Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o visokem
šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF,
57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE
in 57/21 – odl. US) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS,
št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 –
odl. US in 111/21) je Državni zbor na seji 23. marca 2022 sprejel
RESOLUCIJO
o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030
(ReNPVŠ30)
»Zeleni in ustvarjalni razvoj visokošolske dejavnosti,
temelječ na odličnosti in odprtosti za dobrobit širše družbe«1
UVOD
Z jasno zastavljenimi cilji delovanja v okviru EU bo
Slovenija v svetovnem merilu uspešna in na znanju temelječa družba, kar bo
dosegla z odličnim visokim šolstvom in odlično raziskovalno dejavnostjo znotraj
visokošolskih zavodov in raziskovalnih inštitutov ter odgovorno akademsko,
institucionalno in ekonomsko avtonomijo. To bo zagotavljalo pridobivanje
konkurenčnega in kakovostnega kadra za potrebe trga dela prvenstveno v
Sloveniji kot tudi širše v EU.
Slovensko visoko šolstvo bo ustvarilo pogoje in se znalo
odzvati na pospešeno dinamiko sprememb razvoja družbe in potrebo po učinkovitem
reševanju izzivov iz okolja, in to ob upoštevanju svobode znanstvenega in
umetniškega ustvarjanja ter potreb skladnega regionalnega razvoja Slovenije.
Odlikovali ga bodo: inovativnost, pedagoška, raziskovalna in umetniška
odličnost, naraščajoča kakovost v mednarodnem merilu, stimulativni delovni in
študijski pogoji, visoki standardi akademske kulture in etike, odzivnost na
sedanje in prihodnje potrebe gospodarstva in negospodarstva ter splošnega
družbenega okolja, spoštovanje institucionalne avtonomije, družbena
odgovornost, integriteta in zaupanje, enakost in nediskriminatornost,
dostojanstvo, pravičnost in vključevalnost ter zavezanost celovitemu in
učinkovitemu ustvarjanju pogojev za doseganje blaginje družbe. Hkrati bo na
strateški ravni vzdrževalo ekosistemsko raznolikost s poglobljeno pluralizacijo
disciplin, ki jih bo sproti usklajevalo z drugimi strategijami in sistemi, kot
so strategija pametne specializacije, evropski zeleni dogovor in prehod v
trajnostno družbo ter odprte inovacije. Poleg tega bo ohranjalo svojo temeljno
vlogo pri avtonomnem razvijanju meril vednosti.
Visokošolski sistem bo imel vzpostavljeno visoko raven
sodelovanja med vsemi deležniki v visokem šolstvu in bo uveljavljal smelo
strateško zastavljen, a postopno izvajan razvoj z jasnim ciljem višanja
kakovosti in doseganja odličnosti. Pri tem bo zagotavljal vključenost celotne
nacionalne visokošolske skupnosti ter družbe kot take ali njenih delov
(socialna in regijska vključenost v akademski proces) kakor tudi robnih
disciplin, raziskovalnih ter ustvarjalnih zamisli, tematik, konceptov in estetik.
Visoko šolstvo bo še naprej javno dobro in javna odgovornost,
ki se zagotavlja z jasnimi zakonodajnimi pravili in nadzorom nad njihovim
spoštovanjem ter z zadostnim financiranjem iz javnih sredstev, da se prepreči
prenašanje finančnega bremena na študente.
Uveljavljena bo sodobna, mednarodno primerljiva razvojno
naravnana zakonodaja, ki bo enovito urejala izvajanje in financiranje
izobraževalne, raziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti v visokem
šolstvu, zagotavljala stimulativno delovno okolje za vse, ki delajo na področju
izvajanja visokošolskega izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega dela,
ter opredeljevala načine in oblike prenosa znanja v okolje z namenom omogočiti
univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom, da izvajajo svoje poslanstvo in
ključno prispevajo k uspešnejšemu razvoju družbe kot celote. Zakon bo
mednarodno primerljivo urejal pavšalno (»lump sum«) financiranje univerz in
samostojnih visokošolskih zavodov z določitvijo vseh ključnih mehanizmov in
instrumentov, ki so s tem povezani. Zakon bo določil tudi pavšalno (»lump sum«)
financiranje osnovne in raziskovalne infrastrukture.
Visoko šolstvo bo dosegalo mednarodno primerljivo visoko
kakovost in odličnost nad evropskim povprečjem. Bo široko dostopno, mednarodno
vpeto, imelo bo razvite instrumente internacionalizacije v slovenskem prostoru
ter študijske programe, ki se bodo izvajali tudi v tujem jeziku. Slovenija bo
imela postavljene zakonske okvire, ki bodo omogočali visokošolskim zavodom
vzpostavitev mehanizmov in instrumentov za zagotavljanje kakovosti, ti pa bodo
osnova za mednarodno vpeto in primerljivo izvajanje na stroko, raziskovanje
oziroma umetniško delo oprtega in na študenta osredinjenega izobraževanja,
temeljnega raziskovanja in prenosa znanja v okolje v skladu z lokalnim,
državnim in poslanstvom visokega šolstva na svetovni ravni.
Stopnja internacionalizacije slovenskega visokošolskega
sistema bo primerljiva z najboljšimi evropskimi univerzami. Vzpostavljeni bodo
mehanizmi za tako imenovano kroženje možganov in trajna skrb za razvoj
slovenskega jezika ter strokovnega izrazoslovja v visokem šolstvu in znanosti.
S spremenjeno zakonodajno ureditvijo bo vzpostavljeno prilagodljivo in odzivno
slovensko visokošolsko okolje, ki bo nudilo privlačne pogoje za študij in delo
za namene internacionalizacije izobraževanja, raziskovanja in umetnosti ter
pridobivanja visokokvalificiranega kadra iz tujine.
Visoko šolstvo bo upoštevalo in sooblikovalo smeri razvoja
digitalne preobrazbe na področjih poučevanja, učenja, raziskovanja in
inoviranja, kar bo pomembno vplivalo na delovanje visokošolskih ustanov.
Nacionalni program visokega šolstva bo sledil zavezam in viziji Evropske
komisije za leto 2030 na področju zagotavljanja strokovno usposobljenih
človeških virov za digitalno preobrazbo družbe.
Zastavljene cilje globalne uspešnosti Republike Slovenije, ki
izhajajo iz družbe, temelječe na znanju, bo moč doseči samo s hitrim in
strateškim dvigom kakovosti in odličnosti na raven prve tretjine držav EU v
vseh treh kategorijah kazalnikov uspešnosti delovanja visokošolskih zavodov:
pedagoške kakovosti, znanstvene odličnosti in učinkovitosti prenosa znanja. To
bo v nadaljevanju dokumenta imenovano ciljna raven kakovosti. Visoko šolstvo
ima pri tem napredku ključno vlogo, doseganje teh zahtevnih ciljev pa terja
mnoge korenite spremembe in velik napredek na navedenih področjih. Zaradi tega
je celoten dokument potrebno interpretirati s stališča dviga kakovosti in
odličnosti na ciljno raven kakovosti, kar ustvarja pogoje za celovito in
učinkovito doseganje blaginje družbe.
Ključni strateški cilj
Ključni cilji so dvigniti raven in kakovost visokošolske
izobrazbe v Sloveniji, ob skrbi za kakovost izobraževanja in odličnost v
raziskovanju, povečati odzivnost, prožnost in privlačnost visokošolskega sistema
glede na potrebe gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe, okrepiti
njegovo mednarodno vpetost, izboljšati dostopnost izobraževanja in možnosti za
nenehno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje v visokem šolstvu v vsej
Sloveniji, povečati intenzivnost raziskav in inovacij, izboljšati prenos znanja
v družbeno okolje.
Akcijski načrt uresničevanja ReNPVŠ30
Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na podlagi analize
stanja visokošolske dejavnosti v Sloveniji v letu 2020 v šestih mesecih po
sprejetju ReNPVŠ30 pripravi področne akcijske načrte uresničevanja ReNPVŠ30, v
katerih se opredelijo načrt aktivnosti v okviru zapisanih ukrepov, odgovorni za
izvedbo, terminski načrt izvedbe ter predvideni mehanizmi in viri financiranja.
Spremljanje uresničevanja strateških ciljev 2030
Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, vzpostavi sistem
spremljanja izvajanja ReNPVŠ30 ter vsako tretje leto strateškega obdobja v
sodelovanju s strokovnjaki iz tujine (vrstniško sodelovanje) pripravi analizo
doseganja strateških ciljev, opredeli dejavnike tveganj, njihovo obvladovanje
in ukrepe za zmanjševanje negativnih posledic tveganj. Po potrebi glede na
ugotovitve ministrstvo pripravi tudi posodobitev akcijskega načrta za
uresničevanje ReNPVŠ30.
1 DRUŽBENI RAZVOJ IN VISOKOŠOLSKI SISTEM
Izobraževanje, znanost in umetnost so ključna področja
trajnostnega razvoja družbe, zelenega in digitalnega prehoda ter najpomembnejši
viri rešitev za odgovorno načrtovan razvoj družbe prihodnosti
Strateški cilji na področju družbenega razvoja in
visokošolskega sistema
C 1.1. Izboljšanje mednarodne primerljivosti in disciplinarne
pluralnosti visokošolskega sistema
Visokošolski sistem bo disciplinarno pluralen, na ravni
države bo zagotovljena zastopanost vseh pomembnih temeljnih in aplikativnih
področij. Naravnan bo interdisciplinarno in bo močno podpiral nove oblike
sodelovanja ter kombinacij znanja, kar bo omogočilo doseganje ciljne ravni
kakovosti. Pri tem bo visokošolski sistem tesno prepleten in usklajen s
področjem raziskovanja. Raziskovalno delo se bo na visokošolskih zavodih
izvajalo na mednarodno primerljivi ravni in bo v času izvajanja ReNPVŠ30
doseglo ciljno raven kakovosti, prinašalo bo ključne pobude ter bo vključeno v
pomembne evropske raziskovalne in razvojne programe, pokrivalo bo širok nabor
tematik in izzivov ter dosegalo vodilno mesto v evropskem prostoru na
posameznih nišnih področjih, ki bodo v skladu z nacionalno strategijo razvoja
družbe in gospodarstva ter negospodarstva. Enako velja tudi za akademsko
umetniško delo, ki se bo ob vzdrževanju vrhunske ravni dosežkov ter navezovanju
na mednarodne tokove odpiralo tudi za poglobljena sodelovanja z drugimi
disciplinami ter stopalo tako v kritične kot v inovativne interakcije z drugimi
družbenimi deležniki. Visokošolski sistem bo omogočal tudi tesnejše notranje
sodelovanje in sodelovanje visokošolskih zavodov z raziskovalnimi zavodi,
gospodarstvom in negospodarstvom. Vzpostavljene bodo sodelujoče mreže
visokošolskih in raziskovalnih zavodov s ciljem višanja kakovosti in doseganja odličnosti
ter razviti mehanizmi za njihovo izvajanje. Umetnost bo ostala avtonomna glede
na preostale discipline, a bo pridobila pomembno mesto v intenzivnem
sodelovanju s področjema raziskovanja in tehnološkega razvoja.
C 1.2. Opredelitev javne službe na področju visokošolske
dejavnosti
Javno službo na področju visokega šolstva bodo sestavljale
izobraževalna, raziskovalna, umetniška in podporna dejavnost, ki so med seboj
enakovredne in neločljivo povezane. Akreditiranje dejavnosti v okviru javne
službe na področju visokega šolstva bo zajemalo akreditacijo izobraževalne in
raziskovalne dejavnosti. Javno službo na področju visokega šolstva bodo
izvajali akreditirani visokošolski zavodi v okviru izvajanja akreditiranih
študijskih programov ter povezanih strokovnih, raziskovalnih in umetniških
dejavnosti. Knjižnično javno službo na področju visokošolske dejavnosti bodo
izvajale visokošolske knjižnice.
C 1.3. Omogočanje brezplačnega študija vsem na vseh treh
stopnjah
Visokošolski sistem bodo še naprej sestavljale javne
univerze, javni samostojni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi.
Jedro visokošolskega sistema bodo javne univerze in javni samostojni
visokošolski zavodi, ki jih bo financirala država. Javno mrežo visokošolskih
zavodov bodo dopolnjevali zasebni visokošolski zavodi, ki bodo izvajali
koncesionirane in nekoncesionirane študijske programe in znanstvenoraziskovalno
oziroma umetniško dejavnost z namenom čim večjega zagotavljanja podpore
razvojnim ciljem uravnoteženega razvoja na lokalni in državni ravni. Tako
zastavljen visokošolski sistem bo omogočal brezplačni študij vsem državljanom
EU na vseh treh stopnjah študija ne glede na socialni položaj, spol, spolno
usmerjenost, starost, politično ali drugo prepričanje, versko, etnično ali
narodno pripadnost, družinsko obliko, invalidnost ali katero koli drugo osebno
okoliščino posameznice ali posameznika.
C 1.4. Tesnejša povezanost visokošolskega izobraževanja,
raziskovanja in tehnološkega razvoja
C 1.5. Vzpostavitev tvornega sodelovanja med javnimi raziskovalnimi
zavodi in visokošolskimi zavodi
Vzpostavljeni bodo mehanizmi boljšega povezovanja javnih
raziskovalnih zavodov in visokošolskih zavodov z namenom boljše izkoriščenosti
raziskovalne opreme, ustvarjanja bolj kakovostnih raziskovalnih skupin in
zagotavljanja večje vključenosti raziskovalcev z javnih raziskovalnih zavodov v
pedagoški proces in večje vključenosti visokošolskih učiteljev v raziskovanje.
C 1.6. Nadgraditev kakovosti in učinkovitosti visokošolskega
sistema v skladu z načeli bolonjskega procesa
Visoko šolstvo bo delovalo kot trajnostno naravnan, notranje
raznolik, samoobnovljiv, na zunanje in notranje spremembe odziven ter odporen
ekosistem, ki se bo zmogel odzivati na hitro spreminjajoče se potrebe družbe,
bo ponujal privlačne in aktualne študijske programe ter prepoznaval obete
široke množice študentk in študentov kot aktivnih soustvarjalcev sodobne
družbe. Visoko šolstvo bo upoštevalo načela bolonjskega procesa, kot so:
skladnost, mobilnost, kakovost, zaposljivost, konkurenčnost in tehtnost, tako,
da bo primerljivo z evropskimi smermi razvoja in bo spodbujalo izmenjavo znanja
ter internacionalizacijo visokega šolstva. Visokošolski zavodi bodo aktivno
prispevali k napredku družbe na področjih svojih poslanstev: izobraževanje,
raziskovanje, umetnost, stroka in prenos znanja v okolje ter prispevek k
družbenim in gospodarskim inovacijam. Izvajali bodo na študentke in študente
osredinjeno in iz raziskovalnega, strokovnega oziroma umetniškega dela
izhajajoče visokokakovostno izobraževanje; na področju raziskovalnega dela bodo
dosegali mednarodno primerljivo odličnost in ciljno raven kakovosti ter bodo
skupaj s samostojnimi raziskovalnimi zavodi nosilci temeljnih raziskav v
slovenskem prostoru; na področju umetnosti bodo dosegali mednarodno primerljivo
odličnost; celovit sistem prenosa znanja bo bistveno prispeval h krepitvi
celotne družbe ter k povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V
dodiplomskih študijskih programih bo uvedeno zadostno praktično izobraževanje,
primerljivo z drugimi evropskimi državami, nudilo bo ustrezno praktično znanje,
s čimer bo mladim omogočen lažji prehod na trg dela po zaključku študija.
C 1.7. Vsaj 50 % državljank in državljanov Slovenije v starosti
od 30 do 34 let zaključi eno od stopenj visokošolskega izobraževanja do leta
2030.
Slovenski visokošolski sistem bo dosegel cilje deleža
visokošolsko izobražene populacije v skladu z akti EU.
C 1.8. Delovanje visokošolskih zavodov po načelih usmeritve
Družba 5.0
Visokošolski zavodi bodo delovali po načelih usmeritve Družba
5.0 (tehnološko humanistični napredek) in bodo osrednji spodbujevalec delovanja
slovenske družbe po teh načelih. Na področju visokega šolstva bodo zagotavljali
kakovostno, vključujočo, raznoliko, decentralizirano in trajnostno naravnano
dejavnost, ki bo omogočala dolgoročno osebno in socialno varnost ter možnosti
za intelektualni razvoj in kreativnost, torej ustvarjanje dobrin v skladu s
potrebami Družbe 5.0. Znanost in raziskovanje bosta odprta za prepletanje
oziroma interdisciplinarne povezave z umetniškimi področji, kar bo potekalo na
podlagi strateškega, a hkrati tudi eksperimentalnega, drznega kombiniranja
disciplin, različnih veščin in vednosti. Umetniška področja bodo skupaj s
humanistiko ustrezno zastopana in uravnotežena z drugimi akademskimi področji,
četudi gre pričakovati, da bodo družbene težnje v ospredje postavljale
tehnološka, tehniška, naravoslovna ter nekatera družboslovna področja oziroma
strokovne usposobljenosti. Sistemsko bo urejeno uveljavljanje potenciala
družbenih in gospodarskih inovacij iz presečišča umetnosti, znanosti in
tehnologij. Sistematično bodo podpirani dopolnjujoči učinki teh treh področij.
C 1.9. Aktivna vključenost visokošolskih zavodov pri razvoju
slovenskega jezika ter ohranjanju in razvoju nacionalne kulturne dediščine in
identitete
Visokošolski zavodi bodo dejavno prispevali k razvoju
slovenskega jezika, ohranjanju in razvoju nacionalne kulturne dediščine in
raziskovanju identitet v nacionalnem prostoru in vobče ob hkratni močni
vpetosti slovenskega visokošolskega sistema v mednarodno visokošolsko skupnost.
C 1.10. Povečanje odprtosti visokošolskih zavodov in njihove
odprtosti v mednarodno skupnost
Visokošolski zavodi bodo izboljšali študijske pogoje za
evropski kot tudi širši prostor in nudili kakovostna, vrhunsko opremljena
delovna mesta ter stimulativno, trajnostno naravnano delovno okolje za
strokovne sodelavke in sodelavce, visokošolske sodelavke in sodelavce,
visokošolske učiteljice in učitelje ter raziskovalke in raziskovalce, ki bo
omogočalo karierno načrtovanje in izvedbo strokovnega, znanstvenoraziskovalnega
ter umetniškega dela.
C 1.11. Etično in družbeno odgovorno delovanje visokošolskih
zavodov v Sloveniji
Visokošolski zavodi bodo etični in družbeno odgovorni,
učinkovito vodeni in organizirani, odgovorni za zagotavljanje visoke kakovosti
izobraževalne, raziskovalne in podporne dejavnosti ter bodo študentke in
študente spremljali od vpisa do zaključka študija in njihove zaposlitve.
Pripravljali jih bodo na aktivno državljanstvo ter poklicno pot, omogočali
njihov osebnostni in strokovni študentov ob skrbi za uveljavljanje zdravega
življenjskega sloga in ob zagotavljanju pogojev za njihove gibalno-športne
aktivnosti. S spodbujanjem vseživljenjskega učenja bodo še dodatno pripomogli k
ohranjanju širokega spektra znanj na visoki ravni. Usklajevanje poklicnega in
zasebnega življenja bo pomembno vodilo oblikovanja in organiziranosti delovnega
ter študijskega procesa, ki bosta podpirala dobro počutje in kakovostno
življenje ter preprečevala izgorevanje kakor tudi vse oblike nasilja ali
izkoriščanja, in s tem prispevala k boljšemu duševnemu in fizičnemu zdravju
vseh deležnikov tako znotraj kot zunaj visokošolskega sistema.
Ukrepi za doseganje strateških ciljev na področju družbenega
razvoja in visokošolskega sistema
U 1.1. Izdelava kakovostne in trajnostne strategije
izboljševanja zaposljivosti diplomantk in diplomantov
Z izdelavo strategije bo država aktivno vplivala na
zaposlitveno okolje, jasno razdelila pristojnosti za karierno podporo,
strategija bo odprta v mednarodna partnerstva ter medsebojno sodelovanje
institucij. Potrebe celotne družbe po kadrih z visokošolsko izobrazbo se bodo
ugotavljale s celovitim spremljanjem in analizo razvojnih gibanj na področju
znanja, tehnologij, okolja in družbe. Načrtovanje in razvoj študijskih
programov se bosta naslanjala na strokovne modele napovedovanja, kot so
karierna platforma in podobni, kjer poleg strokovnjakov za posamezna področja
sodelujejo predstavniki gospodarstva in negospodarstva, ki načrtujejo razvoj na
svojih področjih. Takšno načrtovanje ne bo izključevalo, temveč bo kvečjemu
spodbudilo vznik ter vzpostavljanje novih, predvsem visokokakovostnih
interdisciplinarnih akademskih področij, po drugi strani pa bo dopuščalo tudi
razvoj smiselno širokega nabora temeljnih ter neaplikativnih ved in vednosti.
Vzpostavljena bosta urejen in učinkovit sistem za spremljanje kariernih poti
diplomantov in javna dostopnost podatkov o njihovi zaposljivosti.
U 1.2. Spodbujanje visokega šolstva kot prostora raziskovanja,
kjer se lahko varno preskuša ustrezne rešitve in modele za prihodnost
Visoko šolstvo se bo vključilo v vsa prednostna strateška
področja družbenega razvoja in bo obravnavalo ključne družbene in gospodarske
izzive, kot so: podnebne spremembe, izguba biodiverzitete, zelene tehnologije,
demografske spremembe (starajoča se družba), zdravstvo, biotehnologije, okolje,
agroživilstvo, umetna inteligenca, digitalna preobrazba, strategija pametne
specializacije, prehod v trajnostno družbo, pa tudi migracije in enake možnosti
oziroma družbena enakost. Skladno z nacionalnimi in mednarodnimi strateškimi
dokumenti si bo pri tem prizadevalo za povezovanje in sodelovanje različnih
visokošolskih programov oziroma področij, tudi področja humanistike in
umetnosti. Visoko šolstvo bo hkrati skrbelo za avtonomijo visoke vrednosti, ki
se razvija po lastnih merilih.
U 1.3. Spodbujanje sistema aktivne mednarodno odprte kadrovske
politike
Visoko šolstvo bo zagotavljalo človeške vire, na katerih bo
temeljil trajnostni razvoj družbe. Še posebej se bodo uveljavljali pomen in
vidnost ter tvoren prispevek umetniških področij in humanistike pri
gospodarskem in družbenem razvoju, pri čemer se bo upoštevala avtonomija teh
področij z vidika estetskih, mišljenjskih in vrednostnih ciljev. Visokošolski zavodi
bodo vodili aktivno mednarodno odprto kadrovsko politiko z visokimi merili
kakovosti zaposlovanja kadrov ter aktivno politiko njihovega nadaljnjega
razvoja z jasnimi pričakovanji in določili glede uspešnosti
znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega in izobraževalnega dela
zaposlenih. V to bodo ustrezno sistemsko umeščena še medsektorska sodelovanja
in medinstitucionalna in medsektorska mobilnost.
U 1.4. Spodbujanje sistemske kadrovske krepitve visokošolskih
zavodov in zagotavljanje privlačnih raziskovalnih pogojev
Sistemsko bo urejena kadrovska krepitev visokošolskih zavodov
s prednostnim ciljem kadrovskega pomlajevanja ob hkratni spodbudi dolge aktivne
soudeležbe uveljavljenih visokošolskih učiteljic in učiteljev ter raziskovalk
in raziskovalcev. Zagotovljeni bodo privlačni raziskovalni pogoji za
visokošolske učiteljice in učitelje ter raziskovalke in raziskovalce ter
obetavne mlade kadre in za gostujoče visokošolske učiteljice in učitelje ter
raziskovalke in raziskovalce iz tujine, ki bodo imeli pomembno mesto v
slovenskem visokošolskem sistemu ter bodo v njem delovali tako, da bodo kar
najbolj izkoristili svoje zmožnosti ter vzajemno bogatili znanje.
U 1.5. Spodbujanje sistema prehajanja med srednješolskim in
visokošolskim sistemom
Urejen bo sistem vertikalne prepustnosti srednješolskega in
visokošolskega sistema izobraževanja s prilagoditvijo na neavtomatski
vertikalni propustni sistem. Pripravljeni bodo pogoji za vertikalno
napredovanje iz strokovnih srednješolskih programov na študijske programe ob
upoštevanju potrebnih predhodno pridobljenih temeljnih znanj ter praktičnih
izkušenj in strokovnih usposobljenosti.
U 1.6. Izboljšanje notranje organiziranosti univerz in
visokošolskih zavodov z namenom spodbujanja medsebojnega sodelovanja
Vzpostavljen bo sistem notranje organiziranosti univerz in
samostojnih visokošolskih zavodov, ki bo spodbujal sodelovanje oddelkov in/ali
članic ter omogočal več interdisciplinarnih in multidisciplinarnih programov,
ki bodo tudi dodatno finančno spodbujeni. Njihovo nastajanje bo spodbujeno tudi
med različnimi visokošolskimi zavodi, prav tako med regijami. Pri tem se
spodbuja sodelovanje med javnimi in zasebnimi visokošolskimi inštitucijami.
U 1.7. Znanja financirana z javnimi sredstvi so odprto dostopna
Odprta dostopnost znanj se zagotavlja z učinkovito
vključenostjo v evropski visokošolski prostor, z učinkovitim upravljanjem in
financiranjem razvoja ter zagotavljanjem mednarodne skladnosti nacionalnega
ekosistema odprte znanosti (dostopnost infrastruktur, zbirk podatkov), z uvedbo
sodobnih načinov vrednotenja dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti (kot
npr. DORA, Leidenski manifest, smernice ERAC), zagotavljanjem skladnosti
rezultatov znanstvenih raziskav z načeli FAIR (najdljivi / »Findable«, dostopni
/ »Accessible«, povezljivi / »Interoperable« in vnovič uporabljivi /
»Reusable«) z zagotovitvijo polne in takojšnje odprte dostopnosti (ob
upoštevanju upravičenih izjem) ter spodbujanjem razvoja državne visokošolske in
znanstvene založniške dejavnosti za delovanje po načelih odprte znanosti.
U 1.8. Vzpostavitev mehanizmov oziroma sistema obveščanja
javnosti o pomenu visokega šolstva za družbo
Z načrtnim obveščanjem javnosti bo spodbujano zavedanje o
vrednosti in pomenu visokega šolstva za družbo in o njegovem potencialu za
družbene in gospodarske inovacije s poudarkom na vlogi umetniških področij ter
humanistike pri njihovem razvoju tako z vidika tvorne kritike in ponujanja
alternativnih rešitev kot tudi pri uveljavljanju vrednot trajnosti in
vključevanju vseh družbenih skupin oziroma njihovih potreb.
U 1.9. Spodbujanje trajnostno naravnane in vzdržne
regionalizacije visokega šolstva
Omogočana in vzpodbujana bo trajnostno naravnana in vzdržna
regionalizacija slovenskega visokošolskega prostora2 s ciljem zagotavljanja
kakovostnega študija, dostopnega vsem, in pospeševanja razvoja regij, katerega
nosilci so tudi visokošolski zavodi, ki izpolnjujejo standarde kakovosti in
razpolagajo z zadostnimi kadrovskimi in infrastrukturnimi pogoji.
U 1.10. Opredelitev pogojev za ustanavljanje in delovanje
posameznih vrst visokošolskih institucij
U 1.11. Podeljevanje koncesij
Koncesije bodo lahko dodeljene za izvajanje akreditiranih
študijskih programov, za katere bodo izkazane zadostne družbene potrebe in bodo
ustrezali pričakovanjem prihodnjega razvoja slovenske družbe in regionalnega
razvoja ter bodo kakovostno nadgrajevali raznolikost visokošolske izobraževalne
ponudbe v Sloveniji oziroma se v okviru javne službe na področju visokega šolstva
ne bodo izvajali v ustreznem obsegu. Pogoj za podelitev koncesije bo, da imajo
zasebni visokošolski zavodi za svoje dejavnosti pridobljene akreditacije
Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). To pomeni, da bodo
takšni ponudniki izvajali kakovostne izobraževalne programe in z njimi
vsebinsko povezano kakovostno strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo,
izkazovali kakovostno vpetost v okolje in na visokošolskih strokovnih
študijskih programih zagotavljali ustrezen obseg strokovne prakse. Zagotovljeni
bodo tudi pregledna merila in sistem podeljevanja koncesij na visokošolski
zavod, ki bo ob izpolnjevanju pogojev omogočal prenos koncesij med študijskimi
programi tega zavoda in tako povečal prilagodljivost in odzivnost visokega
šolstva na potrebe in izzive družbenega razvoja.
U 1.12. Zagotovitev gibalno-športne dejavnosti za vse študente
Vrnitev gibalne-športne dejavnosti kot spremljevalne vsebine
v prvostopenjske študijske programe v prvih letnikih študija, ki niso
ovrednotene z ECTS.
2 ZAKONODAJA IN FINANCIRANJE
Visoko šolstvo je javno dobro in javna odgovornost, ki se
zagotavlja z jasnimi zakonodajnimi pravili in nadzorom nad njihovim
spoštovanjem ter z zadostnim financiranjem iz javnih sredstev, da se prepreči
prenašanje finančnega bremena na študente.
Strateški cilji na področju zakonodaje in financiranja
C 2.1. Zagotoviti večjo preglednost, enake pravice in
odgovornosti ter enakopravno obravnavo študentk in študentov
Z ustrezno spremembo zakonodaje bo omogočena večja
preglednost, zagotovljene bodo enake pravice in odgovornosti ter enakopravna
obravnava študentk in študentov (dostopne študentske nastanitve, študijskih
virov ter opreme, učnih baz, gibalno-športnih in kulturno-umetniških
aktivnosti) na vseh visokošolskih zavodih, hkrati pa bo dosledno spoštovano in
razlikovano zasebno (nejavno) nasproti javnemu ter državno nasproti
civilnodružbenemu. Omogočen bo kakovosten in vsem dostopen študij; zagotovljeni
bodo spodbudni pogoji za študij na študijskih programih za deficitarne poklice.
C 2.2. Povečati konkurenčnost slovenskega visokošolskega
prostora na področju internacionalizacije
S spremembo zakonodaje bosta omogočeni večja prilagodljivost
in odzivnost slovenskega visokošolskega okolja, ki bo ponujalo privlačne pogoje
za študij in delo za namene internacionalizacije izobraževanja, raziskovanja in
umetnosti ter pridobivanja visokokvalificiranega kadra iz tujine.3
C 2.3. Zagotoviti dolgoročno stabilno financiranje javne službe
na področju visokega šolstva
Z ustrezno spremembo zakonodaje, ki bo celovito opredelila
javno službo na področju visokega šolstva, bo zagotovljena stabilnost
financiranja izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela
visokošolskih zavodov, in sicer z integralnim financiranjem javne službe, to je
izobraževalne, raziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti (pavšalno oziroma
financiranje »lump sum«4), ki visokošolskim
zavodom omogoča mehanizme učinkovitega upravljanja kadrovskih, infrastrukturnih
in razvojnih potencialov, instrumentov sofinanciranja in predfinanciranja
raziskovalnih projektov ter izvajanja in financiranja sobotnega leta.
C 2.4. Povečati skupna sredstva za visokošolsko dejavnost in
znanstvenoraziskovalno delo
Izvedeno bo pospešeno in sistematično vlaganje v znanje,
znanost in umetnost, s čimer bo strukturno in trajno podpirano sodelovanje med
akademsko ter raziskovalno sfero in gospodarstvom ter družbenim okoljem.
Univerze in samostojni visokošolski zavodi
bodo po obsegu proračunskega financiranja (izobraževalna, raziskovalna in
umetniška dejavnost, investicije v osnova sredstva in raziskovalno opremo) v
odstotku BDP v prvi tretjini med državami EU. Slovenija si bo prizadevala za
strateške cilje EU in zagotavljala stabilno financiranje izobraževalne in
raziskovalne dejavnosti v obsegu najmanj 4 % BDP do leta 2025 (od tega 2 % iz
proračunskih virov in 2 % iz drugih virov), ki vključuje tudi sredstva za
razvoj. Leta 2030 bo obseg proračunskih sredstev za financiranje izobraževalne
in raziskovalne dejavnosti znašal vsaj 2,25 % BDP. Ob zagotavljanju izobraževalne,
raziskovalne in umetniške odličnosti bo sposobnost visokošolskih zavodov za
samostojno pridobivanje drugih virov, ki ne izhajajo iz proračuna Republike
Slovenije, eden izmed pomembnih kazalnikov, ki bodo stimulativno vplivali na
financiranje visokošolskih zavodov.
C 2.5. Vzpostaviti sistemsko ureditev primerljivih
pravnoformalnih statusov visokošolskih učiteljic in učiteljev ter raziskovalk
in raziskovalcev
Ukrepi za doseganje strateških ciljev na področju zakonodaje
in financiranja
U 2.1. Vzpostavitev financiranja javne službe na področju
visokega šolstva, ki bo zagotavljalo enovito financiranje vseh dejavnosti v
okviru javne službe
S spremembo zakonodaje na področju visokega šolstva bo na
podlagi ugotovljenih družbenih potreb in razvojnih programov mednarodno
primerljivo urejeno pavšalno (»lump sum«) financiranje univerz in samostojnih
visokošolskih zavodov v okviru izvajanja javne službe z določitvijo vseh
ključnih mehanizmov in instrumentov, ki so s tem povezani; spremembe zakona
bodo razvojno naravnane in omogočale univerzam in samostojnim visokošolskim
zavodom vključevanje novih raziskovalnih in izobraževanih vsebin z mehanizmom
pogajanja v okviru postopka določanja obsega izvajanja javne službe pred
podpisom pogodbe o financiranju za naslednje obdobje. Zagotovljena bosta
stabilno enovito financiranje izobraževalne dejavnosti in financiranje temeljne
znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške dejavnosti. Zagotovljeno bo tudi
sistemsko financiranje gibalno-športne dejavnosti.
U 2.2. Izboljšanje prostorskih razmer in opremljenosti
institucij
S spremembo Zakona o visokem šolstvu bo zagotovljeno pavšalno
(»lump sum«) financiranje osnovne in visokošolske (izobraževalne in
raziskovalne) infrastrukture v skladu s strateškimi razvojnimi načrti države in
potrebami družbe. Izvedena bo sistemska ureditev investicij v zeleno
infrastrukturo (gradnja novih stavb in obnova obstoječih) ter veliko
raziskovalno opremo (najemanje posojil s strani uporabnikov in povečanje
dvanajstin za odplačevanje) in financiranje vzdrževanja (obstoječe)
infrastrukture.
U 2.3. Vzpostavitev sistema financiranja za izvedbo digitalne
preobrazbe
Zagotovljeno bo sistemsko financiranje digitalno povezane
visokošolske infrastrukture ter inteligentne opreme za izvedbo digitalne
preobrazbe in razvoj pametnih predavalnic za potrebe akreditiranih študijskih
programov.
U 2.4. Vzpostavitev sistema financiranja projektov na področju
umetniške dejavnosti
Zagotovljeno bo sistemsko financiranje projektov na področju
umetniške dejavnosti vključno z mehanizmom mladih umetnic in umetnikov po vzoru
mladih raziskovalk in raziskovalcev.
U 2.5. Omogočanje poučevanja slovenskega jezika za tuje
študentke in študente ter zaposlene
Zagotovljeno bo financiranje poučevanja slovenskega jezika za
tuje študentke in študente ter zaposlene, ki se želijo vključiti v študijske
programe, ki se izvajajo v slovenskem jeziku, vključno z ustrezno promocijo teh
programov.
U 2.6. Vzpostavitev sistema financiranja gibalno-športnih
dejavnosti
Zagotovljeno bo dodatno sistemsko financiranje
gibalno-športnih dejavnosti kot obvezne spremljevalne vsebine prvostopenjskih
študijskih programov.
U 2.7. Ohranitev in nadgraditev infrastrukture za bivanje
Zagotovljeno bo sistemsko financiranje za ohranitev in
nadgraditev javne infrastrukture za bivanje domačih in tujih študentk in
študentov ter gostujočih visokošolskih učiteljic in učiteljev, sodelavk in
sodelavcev, raziskovalk in raziskovalcev ter strokovnih sodelavk in sodelavcev.
U 2.8. Zagotovitev okvira za razvoj donatorstva kot pomembnega
zasebnega vira financiranja visokega šolstva
U 2.9. Medsebojna uskladitev ciljev in delovanja visokošolskih
zavodov, NAKVIS in financerja z jasno določenimi strukturami za upravljanje
sistema in opredeljenimi odgovornostmi
U 2.10. Ureditev priznavanja neformalno pridobljenega
izobraževanja
Izvedena bo celovita ureditev priznavanja neformalno
pridobljenega izobraževanja s prostovoljnim in drugim delom študentov.
U 2.11. Vzpostavitev ukrepov za pritegnitev tujih strokovnjakinj
in strokovnjakov
Ob upoštevanju raziskovalne odličnosti se bodo izvedli
poenostavljeni postopki zaposlovanja vrhunskih visokošolskih učiteljic in
učiteljev ter raziskovalk in raziskovalcev iz tujine (EU in tretjih držav).
Zagotovljeni bodo privlačni pogoji za raziskovalno in umetniško delo tujih
visokošolskih učiteljic in učiteljev ter sodelavk in sodelavcev, vključenih v
učni proces.
U 2.12. Ureditev dela na domu kot posebnosti univerzitetnega
oziroma visokošolskega prostora s spremembo Zakona o visokem šolstvu
U 2.13. Izboljšanje sodelovanja med visokošolskimi institucijami
in z raziskovalnimi zavodi
Vzajemno prehajanje kadrov med visokošolskimi institucijami
ter visokošolskimi institucijami in raziskovalnimi zavodi; postopno povezovanje
oziroma združevanje univerz in manjših javnih raziskovalnih zavodov, ki
sredstva za raziskave pridobivajo skoraj izključno iz javnih virov; poenotenje
plačnega sistema ter pogojev napredovanja in dela za kadre na javnih
visokošolskih institucijah in raziskovalnih zavodih v skladu s strategijo
doseganja ciljne ravni kakovosti.
U 2.14. Vzpostavitev sistema davčnih spodbud za vlaganje v
visokošolski in znanstvenoraziskovalni sistem s strani zasebnega sektorja.
U 2.15 Vključitev vseh deležnikov v pripravljalne zakonodajne
procese
Delovne skupine, ki pripravljajo spremembe zakonodaje so
uravnotežene z vključitvijo predstavnikov vseh deležnikov, na katere se
spremembe nanašajo.
3 KAKOVOST
Visoko šolstvo dosega mednarodno primerljivo visoko kakovost
in odličnost nad evropskim povprečjem pri vseh standardnih kazalnikih. Je
široko dostopno, mednarodno vpeto, ima razvite instrumente internacionalizacije
v slovenskem prostoru ter študijske programe, ki se izvajajo tudi v tujem
jeziku.
Strateški cilji na področju kakovosti
C 3.1. Trajno zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem
šolstvu
Nadgrajen bo sistem spodbujanja stalnega izboljševanja in
(samo)evalvacije na vseh področjih zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu na
podlagi ustreznih modelov in načel (artikulacije ciljev, ukrepov, njihovega
sledenja, predvsem pa stalnega izboljševanja skozi kombinacijo notranje in
zunanje presoje oziroma kritične refleksije tako na programski ravni kot na
ravni visokošolskih zavodov). Kakovost v visokem šolstvu preverja neodvisna
nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).
C 3.2. Na študentke in študente osredinjeno poučevanje,
izhajajoče iz strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela
Vzpostavljen bo ustrezno posodobljen način poučevanja,
izhajajočega iz strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela, ki bo
osredinjen na študentke in študente za uspešno in pravočasno zaključevanje
študija. Tak način bo zagotavljal možnost prožnega prilagajanja kurikulumov za
zagotavljanje ustreznih usposobljenosti in znanj diplomantk in diplomantov,
vključeval bo tudi ustrezno kombinacijo virtualnega in prezenčnega podajanja
učne vsebine. Pomembno bo priznavanje sodelovanja strokovnjakinj ali
strokovnjakov in visokošolskih učiteljic ali učiteljev pri virtualnem ali
drugače digitalno podprtem podajanju učne vsebine v učnem procesu posamezne
učne enote.
C 3.3. Oblikovanje študijskih programov za poklice in izzive
prihodnosti
Ponujeni bodo sodobni študijski programi za poklice in izzive
prihodnosti, še posebej takšni, ki bodo obravnavali evropski zeleni dogovor,
digitalno preobrazbo družbe in prehod v trajnostno družbo, zagotavljali visoko
zaposljivost in strokovno usposobljenost diplomantk ter diplomantov za
konkurenčnost na domačem in mednarodnem trgu zaposlovanja, pa tudi za aktivno
državljanstvo, kar pomeni, da se bodo študentke in študenti ter diplomantke in
diplomanti vključevali v družbeno dogajanje in odločanje, si prizadevali za
krepitev demokratičnosti in državljanske ter stanovske solidarnosti. Programi
bodo podpirali samoiniciativnost pri ustvarjanju zaposlitvenih priložnosti
(npr. zagonsko podjetništvo, odprte inovacije, medsektorske pobude) ob posebni
pozornosti za neprofitni in nevladni sektor. Za študentke in študente ter
diplomantke in diplomante bodo prek takšnih študijskih programov ustvarjeni
pogoji za učinkovit prehod na trg dela, ki ob strokovnem znanju ter
interdisciplinarni odprtosti zahtevajo visoko raven kognitivnih in
socio-emocionalnih usposobljenosti ali pa so opredeljene s posebnimi,
nestandardnimi nalogami in izzivi, ki jih v zdajšnjem času še ni mogoče
zaznati, predvideti ali vsebinsko opredeliti.
C 3.4. Učinkovit prenos znanja v družbeno okolje
Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, in ministrstvo,
pristojno za gospodarstvo in tehnologijo, ter javne agencije bodo vzpostavili
učinkovit ekosistem, ki bo zagotovil mednarodno primerljiv prenos znanja v
družbeno okolje. Spodbujano bo tudi soustvarjanje znanja v družbenem okolju.
C 3.5. Spodbujanje podjetništva
Sistemsko bo urejeno omogočanje in spodbujanje podjetništva v
študijskih programih in smereh. To bo spodbujano in zagotavljano (z ustrezno
zakonsko ureditvijo) prek subjektov podjetniškega okolja zagonskih podjetij
(spin-off, spin-out in start-up), ki temeljijo na znanstvenih ter umetniških
dosežkih in rezultatih razvojnih, ustvarjalnih ter raziskovalnih projektov. Pri
ustanavljanju podjetij in drugih samostojnih oblik delovanja bo zagotovljena
tudi mednarodna vključenost, kadar bo to potrebno zaradi mednarodne narave
projektov, programov ali mrež.
C 3.6. Vzpostavitev sistema vseživljenjskega učenja na
visokošolski ravni
Vzpostavljen bo delujoč sistem vseživljenjskega učenja na
visokošolski ravni, vključno z ustreznim vrednotenjem in priznavanjem, s ciljem
opolnomočenja širših krogov aktivnega prebivalstva z novejšimi spoznanji
znanosti, umetnosti in stroke. Za širšo populacijo bo promovirana nujnost
pridobivanja raznolikih, a kakovostnih visokošolskih znanj, spretnosti ter
oblikovanja pozitivne, na izobraževanju temelječe naravnanosti za prihodnost.
Ukrepi za doseganje strateških ciljev na področju kakovosti
U 3.1. Spodbujanje sodelovanja s širšim okoljem in oblikovanje
skupnih študijskih programov v evropskem prostoru
Vzpostavljeni bodo mehanizmi spodbujanja mednarodnega
(transnacionalnega) sodelovanja, razvoja študijskih programov s poudarkom na študijskih
programih tretje stopnje ter sodelovanja z gospodarstvom in širšo družbo
(vpetost visokega šolstva v okolje). Še posebej bodo pri tem uveljavljane
tematike solidarnosti, kakovosti dela, socialne varnosti, družbene kohezije,
vključevanja ranljivih ter obrobnih skupin, nediskriminatornosti in podobnega.
Vzpostavljeni bodo mehanizmi za spodbujanje pridobivanja mednarodno priznanih
študijskih akreditacij, vezanih na posamezna študijska področja.
U 3.2. Vzpostavitev mednarodno primerljivih standardov kakovosti
NAKVIS bo razvijal standarde za vrednotenja kakovosti
visokošolskih zavodov skladno z zakonodajo, potrebami okolja ter mednarodnimi
standardi in kazalniki.
U 3.3. Razširitev dejavnosti NAKVIS
NAKVIS bo deloval tudi svetovalno in visokošolskim zavodom na
podlagi kombinacije zunanjih evalvacij in samoevalvacije pomagal, da
neprenehoma izboljšujejo kakovost. Pri tem bo visokošolskim zavodom pomagal s
pripravo vodnikov, analiz in primerjalnih podatkov o slovenskem visokošolskem
sistemu.
U 3.4. Kritična samorefleksija visokošolskega sistema
Izvajala se bo kritična samorefleksija sistema visokega
šolstva na ravni države ob vključevanju vseh ključnih deležnikov z namenom
spreminjanja visokošolskega izobraževanja v skladu s potrebami družbe ob
optimalnem izkoriščanju zmogljivosti novih tehnologij in znanstvenih dognanj
ter intenzivnem sodelovanju s kulturnim in ustvarjalnim sektorjem.
U 3.5. Ustvarjanje sodobnih in prilagodljivih izobraževalnih
programov v skladu z razvojnimi mednarodnimi smernicami in potrebami okolja
Študijski programi bodo zasnovani na podlagi ustrezne
kurikularne teorije ter ob upoštevanju pedagoško-psihološko-didaktičnih načel
in cilja zagotavljanja kakovosti. Ponujali in izvajali se bodo tako, da se bodo
odzivali na potrebe okolja in družbe, hkrati pa odsevali razvojne smernice ter
omogočili razvoj tudi na povsem novih področjih. Nabor študijskih programov bo
ponujal tako temeljna kot aplikativna znanja. Vzpostavljene bodo poglobljene,
strukturirane povezave z neformalnim izobraževanjem ter drugimi vidiki
vseživljenjskega učenja. Prilagodljiv in vključujoč na študenta osredinjeni
študij bo omogočal izvajanje vseživljenjskega učenja za različne življenjske
razmere ter v različnih življenjskih obdobjih.
U 3.6. Zagotavljanje ustrezno usposobljenih kadrov za potrebe
gospodarstva in širšo družbo
Na institucionalni ravni bodo vzpostavljeni mehanizmi
spodbujanja in omogočanja doseganja najvišjih akademskih standardov ter
fleksibilnosti, ki bodo zagotavljali hitrejšo in učinkovitejšo raznovrstnost študijskih
programov (in institucij) po posameznih strokovnih področjih s ciljem
zagotavljanja najprimernejših, interdisciplinarno usposobljenih kadrov za
gospodarstvo in negospodarske dejavnosti.
U 3.7. Prožnejše določanje delovne obveznosti
Zagotovljene bodo sistemske rešitve za permanentno
izobraževanje visokošolskih učiteljic in učiteljev ter sodelavk in sodelavcev,
kar bo vključevalo tudi prožnejše in ustrezno uravnovešeno določanje delovne
obveznosti. Ob tem bo poskrbljeno za ustrezno usklajevanje dela in življenja,
delovanja proti izgorelosti, uvajanje zelenih rešitev (npr. delo od doma) in
podobno.
U 3.8. Posodobitev minimalnih standardov za izvolitev v naziv z
uresničevanjem pedagoške in strokovne uspešnosti
Kakovostni in kvantitativni kazalniki pedagoške uspešnosti
bodo imeli pri postopkih izvolitev v naziv in napredovanj primerljivo utež
glede na kazalnike znanstvene oziroma umetniške odličnosti; smiselno se bo
upoštevala tudi uspešnost pri izvajanju projektov (vključno s programi in
mrežami) ter druga strokovna uspešnost, kar bo obsegalo tudi ugled v strokovni
in širši javnosti ter javno zastopanje strokovnih oziroma akademskih stališč,
odmevnost oziroma priznane dosežke glede na področje izvolitve v naziv in polje
akademskega ter tudi družbenega delovanja.
U 3.9. Večje vključevanje strokovnjakinj in strokovnjakov iz
gospodarstva in negospodarstva v študijski proces ter zunanjo evalvacijo
Sistemsko se bodo izvedle rešitve (ki bodo določale merila in
pogoje, po vzoru najrazvitejših držav EU) za časovno omejene izvolitve v naziv
strokovnjakinj oziroma strokovnjakov iz gospodarstva in negospodarstva ter
njihovo vključevanje v študijski proces ter zunanjo evalvacijo. Spodbujalo se
bo predvsem uspešne in prepoznane strokovnjakinje in strokovnjake z izkazanimi
visokimi etičnimi načeli, ki bodo s svojimi vsebinami dvignili raven kakovosti
podanih vsebin.
U 3.10. Okrepitev pomena rezultatov študentskih anket v
notranjem zagotavljanju kakovosti
Ocenjevanje pedagoškega dela visokošolskih učiteljic in
učiteljev bo še naprej eden izmed pomembnih mehanizmov notranjega zagotavljanja
kakovosti in ena izmed ključnih možnosti, ki jo bodo imeli študentke in
študenti, da bodo lahko odgovorno in neposredno izrazili svoje mnenje oziroma
ocenili pedagoško delo svojih učiteljic in učiteljev, s tem pa bodo pomembno
sooblikovali visokošolski prostor. Pred objavo rezultatov študentskih anket
zainteresirani javnosti bodo imeli visokošolski učiteljice in učitelji možnost
podajanja replike. Ob raziskovalnih ter kvantitativnih pedagoških kazalnikih
bodo uvedeni tudi ustrezni kvalitativni kazalniki vrednotenja pedagoškega dela.
U 3.11. Priprava strategije umeščanja vseživljenjskega učenja v
visokošolski prostor
Vključeni bodo razvoj sistema akreditacij in priznavanje
mikrodokazil (‚micro-credentials‘) in sistem priznavanja ter vrednotenja
predhodno pridobljenih znanj, pa tudi načrt promocije pomena in nujnosti
pridobivanja raznolikih, vendar kakovostnih sodobnih visokošolskih znanj in
spretnosti v vsej aktivni dobi posameznika.
4 INTERNACIONALIZACIJA
Stopnja internacionalizacije slovenskega visokošolskega
sistema je primerljiva z najboljšimi evropskimi univerzami.5 Vzpostavljeni so
mehanizmi za tako imenovano kroženje možganov ter trajna skrb za razvoj
slovenskega jezika in strokovnega izrazoslovja.6
Strateški cilji na področju internacionalizacije
C 4.1. Povečati stopnjo vključenosti univerz in samostojnih
visokošolskih zavodov v skupni evropski visokošolski prostor ter
internacionalizacije kurikulumov
Univerze in samostojni visokošolski zavodi se bodo uspešno
vključevali v vse mednarodne dejavnosti, še posebej v evropske mreže univerz,
imeli bodo visok delež mednarodnih študentk in študentov ter visokošolskih
učiteljic in učiteljev, sodelavk in sodelavcev ter raziskovalk in raziskovalcev
v skladu z načeli bolonjskega procesa. Izvedena bo strateška
internacionalizacija kurikulumov.
C 4.2. Povečati vključenost Slovenk in Slovencev, ki živijo v
tujini, v slovenski visokošolski sistem
Omogočen in spodbujan bo študij v Sloveniji za vse Slovenke
in Slovence, ki živijo in bivajo v tujini (zamejke in zamejci ter tisti iz
oddaljenejših krajev).
C 4.3. Povečati stopnjo in kakovost dohodne mobilnosti na
univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih
Spodbujena bosta kakovostna dohodna mobilnost, pa tudi
pridobivanje tujih priznanih visokošolskih učiteljic in učiteljev ter sodelavk
in sodelavcev, raziskovalk in raziskovalcev ter strokovnih sodelavk in
sodelavcev za hitrejši razvoj posameznih področij v Sloveniji.
C 4.4. Povečati stopnjo in kakovost odhodne mobilnosti študentk
in študentov ter zaposlenih v visokem šolstvu
Spodbujena bo večja odhodna mobilnost slovenskih študentk in
študentov na kakovostne institucije oziroma študijske programe v tujini (krajša
in daljša gostovanja) ter slovenskih visokošolskih učiteljic in učiteljev ter
sodelavk in sodelavcev, raziskovalk in raziskovalcev ter strokovnih sodelavk in
sodelavcev na področjih, ki v Sloveniji še niso konkurenčno dobro razvita in na
katerih lahko gradimo dopolnjevanje posameznih področij s tujimi institucijami
znanja.
Ukrepi za doseganje strateških ciljev na področju
internacionalizacije
U 4.1. Vzpostavitev sistema za uspešnejše vključevanje univerz
in samostojnih visokošolskih zavodov v enoten evropski in mednarodni
visokošolski prostor
Vzpostavljen bo sistem zagotavljanja sredstev visokošolskim
učiteljicam in učiteljem ter sodelavkam in sodelavcem, raziskovalkam in
raziskovalcem ter strokovnim sodelavkam in sodelavcem, ki jim bodo omogočala
izvedbo sobotnega leta ter vključevanje v elitne univerzitetne in raziskovalne
mreže in sodelovanje z njimi ter izkoriščanje dobrih priložnosti projektnega
sodelovanja.
U 4.2. Spodbujanje mobilnosti študentk in študentov,
visokošolskih učiteljic in učiteljev, sodelavk in sodelavcev ter strokovnih
sodelavk in sodelavcev7
U 4.3. Oblikovanje nacionalne strategije za internacionalizacijo
slovenskega visokega šolstva do leta 2030
Strategija bo določila pomen in oblike internacionalizacije
ter delež tujih študentk in študentov ter visokošolskih učiteljic in učiteljev,
sodelavk in sodelavcev, raziskovalk in raziskovalcev ter strokovnih sodelavk in
sodelavcev, vključenih v mednarodne aktivnosti. Določena bodo prednostna
področja oziroma regije tako za dohodne kot odhodne mobilnosti, vendar ne
izključevalno. Med prednostnimi področji dohodne mobilnosti ostajajo predvsem
zahodni Balkan, pa tudi preostala jugovzhodna Evropa in srednjeevropski
prostor.
U 4.4. Izvedba internacionalizacije kurikulumov
Izvedena bo ambiciozna ter strateška internacionalizacija
kurikulumov. Povečano bo število skupnih študijskih programov s tujimi
visokošolskimi institucijami ter drugih oblik poglobljenega pedagoškega
sodelovanja.
U 4.5. Izvedba sistematičnega privabljanja Slovenk in Slovencev
v zamejstvu in po svetu za študij v Sloveniji
Na vseh uradnih predstavništvih Slovenije v tujini, kjer
živijo in bivajo Slovenke in Slovenci, se vzpostavi aktivna povezava do vseh
akreditiranih študijskih programov, ki jih ponujajo slovenski visokošolski
zavodi s ciljem promocije izobraževanja v matici.
U 4.6. Visokošolske ustanove skrbijo za razvoj slovenskega
jezika in strokovnega izrazoslovja
Deležniki, vključeni v procese internacionalizacije, skrbijo
za prenos konceptov in terminologije v slovenski jezik in ga s tem bogatijo. V
primeru izvajanja študijskega programa v tujem jeziku bo zagotovljen razvoj
slovenskega jezika in terminologije v visokem šolstvu in znanosti tudi z
dostopnostjo študijskih vsebin v slovenskem jeziku.
U 4.7. Zagotovitev enakih pogojev študija za slovenske ter tuje
študentke in študente
Pripravljeni bodo sistemski ukrepi za ustvarjanje pogojev, na
podlagi katerih bodo imeli slovenski in tuji študenti v Sloveniji enako
kakovostno študijsko izkušnjo pod enakimi pogoji.
U 4.8. Spodbujanje odličnosti v visokem šolstvu
Zagotovljena bo sistemska rešitev za dodeljevanje štipendij
in drugih oblik spodbud odličnim študentkam in študentom ter znanstvenicam in
znanstvenikom oziroma umetnicam ter umetnikom, in sicer ne glede na njihovo
državljanstvo.
U 4.9. Sistemska ureditev vseh oblik mobilnosti
Sistemsko bo urejena virtualna mobilnost ob klasični
geografski transnacionalni mobilnosti.
U 4.10. Vzpostavitev posebnih ukrepov za pritegnitev vrhunskih
strokovnjakov iz tujine
Omogočeni bodo mehanizmi za lažjo in hitrejšo vključitev
tujih in slovenskih vrhunskih strokovnjakov iz tujine v delo univerz in
samostojnih visokošolskih zavodov, kar vključuje nastanitev, prednostno
obravnavo pri pridobivanju delovnega dovoljenja, stimulativno davčno obravnavo,
pomoč pri varstvu otrok, zagotavljanje karierne priložnosti za družinske
partnerje in podobno; odpravljene bodo ovire pri pridobivanju dovoljenj za
bivanje za tuje strokovnjakinje in strokovnjake ter študentke in študente.
5 DIGITALIZACIJA
Visoko šolstvo sledi smernicam digitalne preobrazbe in jih
aktivno sooblikuje.
Strateški cilji na področju digitalizacije
C 5.1. Zagotoviti pogoje za izvedbo digitalne preobrazbe
Visoko šolstvo se bo hitro odzivalo na potrebe iz okolja z
razvojem pomembnih znanj, veščin in strokovnih usposobljenosti, bo odporno na
izredne okoliščine, pospeševalo kakovosten gospodarski, trajnostni družbeni in
okoljski razvoj, bo odzivno, dostopno različnim skupinam uporabnikov znanja in
znanosti, vlagalo bo v zeleno, odporno, odprto, vzdržno in digitalno povezano
visokošolsko infrastrukturo ter v inteligentno opremo, razvijalo pametne
predavalnice, nadgrajevalo in optimiziralo izrabo visoke tehnologije, dostopne
za vse deležnike.
C 5.2. Spodbujati aktivno vlogo visokega šolstva v procesu
digitalne preobrazbe
Visoko šolstvo bo upoštevalo in sooblikovalo smernice
digitalne preobrazbe na področjih poučevanja, naprednih ter inovativnih
pedagoških praks, digitalne pismenosti, raziskovalnih, umetniških in upravnih
procesov, jih kritično ovrednotilo in smiselno uporabljalo ter vzpostavilo
sistemsko in normativno okolje, ki spodbuja digitalno preobrazbo.
C 5.3. Spodbujati izobraževanje na področju informacijskih
storitev in vsebin
Visoko šolstvo bo razvijalo in izobraževalo na področju
informacijskih storitev in vsebin, ki zagotavljajo preseganje digitalne vrzeli
in ločnice.
C 5.4. Zagotoviti infrastrukturo za širokopasovne internetne
povezave
Infrastruktura za širokopasovne internetne povezave bo
zagotovljena po vsej Sloveniji, usmerjena bo v sprotno posodabljanje v skladu z
vznikajočimi potrebami in razmerami.
Ukrepi za doseganje strateških ciljev na področju
digitalizacije
U 5.1. Oblikovanje strategije digitalizacije visokega šolstva
Oblikovana bo strategija digitalizacije visokega šolstva za
razvoj digitalnih učnih okolij in študijskih vsebin ter razvoj pedagoških
pristopov in sodobnih modelov učenja ter poučevanja z uporabo IKT in digitalnih
orodij ter informacijskih virov za vključujoče izobraževanje. Ta temeljijo na
odprtih načelih, široki oziroma splošni dostopnosti, podatkovni varnosti, vključenosti
ter preglednosti.
U 5.2. Spodbujanje razvoja digitalizacije na področju učenja in
poučevanja na daljavo
Digitalizacija na področju učenja in poučevanja na daljavo bo
razvijana strateško, upoštevaje tako vse ključne smernice v svetu ter EU kot
tudi posebnost slovenskega prostora, kadrov, opremljenosti študentov in
institucij. Ta razvoj bo še naprej krepil sodelovanje, hkrati pa podpiral
kreativnost ter prožnost pri izvedbi živega stika oziroma lokalizaciji
visokošolskih procesov, omogočal dvig kakovosti izvajanja študijskega procesa
in večjo odpornost izobraževalnega procesa na daljavo.
U 5.3. Opolnomočenje institucij in posameznikov za ustrezno
uporabo orodij
Institucije in posamezniki se bodo opolnomočili (pridobili
ustrezna znanja, veščine ter naravnanost oziroma motivacijo) za ustrezno
uporabo orodij in pristopov ter razvoj inovativnih učnih okolij glede na
vsakokratno spremenjene razmere tako glede mobilnosti študentov in zaposlenih
kot glede njihovega obvladovanja digitalnih orodij ter razpoložljivosti opreme
vključno z načini izvedbe (s fizično prisotnostjo ali na daljavo oziroma
kombinirano).
U 5.4. Zagotovitev mehanizmov krepitve področij IKT in medijskih
študijev
Zagotovljeni bodo mehanizmi krepitve področij IKT in
medijskih študijev, pa tudi medijske produkcije in umetnosti, še posebej tam,
kjer kot ključne strokovne usposobljenosti nastopajo poglobljeno razumevanje,
produkcijsko obvladovanje in kritična refleksija IKT, od katerih je družba
vedno bolj odvisna.
U 5.5. Vzpostavitev enotne sheme študentske digitalne identitete
Vzpostavljena bo enotna shema študentske digitalne
identitete, ki bo usklajena z evidenčnim in analitskim informacijskim sistemom
visokega šolstva v Republiki Sloveniji (eVŠ) in ki bo prek namenskih spletnih
programov oziroma aplikacij študentkam in študentom tako v Sloveniji kot v
tujini omogočala številne dejavnosti.8
U 5.6. Vzpostavitev sistemske rešitve za krepitev človeških
virov na področjih IKT
Vzpostavljene bodo sistemske rešitve za krepitev človeških
virov na področjih, potrebnih za izvedbo digitalne preobrazbe (tehnologije in
tehnike digitalizacije procesov, digitalna varnost in etika, umetna
inteligenca, digitalna didaktika itn.) ter samega izobraževalnega procesa,
upoštevaje smernice EU.
U 5.7. Institucionalna prilagoditev na vseh področjih delovanja
visokošolskih institucij za uporabo novih tehnologij in opreme IKT.
Št. 602-04/22-2/18
Ljubljana, dne 23. marca 2022
EPA 2421-VIII
Državni zbor
Republike Slovenije
Igor Zorčič
Predsednik
______________
1 Nacionalni program
visokega šolstva do 2030 upošteva Izhodišča za pripravo Nacionalnega programa
visokega šolstva 2021–2030, ki jih je sprejel Svet RS za visoko šolstvo na
svoji 5. e-seji 9. aprila 2021, ter smernice dokumentov, kot so: Ustava RS,
Magna Charta Universitatum Bolonja 1988, Bolonjski proces – Rimska deklaracija
2020 (http://www.ehea.info/page-ministerial-declarations-and-communiques), EUA
– Evropske univerze 2030 (Universities without walls - A vision for 2030,
February 2021).
2 Regionalizacija bo
ustrezno podpirala in dopolnjevala pomen osrednje Slovenije kot poglavitne
visokošolske izobraževalne in raziskovalne regije.
3 Zagotovljeni bodo
atraktivni delovni pogoji (tudi odprava upravnih ovir) in privlačno akademsko
okolje (pedagoško in znanstvenoraziskovalno ter umetniško) za tuje študentke in
študente na vseh stopnjah študija, mlade, obetavne tuje znanstvenice in
znanstvenike na začetku kariere ter vrhunske mednarodno uveljavljene
raziskovalke in raziskovalce ter visokošolske učiteljice in učitelje iz tujine
(tudi Slovence).
4 Pasovno financiranje
izobraževalne dejavnosti ter pasovno financiranje raziskovalne in umetniške
dejavnosti.
5 Za doseganje
dolgoročne mednarodne primerljivosti slovenskega visokošolskega prostora je
izvajanje mednarodno primerljive internacionalizacije slovenskega
visokošolskega prostora nuja.
6 S sodelujočimi učinki,
ki jih prinaša internacionalizacija visokega šolstva, in z večjo
konkurenčnostjo gospodarstva ter prek tega močnejšo in bolj samozavestno družbo
se bo stopnja ogroženosti slovenskega jezika znižala.
7 Študijske ter
raziskovalne izkušnje v tujini širijo obzorja in prispevajo k akademskemu in
osebnostnemu razvoju posameznic in posameznikov, odobravajo pa tudi kulturno
raznolikost.
8 Izvajanje knjižničnih
storitev, pregled urnika in koledarja, komunikacijske storitve na več nivojih,
organizacijska, upravna in administrativna opravila itn.