Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije (RePASM)

Upoštevajoč ustavo Republike Slovenije, ki opredeljuje odnos do avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah kot njeno trajno in aktivno obvezo;

ob polnem spoštovanju samostojnosti avtohtonih manjšin

in

s trdnim namenom, da Republika Slovenija pripomore k njihovemu vsestranskemu razvoju

je Državni zbor Republike Slovenije na podlagi 166. člena v zvezi s 170. členom svojega poslovnika na seji dne 27. junija 1996 sprejel

RESOLUCIJO

o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije (RePASM)

1. poglavje
SPLOŠNI DEL

I

Območja sosednjih držav, na katerih živijo avtohtone slovenske manjšine, sestavljajo skupaj z Republiko Slovenijo skupni slovenski kulturni prostor.

Avtohtone manjšine so sestavni del družb v sosednjih državah, s številnimi vezmi pa so povezane z državo slovenskega naroda. Pripadniki avtohtonih manjšin, zamejski Slovenci, so državljani sosednjih držav z vsemi pravicami in obveznostmi do teh držav in so dragocen most sodelovanja in dobrega sosedstva Republike Slovenije in njenih sosednjih držav.

II

V Republiki Avstriji živi avtohtona slovenska manjšina v deželah Koroški in Štajerski, v Republiki Italiji v deželi Furlaniji Julijski krajini, na Madžarskem v Porabju, v Republiki Hrvaški pa na področjih vzdolž hrvaško-slovenske državne meje, zlasti v Istri, Gorskem Kotarju in Medmurju.

III

Republika Slovenija poudarja veljavnost dosedanjih mednarodnih pravnih aktov za zaščito pravic avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah, med drugim Avstrijske državne pogodbe, Osimske pogodbe in Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in Madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Republika Slovenija je v skladu z načeli sukcesije v celoti nosilec pravic in obveznosti, ki izhajajo iz teh mednarodnih pogodb. Hkrati pa se zavzema tudi za sklenitev novih dvostranskih pogodbenih aktov, ki bi natančneje določili obveznosti pogodbenic do avtohtonih narodnih manjšin.

V mednarodni skupnosti si Slovenija prizadeva za splošen dvig ravni zaščite avtohtonih narodnih manjšin.

Republika Slovenija opozarja na škodljivost takih meddržavnih odnosov, ko poskušajo države urediti medsebojna odprta vprašanja s pritiski na avtohtone narodne manjšine.

2. poglavje
ODNOS REPUBLIKE SLOVENIJE DO ORGANIZACIJ IN DEJAVNOSTI AVTOHTONIH MANJŠIN

I

Uspešno delovanje političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih organizacij je nepogrešljiv izraz obstoja in pogoj razvoja avtohtone manjšine kot subjekta.

Republika Slovenija podpira slovenske avtohtone manjšine v zamejstvu v njihovem prizadevanju za obstoj in razvoj kot narodnih skupnosti.

Republika Slovenija priznava avtonomnost in politično subjektiviteto avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Republika Slovenija pozdravlja prizadevanja manjšinskih političnih organizacij v posameznih sosednjih državah za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo. Podpira tudi napore za zajamčeno zastopstvo predstavnikov avtohtonih manjšin v zakonodajnih in drugih političnih ter upravnih telesih.

II

Način in obseg finančne podpore Republike Slovenije manjšinskim organizacijam opredeljuje zakon in drugi pravni akti.

Republika Slovenija daje podporo dejavnostim kulturnih, izobraževalnih, športnih, raziskovalnih in drugih ustanov in organizacij civilne družbe v Sloveniji, ki sodelujejo z avtohtonimi manjšinami. Tem ustanovam se omogoči vključevanje njihovih projektov v letne programe delovanja državnih organov Republike Slovenije.

Republika Slovenija podpira sodelovanje med ustreznimi partnerji na lokalni ravni, ki je namenjeno krepitvi slovenskih avtohtonih manjšin.

3. poglavje
ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE, PRISTOJNI ZA SODELOVANJE S SLOVENSKIMI AVTOHTONIMI MANJŠINAMI V SOSEDNJIH DRŽAVAH

I

Odnos med Republiko Slovenijo in slovenskimi avtohtonimi manjšinami v sosednjih državah temelji na ustavnem načelu skrbi matične države za avtohtone manjšine in enakopravnega partnerskega sodelovanja. Merilo za sodelovanje Republike Slovenije s posamezniki in organizacijami v zamejstvu je njihova narodna pripadnost in delovanje za obstoj in razvoj kot narodne skupnosti.

II

Republika Slovenija poudarja potrebo po načrtnem in usklajenem delovanju državnih organov pri sodelovanju s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu.

Parlamentarne stranke si bodo prizadevale za soglasje glede temeljnih načel politike Republike Slovenije do slovenskih avtohtonih manjšin v zamejstvu.

Pristojni organi Republike Slovenije naj v sodelovanje na primeren način vključijo tudi pomembne in reprezentativne znanstvene, kulturne in gospodarske dejavnike v Sloveniji ter slovenskih avtohtonih manjšinah. V ta namen se pri Vladi Republike Slovenije ustanovi posebno posvetovalno telo.

III

Temeljno politiko sodelovanja Republike Slovenije s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu določa Državni zbor. Zato ustanovi posebno delovno telo, ki naj obravnava in mu predlaga v sprejem odločitve na tem področju.

Njegove pristojnosti uredi Državni zbor z odlokom.

IV

Za izvajanje politike sodelovanja Republike Slovenije s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu je pristojna Vlada Republike Slovenije.

V ta namen je imenovan minister brez listnice, ki predlaga politiko sodelovanja s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu in je odgovoren za njeno izvajanje ter za koordinacijo dejavnosti pristojnih ministrstev na tem področju.

V

Vlada Republike Slovenije predloži Državnemu zboru letno poročilo o aktivnostih Republike Slovenije na področju sodelovanja s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu s predlogom politike za naslednje leto. Predlog mora vsebovati tudi okvire proračunskih sredstev za njegovo izvajanje.

4. poglavje
OSNOVNA PODROČJA SODELOVANJA REPUBLIKE SLOVENIJE S SLOVENSKIMI AVTOHTONIMI MANJŠINAMI V SOSEDNJIH DRŽAVAH

I

Republika Slovenija bo zagotavljala potrebno vsebinsko prisotnost manjšinskih vprašanj v celoti odnosov s sosednjimi državami ter na multilateralni, regionalni in drugih ravneh mednarodnega sodelovanja, še posebej v okviru rednih diplomatskih in državniških stikov.

Posebej poudarja pomen vključitve problematike avtohtonih manjšin v pogodbene odnose s sosednjimi državami ter na multilateralni ravni. Prednost pri tem naj ima dvostransko pogodbeno urejanje manjšinske zaščite, kot to med drugim predvideva tudi Okvirna konvencija Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin.

Manjšinsko vprašanje mora biti vključeno v splošni okvir predstavitve Republike Slovenije v svetu.

Posebno pozornost je potrebno posvetiti ustrezni dejavnosti diplomatsko konzularnih predstavništev s pristojnostjo na področjih, kjer manjšina živi.

II
Krepitev ekonomske moči avtohtonih manjšin

Trajen in strateški interes Republike Slovenije je krepitev ekonomskega položaja avtohtonih manjšin in njihovih pripadnikov, predvsem na področjih njihove avtohtone naselitve. V tem smislu je potrebno manjšinsko gospodarsko komponento vključiti tudi v dokumente o strategiji gospodarskega razvoja Slovenije, kakor tudi v projekte medregijskega in čezmejnega sodelovanja, ki jih sofinancira Evropska unija ali druge mednarodne ustanove ali organizacije.

Republika Slovenija te cilje dosega tako, da z različnimi ukrepi gospodarske politike pospešuje poslovno sodelovanje manjšinskih z gospodarskimi subjekti v Sloveniji.

Vlada Republike Slovenije posveča posebno pozornost položaju in ohranjanju samostojnega delovanja bančnih in hranilniških ustanov slovenskih avtohtonih manjšin v zamejstvu.

Posebno podporo Republike Slovenije uživa zaposlovanje pripadnikov avtohtonih manjšin v slovenskih gospodarskih subjektih. To velja tudi za uvedbo začasnega režima, opravljanja storitev manjšinskih podjetij v Republiki Sloveniji v času do vstopa Slovenije v Evropsko unijo.

Sredstva za omenjene dejavnosti so zagotovljena s proračunom Republike Slovenije. Republika Slovenija ustanovi poseben sklad za gospodarsko sodelovanje s slovenskimi avtohtonimi manjšinami.

III
Šolstvo in izobraževanje

Pripadniki slovenskih avtohtonih manjšin imajo pravico do šolanja v šolah vseh vrst in stopenj v Republiki Sloveniji, zato Ministrstvo za šolstvo in šport daje posebno pozornost sklepanju bilateralnih sporazumov, ki urejajo nostrifikacijo spričeval in diplom, štipendiranje pripadnikov avtohtonih manjšin, uradno uporabo učbenikov, ki so izdani v Republiki Sloveniji za manjšinsko šolstvo v zamejstvu, vključevanje poznavanja kulture slovenskega in sosednjih narodov v splošne šolske programe, didaktično dodatno izobraževanje učnega osebja in podobno.

Vlada namenja posebno pozornost tudi razvijanju samostojnih programov štipendiranja, spodbujanju stalnih stikov med šolami v Republiki Sloveniji in manjšinskimi šolskimi ustanovami, izmenjavi dijakov ter razvijanju izvenšolskih stikov učencev in dijakov v okviru interesnih dejavnosti.

Republika Slovenija podpira športne in splošne rekreativne dejavnosti oziroma organizacije, ki sodelujejo s sorodnimi organizacijami slovenskih avtohtonih manjšin v zamejstvu.

Republika Slovenija prav tako podpira manjšinske dijaške in študentske domove in zasebne manjšinske vzgojno-izobraževalne in šolske ustanove.

Republika Slovenija sprejme ustrezne ukrepe, ki bi omogočili večji vpis otrok v predšolske ustanove slovenskih manjšin v zamejstvu, ter zagotovi ustrezne pedagoge in mentorje za posebne izobraževalne aktivnosti avtohtone manjšine.

IV
Znanost

Republika Slovenija podpira delo znanstveno-raziskovalnih ustanov avtohtonih manjšin. Pri sklepanju in izvajanju splošnih sporazumov o znanstvenem sodelovanju vključuje raziskovalce oziroma raziskovalne ustanove slovenskih avtohtonih manjšin v zamejstvu.

Ne glede na doseženi položaj znanstvenih ustanov slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah zagotavlja stalna sredstva za temeljne potrebe njihovega delovanja.

Republika Slovenija vključuje znanstvene in raziskovalne zmogljivosti slovenskih avtohtonih manjšin v zamejstvu v raziskovalno dejavnost Slovenije. To še posebej velja za vključevanje znanstvenih ustanov v Sloveniji in slovenskih avtohtonih manjšinah v sosednjih državah, ki proučujejo nacionalno vprašanje.

V
Kultura

Republika Slovenija želi, da se kulturna dejavnost avtohtonih manjšin in matičnega naroda vsestransko čim bolj organsko prepletata in bogatita.

Slovenske avtohtone manjšine v sosednjih državah s svojimi kulturnimi ustanovami in ustvarjalci vključujejo v kulturne programe države Slovenije in njenih kulturnih institucij ter vse bolj postajajo dejavnik slovenske kulturne predstavitve na mednarodni ravni in povezovalni dejavnik pri vzpostavljanju kulture sožitja na območjih, kjer živijo skupaj s pripadniki večinskega naroda.

Vlada Republike Slovenije naj zagotovi primeren sistem usklajevanja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo kulturne ustanove v Sloveniji in v slovenskih avtohtonih manjšinah v sosednjih državah.

Republika Slovenija poudarja pomen medijev, posebej elektronskih, za obstoj in razvoj nacionalne zavesti pripadnikov slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah. Zato je potrebno zagotoviti sprejem televizijskih in radijskih signalov iz Republike Slovenije na območjih, kjer avtohtona manjšina živi. Potrebno je povečati obseg in kakovost obveščanja o avtohtoni manjšini v slovenskem medijskem prostoru. Posebno pozornost je potrebno posvetiti otroškim in mladinskim programom.

Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za kulturo naj v okviru svoje redne dejavnosti podpre izdajateljsko dejavnost manjšin in razširjenost slovenske knjige, periodike in nosilcev zvoka na območjih, kjer avtohtone manjšine živijo.

VI
Prometne in telekomunikacijske zveze

Ker so neovirani življenjski stiki pripadnikov avtohtonih manjšin z matico eden od pogojev za ohranjanje in razvoj avtohtonih manjšin, Republika Slovenija tudi z mednarodnimi sporazumi pospešuje dvostranske prometne, poštne in telekomunikacijske povezave z območji, kjer živijo slovenske avtohtone manjšine, in si pri tem prizadeva za pocenitev tarif na notranjo raven.

Št. 009-01/89-1/55

Ljubljana, dne 27. junija 1996.

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.