti, potrebnih za vsakdanje življenje, saj ugotovitve proučevanj iz
drugih držav kažejo, da so taki prijemi najbolj učinkoviti.
30 Statistični letopis 2011.
31 Po podatkih Popisa 2002 je bil ta delež 55 %.
32 Zaradi te razlike se bo delež manj izobraženih v treh
samodejno zmanjšal za 2 odstotni točki.
33 Zdaj se v programe 4-letnih srednjih šol vključi okrog
10.000 odraslih, uspešno pa jih konča okrog 3000.
34 Višje šolstvo je vključeno v predlog Nacionalnega
programa visokega šolstva 2011–2020: »V predlogu nacionalnega programa se
smiselno navezujemo na celotno področje terciarnega izobraževanja, v katerega
so poleg visokošolskih institucij vključene tudi višje strokovne šole.« (str.
6)
35 Zagotovljene bodo možnost za vključevanje manj
izobraženih zaposlenih v javnoveljavne programe za razvoj temeljnih zmožnosti
in ključnih kompetenc (npr. javnoveljavni program UŽU – Moje delovno mesto).
36 Pojem je opredeljen v Zakonu o urejanju trga dela
(Uradni list RS, št. 80/2010).
37 Iz Resolucije Sveta o prenovljenem evropskem programu
za izobraževanje odraslih (EU, 2011).
38 Mišljena je vključitev Slovenije v mednarodno
raziskavo PIAAC, ki poteka pod okriljem OECD.
39 Sredstva državnega proračuna, sredstva ESS in
mednarodna sredstva za projekte na nacionalni ravni.
40 Osipniki in mladi, ki zgodaj zapustijo šolanje,
socialno ogroženi, priseljenci, Romi, migranti, invalidi in obsojenci.