Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena Zakona o
obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15 in
139/20) je Državni zbor na seji 2. februarja 2022 sprejel
RESOLUCIJO
o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja
slovenske vojske do leta 2035 (ReDPROSV35)
1. UVOD
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in
opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 (v nadaljnjem besedilu: resolucija)
je najvišji razvojno-usmerjevalni dokument, s katerim se načrtuje dolgoročno
doseganje potrebne stopnje razvoja organizacije in modernizacije sil ter
zmogljivosti in povezljivosti Slovenske vojske za uresničevanje nacionalnih
interesov ter ciljev na obrambnem področju v sodobnem varnostnem okolju.
Resolucija temelji na Resoluciji o strategiji nacionalne
varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/19), na Obrambni
strategiji Republike Slovenije (Vlada Republike Slovenije, št. 80000-1/2012/4 z
dne 7. 12. 2012), ugotovitvah Strateškega pregleda obrambe 2016 (Vlada Republike
Slovenije, št. 80400-1/2016/6 z dne 22. 12. 2016 in 80400-1/2016/11 z dne
11. 5. 2017) ter na strateških usmerjevalnih in načrtovalnih dokumentih
Nata in EU, ugotovitvah letnih ocen pripravljenosti Slovenske vojske in
zavezniških pregledov stanja pripravljenosti vojaških zmogljivosti Republike
Slovenije ter na ocenah mednarodnega varnostnega okolja.
Spreminjanje mednarodnega varnostnega okolja in razsežnost
ter hitrost tehnološkega razvoja zahtevajo pospešeno in obsežnejše konceptualno
funkcionalno, strukturno in zmogljivostno posodabljanje Slovenske vojske, ki bo
bistveno izboljšalo njeno sposobnost in učinkovitost delovanja v različnih
vojaško-obrambnih in varnostnih scenarijih tako v nacionalnem kot mednarodnem
okolju. Izboljšanje sposobnosti in učinkovitosti Slovenske vojske v miru,
krizi, izrednem stanju in vojni zahteva več ukrepov in sistemskih rešitev, ki
jih opredeljuje resolucija, ter izboljšavo oziroma nadgradnjo situacijskega
zavedanja s povezano periodično oceno varnostnega okolja.
Resolucija predvideva večfazni razvoj Slovenske vojske za 1)
pospešeno odpravljanje nakopičenih razvojnih zaostankov iz preteklega
desetletja in usmerja razvoj Slovenske vojske v vzpostavitev sposobnejših in
učinkovitejših vojaških zmogljivosti; 2) prilagoditev obsega, strukture in
organiziranosti Slovenske vojske z oblikovanjem popolnjenega jedra prioritetnih
sil in zmogljivosti, vključno s cilji zmogljivosti zavezništva; 3) vzpostavitev
prostorske organiziranosti Slovenske vojske kot izhodišča zmožnosti naraščanja
sil Slovenske vojske tudi z uporabo novih oblik pogodbene rezerve;
4) krepitev profesionalizma, vojaške etike, voditeljstva ter
organizacijske kulture in klime; 5) izboljšanje delovnopravnega in socialnega
statusa pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske zaradi posebnosti in omejitev
vojaškega poklica, da bi se povečalo zanimanje za vojaški poklic in vojaško
službo; 6) nadgradnjo sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter
urjenja; 7) pripravo in uveljavljanje sodobnih strategij, doktrin, taktik in
postopkov.
Posodobitev Slovenske vojske bo pomemben del sicer širšega
procesa celovite krepitve sposobnosti obrambnega sistema, zato se bo to lahko
urejalo tudi s posebnimi zakoni, ki bodo omogočali prevzemanje finančnih
obveznosti tudi prek omejitev, ki jih določajo vsakoletni proračuni. Nadaljnji
razvoj temelji na projekciji postopnega doseganja dvoodstotnega BDP-ja
najpozneje do leta 2035. Z razvojnim zagonom pri vzpostavitvi vojaških
zmogljivosti in s krepitvijo bojnega značaja Slovenske vojske bo povečana
obrambna sposobnost Republike Slovenije. V vse bolj negotovem in nepredvidljivem
mednarodnem varnostnem okolju je to nujna in neizbežna ter odgovorna nacionalna
ambicija. Hkrati je to pogoj za verodostojnost Republike Slovenije v njenih
prizadevanjih za mir, varnost in stabilnost v mednarodni skupnosti.
Slovenska vojska se v zadnjem desetletju spoprijema z izzivi
na področju finančnih, kadrovskih in materialnih virov, kar ob vse bolj
nepredvidljivem in negotovem mednarodnem varnostnem okolju otežuje njen razvoj
v skladu s sprejetimi razvojno-usmerjevalnimi in planskimi dokumenti ter
opravljanje zakonsko predpisanih nalog. Zastavljeni dolgoročni in srednjeročni
razvojni cilji niso bili podprti s potrebnimi viri in bistvenimi strukturnimi
prilagoditvami v Slovenski vojski, kar se kaže v večletni negativni oceni njene
pripravljenosti in kritičnih ocenah zavezništva, ki njeno bojno uporabnost
ocenjuje kot marginalno, s strukturo praznih enot in raznolikostjo zastarelih
bojnih sistemov. Prednostne naloge obrambnega planiranja Republike Slovenije in
Nata so sicer usklajene, vendar njihova realizacija pri Republiki Sloveniji ne
dosega ustrezne ravni, kar povzroča tudi bistven zaostanek pri razvoju
Slovenske vojske.
Izboljšanje obrambne sposobnosti in odpornosti države ter
družbe zahteva vztrajna ter usklajena politična in družbena prizadevanja, ki
morajo izhajati iz zavedanja, da je učinkovita Slovenska vojska eden od
osrednjih stebrov državnosti Republike Slovenije in jamstvo njene neodvisnosti,
suverenosti in ozemeljske celovitosti. Ohranjanje in krepitev obrambne sposobnosti
ter odpornosti države pa sta temeljna državljanska odgovornost vseh prebivalk
in prebivalcev Republike Slovenije.
Resolucija je strateški razvojni dokument in pomeni družbeni
dogovor na obrambno-vojaškem področju, ki bo omogočil sistemske spremembe in
ustvaril pogoje za razvoj in opremljanje ter s tem bistveno izboljšanje
učinkovitosti Slovenske vojske pri izpolnjevanju njenih poslanstva in nalog.
2. SPREMEMBE V MEDNARODNEM VARNOSTNEM OKOLJU
Sodobno mednarodno varnostno okolje bosta tudi v prihodnje
zaznamovala intenzivna spremenljivost in izrazita nepredvidljivost. Po obdobju
popuščanja se napetosti znova povečujejo in svet vse bolj odmika od ideala
absolutnega miru, varnosti in stabilnosti. Zaradi vse številčnejših globalnih
in regionalnih središč moči stanje mednarodnih odnosov prehaja v
multipolarnost. Spoprijemamo se s preurejanjem uveljavljenih mednarodnih
povezav in odnosov, novo dinamiko organizacij in mehanizmov mednarodne
skupnosti, vključno z izzivi transatlantskemu zavezništvu ter evropski
varnostni arhitekturi, mednarodnemu pravu, konceptu multilateralizma in sistemu
demokratičnih vrednot.
V mednarodnem varnostnem okolju se krepijo vzvodi moči
konvencionalnega in nekonvencionalnega oziroma hibridnega izvora. Zapletenost
odnosov dodatno povečujeta raznolikost in konfliktnost interesov državnih,
nedržavnih in nadnacionalnih subjektov, ki se lahko pojavljajo tudi v vlogi
posrednih akterjev. Slednje se kaže v povečanem številu in intenzivnosti
lokalnih in regionalnih nestabilnosti, ki se lahko kažejo tudi v obliki dolgotrajnejših
vojaških demonstracij moči, izzivanj, groženj, incidentov, omejenih konfliktov
ali obsežnejših spopadov in vojn. Zato sta globalni in z njim tudi
evro-atlantski prostor znova izpostavljena tudi tveganju izbruha vojaškega
spopada večjih razsežnosti. Varnostna dinamika se v mednarodnem okolju vse
pogosteje kaže tudi v obliki strateških presenečenj in šokov, kar še posebej
izpostavlja potrebo po krepitvi strateške odpornosti in vzdržljivosti države in
družbe.
Varnostna tveganja in grožnje se bodo tudi v prihodnje
pojavljali v raznovrstnih hibridnih oblikah, v obliki prepleta
informacijsko-kibernetskih groženj, obveščevalne dejavnosti, posrednih in
neposrednih vojaških groženj, paravojaških in nevojaških delovanj, terorizma in
nasilnega ekstremizma, dezinformacij, propagande in vzbujanja negotovosti
zaradi povzročanja nestabilnosti, nedovoljenih dejavnosti na področju orožij za
množično uničevanje in raketnih tehnologij, napadov na kritično infrastrukturo,
organiziranih oblik kriminala, nezakonitih migracij, gospodarskih, tehnoloških
in socialnih tveganj, naravnih in drugih nesreč, omejenosti naravnih virov in
degradacije življenjskega okolja, zdravstveno-epidemioloških groženj ter ciljno
usmerjenih gospodarskih, socialnih, medijskih, psiholoških in političnih
pritiskov. Vojskovališča se pod vplivom teh dejavnikov, brez jasnih meja med
odkritim in prikritim konfliktom, ki se lahko dogajajo pod pragom vojne, širijo
s kopnega, morja in iz zraka v kibernetski prostor ter vesolje.
Velik vpliv na razvoj varnostnih groženj imata tehnološki
napredek in dostopnost znanja, produktov in tehnologij državnim in nedržavnim
akterjem, kar lahko vpliva na nastajanje novih varnostnih izzivov tudi v novih
domenah delovanj. Navedeno prinaša nove izzive in zahteve za ohranjanje
učinkovitosti obrambnega sistema.
Republika Slovenija prepoznava in se spoprijema s posledicami
spremenjenega varnostnega okolja ter tveganji in potencialnimi grožnjami z
obrobja Severnoatlantskega zavezništva in Evropske unije, s poudarkom na loku
nestabilnosti na jugu in vzhodu, kamor spadata tudi črnomorska in sredozemska
regija. Nedokončani ostajajo procesi stabilizacije na območju Zahodnega
Balkana, s krepitvijo napetosti in radikalizacije ter vpliva zunanjih akterjev.
Iz jugovzhodne in južne smeri ostaja prisotnost migracijskih pritiskov, ki
lahko vplivajo na varnost in tudi stabilnost države. V primerjavi z 90. leti
prejšnjega stoletja, ko so se oboroženi spopadi postopno oddaljevali od
Republike Slovenije, je v zadnjih letih opazen nasproten trend približevanja
vojaških groženj nacionalnemu ozemlju.
Zaradi geostrateškega in geopolitičnega položaja Republike
Slovenije je mogoče pričakovati, da bi lahko bila ob poslabševanju mednarodnih
ali regionalnih politično-varnostnih razmer postopoma izpostavljena okrepljenim
obveščevalnim dejavnostim, gospodarskim, psihološkim in političnim pritiskom,
množičnejšim usmerjanim migracijskim tokovom, kibernetskim napadom na delovanje
kritične infrastrukture, terorizmu, širjenju orožij in tehnologij za množično
uničevanje ter ob bistvenem poslabšanju varnostnih razmer v mednarodnem okolju
tudi neposrednim vojaškim grožnjam, v prvi fazi predvsem delovanjem z razdalje
po pomembni infrastrukturi, ki omogoča strateško mobilnost vojaških sil, v
poznejših fazah pa tudi ogrožanju ozemeljske celovitosti države. Za učinkovito
delovanje in razvoj Republike Slovenije je bistveno doseganje širšega
družbenega konsenza, da je vsaj v dolgoročnejši perspektivi zaostrovanje
varnostnih tveganj in groženj zelo verjetno. To zahteva odziven in delujoč
obrambni sistem ter izboljšanje obrambne sposobnosti Republike Slovenije s
krepitvijo sil in zmogljivosti Slovenske vojske, zato je treba izvesti širši
spekter ukrepov za doktrinarno, organizacijsko, kadrovsko, materialno in
tehnološko prenovo Slovenske vojske.
3. OBRAMBNI INTERESI IN DOLGOROČNI OBRAMBNI CILJI
REPUBLIKE SLOVENIJE
Obrambni interesi in cilji Republike Slovenje izhajajo iz
nacionalnih življenjskih in strateških interesov ter nacionalnovarnostnih
ciljev, opredeljenih v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti (Uradni list
RS, št. 59/19).
Obrambni interesi Republike Slovenije so:
1.
ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter
nedotakljivosti njenih mednarodno priznanih meja in državnega območja,
2.
ohranitev miru, varnosti in stabilnosti v regiji, na evro-atlantskem
območju in v svetu.
Republika Slovenija bo obrambne interese uveljavljala z
uresničevanjem naslednjih dolgoročnih obrambnih ciljev:
1.
zagotavljanje obrambne sposobnosti države z razvojem ustrezno sposobnih,
pripravljenih, odzivnih, odpornih, vzdržljivih in povezljivih vojaških ter
civilnih zmogljivosti;
2.
odvračanje vojaških in drugih sodobnih tveganj in groženj nacionalni
varnosti z ustrezno stopnjo lastne obrambne sposobnosti in pripravljenosti, na
kateri bo temeljilo učinkovito vključevanje v sistem kolektivne obrambe Nata,
ter z mehanizmi vzajemne pomoči in solidarnosti v okviru Evropske unije;
3.
obramba države samostojno ali v okviru zavezništva, ko odvračanje
vojaških in drugih sodobnih tveganj in groženj nacionalni varnosti ni bilo
uspešno;
4.
krepitev odpornosti države in družbe ter zagotavljanje neprekinjenega
delovanja njunih najpomembnejših funkcij;
5.
krepitev obrambne razvojnoraziskovalne, industrijske in tehnološke baze,
z vključevanjem tehnologij za dvojno rabo, za povečanje obrambno-tehnološke
samooskrbnosti;
6.
uresničevanje skupnih obrambnih interesov in izpolnjevanje sprejetih
mednarodnih zavez države v okviru Nata in Evropske unije ter krepitev
strateških partnerstev;
7.
prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti prek
mednarodnih operacij in misij;
8.
nacionalnovarnostno, obrambno in vojaško izobraževanje ter usposabljanje
državljanov prek različnih teoretičnih in praktičnih programov, ki bodo
prilagojeni različnim starostnim in interesnim skupinam, pri čemer bodo ti
programi smiselno vključeni tudi v šolske kurikulume;
9.
oblikovanje nacionalnovarnostnega izobraževalnega programa 1. in 2.
bolonjske stopnje s posebno vojaško smerjo v sodelovanju z visokošolskimi
zavodi;
10.
vzpostavitev sistema zaporednega pretoka kadra v nacionalnovarnostnem
sistemu Republike Slovenije;
11.
izobraževanje in usposabljanje uslužbencev nacionalnovarnostnega sistema
za delovanje v celotnem spektru razmer ter ozaveščanje uslužbencev v javni
upravi;
12.
spodbujanje državljanov k vključevanju v različne oblike opravljanja
vojaške službe, od prostovoljnega služenja vojaškega roka prek pogodbene in
novih oblik pogodbene rezerve do poklicne vojaške službe, vključno s
štipendiranjem;
13.
oblikovanje in izvajanje proaktivne strategije komuniciranja z
javnostmi, da bi krepili prepoznavnost ter ugled obrambnega sistema in
Slovenske vojske.
4. POSLANSTVO IN NALOGE SLOVENSKE VOJSKE
Poslanstvo Slovenske vojske je z vojaškimi zmogljivostmi
zagotavljati vojaško moč Republike Slovenije pri uresničevanju in uveljavljanju
njenih nacionalnih interesov in ciljev ter skupnih interesov in ciljev v Natu
ter EU.
Slovenska vojska je vojaški instrument moči Republike
Slovenije. Vojaški instrument moči je najmočnejši vzvod države za odvračanje
napada na teritoriju Republike Slovenije in hkrati jedro odvračalnih elementov
kolektivne obrambe. Vojaški instrument moči je skrajni instrument moči države
za zavarovanje svobode, suverenosti in prostorske celovitosti Republike
Slovenije.
Slovenska vojska je nosilka vojaške obrambe države in nosilka
razvoja vojaških zmogljivosti, ki krepijo odpornost družbe na grožnje varnosti.
Pri vojaški obrambi države Slovensko vojsko lahko podpirajo in dopolnjujejo
drugi instrumenti moči nacionalne varnosti.
Temeljni namen Slovenske vojske je bojevanje v kopenski
domeni, delno pa deluje tudi v drugih domenah in razsežnostih operativnega
okolja. Slovenska vojska sodeluje tudi s civilnim okoljem in tako dodatno
prispeva k odpornosti države in družbe.
Naloge Slovenske vojske se izvajajo samostojno ali v
sodelovanju z Natom in EU oziroma tudi v okviru drugih mednarodnih organizacij,
vendar v mejah vnaprej opredeljenih političnih okvirov.
Ključne naloge Slovenske vojske so:
1.
zagotavlja obrambno sposobnost in ob napadu na državo izvaja vojaško
obrambo Republike Slovenije;
2.
izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih
organizacijah in z mednarodnimi pogodbami, vključno s krepitvijo odvračalne in
obrambne drže zavezništva in vojaškega prispevanja k mednarodnemu miru, varnostni
in stabilnosti;
3.
zagotavlja potrebno ali zahtevano pripravljenost;
4.
izvaja vojaško izobraževanje in usposabljanje za izvajanje vojaške
obrambe;
5.
sodeluje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah skladno
s svojo organizacijo in opremljenostjo ter zagotavlja podporo drugim državnim
organom.
Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz prve ključne
naloge, so:
-
načrtovanje vojaških zmogljivosti, obsega, strukture in organiziranosti
Slovenske vojske ter priprava doktrinarnih dokumentov in načrtov uporabe
skladno z vojaškostrokovnimi presojami ter ravnjo ambicij in zmožnostmi
Republike Slovenije na obrambnem oziroma vojaškem področju ob upoštevanju
potencialnih varnostno-obrambnih in obrambno-vojaških scenarijev;
-
zagotavljanje ustrezne ravni pripravljenosti, odzivnosti, odpornosti,
vzdržljivosti in povezljivosti vojaških zmogljivosti;
-
izvajanje nacionalne vojaške obrambe;
-
izpolnjevanje mednarodnih zavez na podlagi 3. in 5. člena
Severnoatlantske pogodbe.
Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz druge ključne
naloge, so:
-
vzpostavljanje dogovorjenih zmogljivosti in sil na podlagi sorazmerne
delitve bremen v zavezništvu;
-
vzpostavljanje in prispevanje tovrstnih zmogljivosti ter sil v
zavezniške in skupne odzivne sile;
-
vzpostavljanje specializiranih zavezniških in skupnih zmogljivosti;
-
krepitev zaupanja in sodelovanja med Slovensko vojsko ter vojskami
zavezniških in partnerskih držav prek skupnih vojaških izobraževanj,
usposabljanj in vaj ter prek oblikovanja skupnih večnacionalnih enot in
odzivnih sil;
-
uresničevanje nacionalnovarnostnih interesov in ciljev Republike
Slovenije s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in na misijah.
Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz tretje ključne
naloge, so:
-
zagotavljanje in prispevanje k varnosti in stabilnosti s svojim načrtnim
razvojem in delovanjem ter vzdrževanjem pripravljenosti;
-
zagotavljanje potrebne ali zahtevane pripravljenosti za opravljanje z
zakonom določenih nalog v skladu z načrti uporabe, neprekinjenim delovanjem
določenih služb in bojnih sistemov, pripravljenostjo določenih poveljstev, enot
in služb v skladu s skupnimi načrti obrambe v okviru zavezništva oziroma drugih
mednarodnih organizacij v skladu z mednarodnimi pogodbami ter zahtevano
pripravljenostjo za opravljanje nalog v skladu z varnostnimi razmerami na
podlagi odločitev pristojnih organov vodenja in poveljevanja.
Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz četrte ključne
naloge, so:
-
organiziranje in izvajanje vojaškega izobraževanja in usposabljanja
pripadnikov, poveljstev, enot in zavodov, ki poteka v okviru Slovenske vojske,
Ministrstva za obrambo, javnega izobraževalnega sistema ter v ustreznih šolah
in organizacijah zunaj države;
-
razvoj vojaškega izobraževanja v tesnem strateškem partnerstvu s tujimi
sorodnimi izobraževalnimi ustanovami;
-
usposabljanje poveljstev in enot v okviru Slovenske vojske, v
zavezništvu in v drugih mednarodnih organizacijah zunaj države;
-
izvajanje usposabljanja v okviru prostovoljnega ali obveznega vojaškega
roka ter pripadnikov pogodbene in novih oblik pogodbene rezerve;
-
sodelovanje s podčastniško in častniško, veteransko in drugimi
nevladnimi organizacijami, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu na
področju obrambe in katerih dejavnosti so pomembne za usposobljenost
pripadnikov ter državljanov in državljank za vojaško obrambo države.
Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz pete ključne
naloge, so:
-
sodelovanje pri nalogah zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in
drugih nesrečah ter podpora drugim državnim organom in organizacijam skladno z
načrti, opremljenostjo in usposobljenostjo Slovenske vojske;
-
v sodelovanju z drugimi državnimi organi evakuacija državljanov
Republike Slovenije iz tujine v kriznih razmerah.
5. VIZIJA RAZVOJA SLOVENSKE VOJSKE
Sodobno varnostno okolje zahteva razvoj Slovenske vojske v smeri
povečanja sposobnosti delovanja v različnih varnostnih in obrambno-vojaških
scenarijih v celotnem spektru delovanj, vključno s tistimi visoke
intenzivnosti, višje stopnje pripravljenosti ter večje odzivnosti, odpornosti,
vzdržljivosti in povezljivosti vojaških zmogljivosti.
Slovenska vojska bo prilagodljiva, inovativna in učinkovita
vojaška organizacija, ki bo razvijala potrebne vojaške zmogljivosti, dvigala
stopnjo pripravljenosti, odzivnosti, odpornosti in vzdržljivosti ter oblikovala
pogoje za naraščanje svojega obsega in strukture ob povečani verjetnosti
izrednega poslabšanja varnostnega okolja oziroma neposredni vojaški ogroženosti
države.
Slovenska vojska bo s pravočasno vzpostavitvijo zmogljivosti
postopno izboljševala svojo sposobnost in pripravljenost za krepitev odvračalne
drže in obrambo države samostojno ali v okviru kolektivne in skupne obrambe pri
zagotavljanju celovite varnosti države in državljanov kot tudi pri ohranjanju
ali vzpostavljanju miru, varnosti in stabilnosti v svetu.
Sposobnost in pripravljenost Slovenske vojske bosta temeljili
na usposobljenih, izurjenih in motiviranih vojakih, kompetentnih voditeljih,
kakovostni oborožitvi in opremi, visoko usposobljenih poveljstvih in enotah ter
sposobnosti prilagajanja kompleksnemu varnostnemu okolju.
Razvoj Slovenske vojske do leta 2035 bo potekal v treh fazah.
V prvi do vključno leta 2026, v drugi med letoma 2027 in 2030 ter v tretji med
letoma 2031 in 2035. Izboljšanje pripravljenosti za vojaško obrambo bo stalnica
celotnega razvoja.
Za uresničitev vizije bo treba izpolniti naslednje razvojne
cilje:
-
razvoj in krepitev vseh bojnih zmogljivosti Slovenske vojske s poudarkom
na srednji bataljonski bojni skupini in srednjem bojnem izvidniškem bataljonu;
-
povečanje bojne moči in manevra, večplastne odpornosti, kognitivne
superiornosti, povezane in povezljive večdomenske obrambe, sodelovanje v
povezanem večdomenskem poveljevanju;
-
posodobitev drugih zmogljivosti Slovenske vojske s krepitvijo tehnološko
naprednih vojaških zmogljivosti kot multiplikatorja sil;
-
posodobitev sistema usposabljanja in urjenja;
-
vzpostavitev in posodobitev pomembne vojaške infrastrukture, vadišč in
strelišč za delovanje ter razvoj Slovenske vojske;
-
prenova strateških in razvojnousmerjevalnih dokumentov s področja
obrambe;
-
priprava Obrambne strategije v letih 2021/2022;
-
priprava Vojaške strategije v letih 2021/2022;
-
priprava Strategije rezerve Slovenske vojske leta 2023;
-
prenova vojaške doktrine s poudarkom na vserodovskem delovanju in z
zmožnostjo integracije v meddomensko delovanje zavezništva;
-
nadgradnja sistema vojaškega izobraževanja v smeri večje primerljivosti
z zavezniškimi in partnerskimi državami;
-
razvoj vojaškega profesionalizma, voditeljstva, vojaške etike ter
organizacijske in tehnične kulture, ki so temelji učinkovite vojaške
organizacije;
-
pravočasno in celovito izpolnjevanje mednarodnih zavez Republike
Slovenije, ki se nanašajo na vzpostavitev in napotitev dogovorjenih vojaških
zmogljivosti v zavezništvu;
-
obrambna sposobnost se bo krepila tudi skladno z obrambnimi iniciativami
EU;
-
prednostni prispevek v mednarodne operacije in na misije ter druge
dejavnosti, ki so skladne s strateškimi prioritetami Republike Slovenije in
imajo transformacijski učinek za Slovensko vojsko;
-
prilagoditev delovnopravnega statusa zaposlenih v Slovenski vojski
specifičnim obremenitvam in omejitvam vojaškega poklica ter stopnji
deficitarnosti in oblikovanje ločenega plačnega sistema v okviru skupnih
temeljev sistema plač, ob predhodni ureditvi plačnih nesorazmerij, ki so
nastala v preteklih obdobjih;
-
nadgradnja sistema popolnjevanja, kariernega razvoja, zadrževanja in
izhoda pripadnikov iz Slovenske vojske;
-
vzpostavitev pogojev za povečanje pogodbene rezervne sestave in novih
oblik pogodbene rezervne sestave ter prostovoljnega služenja vojaškega roka za
omogočanje naraščanja obsega in strukture Slovenske vojske;
-
dejavnejša vloga Slovenske vojske pri promociji vojaškega poklica in
pridobivanju kadra;
-
ponovna uvedba različnih oblik vojaške dolžnosti v ustreznem obsegu in
trajanju ob nezadostnem zanimanju za zaposlovanje v Slovensko vojsko ter za
vključevanje v pogodbeno in nove oblike pogodbene rezerve;
-
krepitev povezanosti Slovenske vojske z lokalnim okoljem na celotnem
območju Republike Slovenije;
-
krepitev povezanosti Slovenske vojske z drugimi podsistemi nacionalne
varnosti.
6. RAVEN AMBICIJ ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE VOJSKE
Odzivna in učinkovita nacionalna vojaška organizacija je
temelj suverene države pri zagotavljanju lastne varnosti in obrambe. Republika
Slovenija bo stalno zagotavljala ustrezno sposobnost, pripravljenost in
odzivnost na vojaške in druge grožnje, vključno z ustreznimi doktrinarnimi
podlagami, obsegom in strukturo, organiziranostjo, opremljenostjo in
usposobljenostjo vojaških zmogljivosti in sil, ki bodo odražale zahteve
varnostnega okolja ter družbeno-politični konsenz glede zmožnosti države za
dodeljevanje potrebnih virov.
Dolgoročno obrambno planiranje in razvoj zmogljivosti bosta
temeljila na uveljavljenih mehanizmih obrambnega planiranja s podlago na
vsakoletni oceni varnostnega okolja, vključno z zaznavo trendov skozi srednje-
in dolgoročno obdobje, na preverjanju obrambnih in vojaških scenarijev ter
opredeljevanju obrambnih zahtev z izpolnjevanjem zakonskih nalog v okviru
dogovorjene ravni ambicij.
Vojaška obramba Republike Slovenije bo prednostno
zagotovljena z ustrezno stopnjo sposobnosti in pripravljenosti lastnih
obrambnih zmogljivosti, na čemer bo temeljilo tudi učinkovito vključevanje
države v sistem kolektivne obrambe ter skupne varnostne in obrambne politike EU.
Republika Slovenija s pripadnostjo Severnoatlantskemu zavezništvu prejema
varnostna zagotovila in hkrati sprejema zaveze. Zaostrovanje sprememb
mednarodnega varnostnega okolja bo v prihodnjih letih zahtevalo dodatna
prizadevanja, ki se bodo kazala v razvoju zahtevnejših zmogljivosti, dodatnih
prispevkih v zavezniške in povezane strukture, v večjem obsegu vaj ter višji
stopnji pripravljenosti in odzivnosti sil.
Stanje pripravljenosti z načrti uporabe določenih sil
Slovenske vojske bo omogočalo združeno delovanje z zavezniškimi silami. Pri
izvajanju obrambe nacionalnega ozemlja skupaj z zavezniki bodo deklarirane
nacionalne zmogljivosti integrirane v sestavo združenih sil zavezništva. Na
nacionalnem ozemlju bo Slovenska vojska s preostalimi silami zagotavljala
zmogljivosti za zaščito ozemlja in kritične infrastrukture, zagotovitev
naraščanja, sprejem, namestitev in podporo delovanja zavezniških sil skupaj s
civilnimi zmogljivostmi iz načrta podpore države gostiteljice.
Slovenska vojska bo razvijala predvsem taktične zmogljivosti
in delovala predvsem v kopenski domeni, podprta z elementi iz kibernetske,
zračne in pomorske domene.
Zmogljivosti Slovenske vojske se bodo razvijale skladno z
zavezniškimi standardi za zagotavljanje povezljivosti in skupnega delovanja sil
Slovenske vojske v zavezniških formacijah ter izvajanja obrambe Republike
Slovenije v okviru kolektivne obrambe.
Zmogljivosti Slovenske vojske morajo biti na ozemlju
Republike Slovenije sposobne delovati samostojno ali skupaj z zavezniškimi
silami, del zmogljivosti pa tudi v večnacionalnem vojaškem okviru zunaj ozemlja
Republike Slovenije.
Mirnodobna sestava Slovenske vojske bo s postopnim
izboljševanjem sposobnosti in pripravljenosti učinkovitejša pri izvajanju
poslanstva in nalog v različnih varnostnih in obrambno-vojaških scenarijih. To
bo doseženo z načrtovanjem in oblikovanjem ustreznih rezerv in zalog ter
nadgradnjo načrta uporabe in načrtov delovanja Slovenske vojske ter
organizacijsko-mobilizacijskega razvoja, ki bo ustrezneje podprt tudi s prostorsko
organiziranostjo in novimi oblikami pogodbene rezervne sestave Slovenske vojske
za naraščanje tudi prek mirnodobnega obsega za njihovo delovanje v izrednem
stanju in vojni. Pripravljene bodo kadrovske, materialne, infrastrukturne,
doktrinarne, organizacijske in druge zahteve ter načrti za fazno naraščanje
obsega in strukture Slovenske vojske.
Učinkovitost Slovenske vojske je odvisna od visoke stopnje
profesionalizma, motiviranosti, bojnega karakterja v kombinaciji s sposobnostjo
sprejemanja razumnega tveganja in od morale pripadnic in pripadnikov v vseh
njenih strukturah – stalni sestavi, pogodbeni rezervni sestavi in novih oblikah
pogodbene rezervne sestave. Predvsem z vzpostavitvijo prostorske
organiziranosti in krepitvijo pogodbene rezervne sestave ter prostovoljnega
služenja vojaškega roka se bo izboljšala vpetost Slovenske vojske v družbo ter
povečal interes državljank in državljanov za opravljanje različnih oblik
vojaške službe.
Z vajami na ozemlju Republike Slovenije ali v tujini se bosta
redno preverjali zahtevana stopnja pripravljenosti bataljonske bojne skupine in
pripravljenost drugih deklariranih zmogljivosti v večnacionalne odzivne
formacije. Njihova odzivnost se bo preverjala tudi z nenapovedanimi
alarmiranji. V dolgoročnem obdobju je treba doseči zmožnost preverjanja
zmožnosti združenega bojevanja rodov na brigadni ravni.
Postopoma se bo vzpostavilo ustrezno število enot v
mirnodobni strukturi Slovenske vojske, ki bodo omogočale hitro naraščanje
obsega in strukture Slovenske vojske ter njeno zahtevano pripravljenost.
Slovenska vojska nekaterih zahtevnejših zmogljivosti, ki so
sicer pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike
Slovenije, niso pa del sprejetih zavez do zavezništva in presegajo
razpoložljivost nacionalnih virov, ne bo razvijala samostojno, temveč jih bo
zagotavljala v okviru zavezništva oziroma skupno na podlagi ustreznih
sporazumov s posameznimi zavezniškimi oziroma partnerskimi državami (na primer
t. i. »air-policing«).
Slovenska vojska bo organizirana tako, da bo omogočeno
izvajanje združenega bojevanja rodov v okviru namensko oblikovanih
zmogljivosti. V nacionalnem okviru bo sposobna oblikovati namenske taktične
enote do brigadne ravni. Slovenska vojska bo oblikovala enoto bataljonske
ravni, ki bo usposobljena in sposobna prerasti v srednjo bataljonsko bojno
skupino in delovati zunaj Republike Slovenije za izvajanje celotnega spektra
delovanja.
Slovenska vojska bo prioritetno popolnjevala srednjo
bataljonsko bojno skupino in druge premestljive zmogljivosti, namenjene
delovanju v okviru zavezništva in EU ter na nacionalnem ozemlju.
Premestljive sile Slovenske vojske bodo sposobne opravljati
naloge visoke intenzivnosti v zahtevnejših geografskih in klimatskih razmerah.
V okviru odvračalnih ukrepov in varnostnih zagotovil bo Republika Slovenija
prispevala sile in zmogljivosti za neprekinjeno prisotnost in vojaške
dejavnosti zavezništva.
Slovenska vojska bo v zavezniški nabor sil prispevala sorazmeren
delež zmogljivosti, pri čemer se bodo upoštevali velikost države, obseg
prebivalstva, gospodarski kazalniki in podobni elementi. Skladno z merili
Severnoatlantskega zavezništva bo delež premestljivih sil stalne sestave
kopenskih sil Slovenske vojske dosegel najmanj 50 odstotkov. Del premestljivih
sil bo integriran v vojaško strukturo zavezništva. Najmanj deset odstotkov
stalne sestave Slovenske vojske bo ohranjalo stalno visoko stopnjo
pripravljenosti na nacionalnem ozemlju ali sodelovalo v zavezniških odzivnih
silah, dejavnostih skupne odvračalne in obrambne drže oziroma v mednarodnih
operacijah in na misijah.
Obseg in vrsta sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih
operacijah in na misijah bosta opredeljena na podlagi realnih kadrovskih,
finančnih in materialnih zmožnosti ter ob upoštevanju potreb po zagotavljanju
ustrezne stopnje pripravljenosti sil na nacionalnem ozemlju. Sodelovanje v
mednarodnih operacijah in na misijah ter pri drugih dejavnostih bo sledilo
strateškim prioritetam Republike Slovenije in bo prednostno usmerjeno v
področja s transformacijskim učinkom na delovanje Slovenske vojske.
Raven ambicij delovanja Slovenske vojske bo z vidika obsega
uporabe oziroma angažiranih sil in trajanja delovanja naslednja:
1.
odvračati vojaške grožnje Republiki Sloveniji z oblikovanjem kredibilnih
vojaških zmogljivosti izvajati neprekinjeno;
2.
neprekinjeno sodelovati pri nevtralizaciji vojaških groženj, ki ne
spadajo v okvir 5. člena Severnoatlantske pogodbe, čim dlje od ozemlja
Republike Slovenije, z namensko oblikovanimi kontingenti v skupnem obsegu do
300 pripadnikov;
3.
sodelovati pri nevtralizaciji vojaških groženj v okviru 5. člena
Severnoatlantske pogodbe, čim dlje od ozemlja Republike Slovenije, s
premestljivimi silami, prvenstveno s Srednjo bataljonsko bojno skupino in
Srednjim bojnih izvidniškim bataljonom;
4.
po sprejetju ocene ogroženosti države pred napadom ter za delovanje
gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni ter ob ponovni uvedbi vojaške
dolžnosti mobilizirati potrebni obseg vojaške strateške rezerve najpozneje v 45
dneh;
5.
s pravočasno razmestitvijo povečanega obsega sil Slovenske vojske
preprečevati neposredno vojaško ogrožanje suverenosti in ozemeljske celovitosti
Republike Slovenije v čim daljšem obdobju;
6.
vojaško obrambo ozemlja Republike Slovenije izvajati v sodelovanju s
pravočasno razporejenimi zavezniškimi silami;
7.
tudi v neugodnih geostrateških okoliščinah brez neposredne podpore
zavezniških sil mora biti Slovenska vojska sposobna izvajati vojaško obrambo na
ozemlju Republike Slovenije samostojno;
8.
ob neuspešni konvencionalni obrambi Slovenska vojska preiti na koncept
nekonvencionalnega delovanja do ponovne vzpostavitve suverenosti na celotnem
ozemlju države;
9.
podpirati različne podsisteme nacionalne varnosti, državne organe pri
zagotavljanju varnosti neprekinjeno, skladno z razmerami in razpoložljivostjo
ustrezno opremljenih in usposobljenih zmogljivosti.
Nacionalna obramba Republike Slovenije temelji na izvajanju
vojaške obrambe, ki mora biti podprta in dopolnjena z delovanjem civilne
obrambe. Skupaj zagotavljata odpornost celotne države in družbe.
7. ORGANIZIRANOST SLOVENSKE VOJSKE
7.1 Struktura Slovenske vojske
Obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske morajo
omogočati opravljanje predpisanih poslanstev in nalog, skladno z opredeljeno
ravnjo ambicij. Skladno z zahtevami, ki izhajajo iz ravni ambicij, se bodo
obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske prilagodili zmožnosti
izvajanja združenega bojevanja rodov, oblikovanju namenskih enot na nacionalni
ravni, vzpostavitvi ciljnih zmogljivosti, zagotavljanju stalne pripravljenosti
in odzivnosti enot za delovanje ter naraščanju sil skladno z načrtom
organizacijsko-mobilizacijskega razvoja.
Organiziranost mirnodobne sestave Slovenske vojske je odraz
družbeno-političnega konsenza pri iskanju ravnotežja med potrebnimi in dejansko
razpoložljivimi kadrovskimi, materialnimi in finančnimi viri. Spreminjanje
strukture, obsega in organiziranosti Slovenske vojske bo sledilo varnostnim
razmeram v mednarodnem okolju ter realnim demografskim, finančno-ekonomskim in
materialnim zmožnostim države ob upoštevanju dosedanjih izkušenj s
popolnjevanjem in pripravljenostjo državljank in državljanov za opravljanje
vojaške službe.
Slovenska vojska bo organizirana na strateški, operativni in
taktični ravni.
Najvišji vojaškostrokovni organ Ministrstva za obrambo,
odgovoren za poveljevanje Slovenski vojski na strateški ravni, je Generalštab
Slovenske vojske, ki bo na tej ravni izvajal tudi vse naloge razvoja in
načrtovanja delovanja Slovenske vojske.
Poveljevanje in kontrolo nad delovanjem enot na operativni
ravni izvaja Poveljstvo sil, ki je odgovorno za izurjenost, pripravljenost in
vodenje podrejenih poveljstev in enot Slovenske vojske doma in v tujini. Zmožno
bo poveljevati rodovskim taktičnim in združenim taktičnim enotam.
Na taktični ravni bodo poveljevanje izvajali poveljstvi
brigad, poveljstvo za podporo in poveljstva letalskega polka, mornariškega
diviziona in bataljona specialnih sil.
Osnovna taktična enota manevrskega dela kopenske vojske bo
pehotni bataljon. V enotah drugih rodov bo osnovna taktična enota praviloma
samostojna četa.
Najvišja enota za izvajanje združenega bojevanja na ozemlju
Republike Slovenije bo brigadna bojna skupina, za delovanje zunaj ozemlja
Republike Slovenije pa bo najvišja enota bataljonska bojna skupina. Enote
Slovenske vojske se bodo za delovanje in izvedbo določenih nalog lahko namensko
oblikovale po načelu modularnosti.
Organizacijsko-formacijska struktura Slovenske vojske na
taktični ravni bo omogočala izpolnjevanje cilja 50-odstotnega deleža
premestljivih sil kopenske vojske.
Obseg, struktura in organiziranost se bodo postopno
prilagajali skozi tri razvojna obdobja v časovnem zaporedju 2021–2026,
2027–2030 in 2031–2035, ob prilagoditvi ciljnemu stanju namenjanja najmanj 20
odstotkov finančnega načrta Slovenske vojske nabavam glavne opreme in do
30 odstotkov za operativno delovanje.
V prvem razvojnem obdobju bo najpozneje do leta 2022
vzpostavljena organizacijsko-formacijska struktura, ki omogoča najmanj
90-odstotno popolnjenost najpomembnejših poveljstev in enot s prioriteto na
srednjem pehotnem bataljonu, enot za zagotavljanje modulov srednje bataljonske
bojne skupine in enot za zagotavljanje odzivnih sil doma ter v okviru
zavezništva. Vzdrževale se bodo tudi enote za ohranjanje vzpostavljenih
zmogljivosti in popolnjevale se bodo rodovske enote ter službe zaradi
ohranjanja znanja in kompetenc ter premestljivih in specifičnih logističnih
zmogljivosti.
Zaradi zagotavljanja modulov srednje bataljonske bojne
skupine in ustvarjanja pogojev za doseganje zavez zavezniških zmogljivosti se
bodo rodovske enote posredne ognjene podpore, zračne obrambe, inženirske
podpore, protioklepnega delovanja in obveščevalno-izvidniške podpore v prvem
razvojnem obdobju združevale v okviru rodovskega bataljona ene izmed brigad.
Modula vojaške policije in zvez se bosta zagotavljala drugače.
Leta 2022 se bodo pehotni polki preoblikovali v bataljone.
Logistična brigada bo preoblikovana v poveljstvo za podporo. Sedanji
teritorialni polki bodo operativno mirovali. Obe poveljstvi pehotnih brigad se
bosta preoblikovali leta 2023 ob upoštevanju Strategije rezervne sestave
Slovenske vojske. Bataljon jedrske, radiološke, kemijske in biološke obrambe (v
nadaljnjem besedilu: JRKBO) se bo oblikoval najpozneje do leta 2026. V začetku
leta 2022 se bo pričelo z oblikovanjem čete za kibernetsko obrambo in čete za
nekinetično delovanje.
Center vojaških šol bo preoblikovan zaradi doseganja
povezljivosti z javnim izobraževalnim šolskim sistemom in primerljivosti z
zavezniškimi vojaškimi izobraževalnimi sistemi. Oblikovana bo eksperimentalna
skupina za preizkušanje in operativno uporabo sodobnih tehnologij in taktik v
tesnem sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi deležniki.
Prilagoditev strukture in organiziranosti strateške in
operativne ravni bo dala jasnejšo razmejitev pristojnosti in odgovornosti ter
tako omogočila funkcionalno racionalizacijo obeh ravni in preusmeritev
kadrovskih virov v popolnjevanje enot taktične ravni.
Popolnjenost najpomembnejših enot bo omogočala višjo
pripravljenost, učinkovitejše izpolnjevanje nalog, boljše pogoje razporejanja
in popolnjevanja z materialnimi sredstvi ter načrtovanje, vzpostavitev in
doseganje končnih zmogljivosti, načrtovanje delovanja v mednarodnih operacijah
in na misijah ter oblikovanje hitro odzivnih sil. Tako bosta zagotovljena
učinkovitejši razvoj vojaške stroke in boljša izraba sedanjih kadrovskih in
materialnih virov, izboljšani bosta notranja kohezivnost enot in morala.
Preoblikovano in popolnjeno jedro Slovenske vojske bo omogočalo
lažje in hitrejše naraščanje sil in strukture v smeri doseganja ciljnega obsega
ter zagotovitve pogojev za delovanje do leta 2035, kar se bo kazalo v ciljni
dolgoročni temeljni strukturi Slovenske vojske.
Sile za bojevanje bodo sestavljali pehotni bataljoni
(srednji, bojni izvidniški, gorski), četa za specialno delovanje in patruljni
ladji.
Sile za bojno podporo bodo sestavljali bataljon za ognjeno
podporo, bataljon JRKBO, eskadrilja brezpilotnih bojnih sistemov, baterija
zračne obrambe, obveščevalno-izvidniška četa, četa za elektronsko delovanje,
četa za kibernetsko obrambo, četa za nekinetično delovanje, bojna inženirska
četa, protioklepna četa in četa vojaške policije.
Sile za poveljevanje, nadzor in informacijsko delovanje bodo
sestavljali radarska četa zračne obrambe, četa za nadzor in kontrolo zračnega
prostora ter bataljon C4I.
Sile za zagotavljanje delovanja bodo sestavljali logistična
bataljona, helikopterska eskadrilja in samostojni letalski transportni oddelek,
letalsko-tehnična četa in splošna inženirska četa ter enota Role 2 BL.
Enote vojašnic, letalske baze, zdravstvenega centra, Centra
vojaških šol, Centra za združeno usposabljanje, letalske šole, gorske šole,
šole usmerjevalcev združenih ognjev, gardne enote, orkestra Slovenske vojske,
športne enote, Centra za doktrino, razvoj, usposabljanje, raziskave, simulacije
ter eksperimentalna skupina za raziskave in razvoj bodo sestavljale
institucionalni del Slovenske vojske. Institucionalni del bo zagotavljal tudi
razvojna jedra nekaterih novih enot pri naraščanju.
Poveljstva in enote Slovenske vojske bodo na bataljonski
ravni smiselno in enakomerno razvrščeni v nacionalni prostor tako, da bodo čim
bolj integrirani v lokalno družbeno okolje in vključeni v zagotavljanje
odpornosti države ter družbe v sodelovanju z državnimi organi in lokalnimi
skupnostmi, tudi z namenom zagotavljanja funkcije teritorialnih poveljstev.
7.2 Obseg Slovenske vojske
Skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske bo do leta 2035
obsegal 10.000 pripadnikov s končnim razmerjem najmanj 7000 pripadnikov stalne
in do 3000 pripadnikov pogodbene rezervne sestave ter novih oblik pogodbene
rezerve Slovenske vojske. Do konca prvega razvojnega obdobja leta 2026 se bo
ohranjal sedanji skupni obseg okrog 7000 pripadnikov Slovenske vojske, do konca
drugega razvojnega obdobja leta 2031 pa se bo povečal na približno 8500
pripadnikov.
Razmerje med pripadniki stalne in rezervne sestave se bo
ponovno ovrednotilo ob koncu prvega srednjeročnega obdobja. V okviru
Strateškega pregleda obrambe do leta 2026 oziroma ob nezadostnem zagotavljanju
obsega stalne in rezervne sestave (sestava Slovenske vojske manj kot
6700 pripadnikov in stalne sestave manj kot 6000 pripadnikov v dveh
zaporednih letih) se bo, če bo treba, ponovno ocenila uvedba znanih ali nadgrajenih
oblik vojaške dolžnosti.
Vojaške evidence se ohranjajo za 1) vpis vojaških obveznikov
v vojaško evidenco in evidentiranje državljanov z opravljenim temeljnim
vojaškim usposabljanjem ali pridobljenimi drugimi vojaškimi evidenčnimi
dolžnostmi in 2) evidentiranje materialnih rezerv za vzpostavitev povečanih
vojaških zmogljivosti, kot so rezerva oborožitve in vojaške opreme, ki je
izločena iz operativne uporabe Slovenske vojske, ter infrastrukturne možnosti
za vzpostavitev povečanih vojaških zmogljivosti. Tako se bo leta 2023 pripravil
dokument Strategija rezerve Slovenske vojske, na podlagi katerega se bodo
oblikovale rezervne sile z ustreznim obsegom, strukturo in nalogami.
7.3 Namenska organiziranost Slovenske vojske
Manevrski del Slovenske vojske bo popolnjen pretežno s stalno
sestavo in v ustreznem obsegu dopolnjen s pogodbeno rezervno sestavo predvsem
pri zagotavljanju kritičnih specialističnih dolžnosti. Manevrski del bo
premestljiv in zmožen izvajanja vseh ključnih nalog Slovenske vojske (združeno
bojevanje rodov), vključno s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in na
misijah ter pri dejavnostih, mednarodnih hitro odzivnih silah in v nalogah
odvračanja in kolektivne obrambe.
Prostorski del bo pretežno popolnjen s pogodbeno rezervo,
namenjen za delovanje izključno na nacionalnem ozemlju. Dopolnil bo manevrski
del Slovenske vojske pri obrambi nacionalnega ozemlja in zagotavljal izhodišča
za naraščanje Slovenske vojske prek mirnodobnega obsega. Opravljal bo tudi
podporne naloge nadzora in varovanja zaledja, prostorske logistike, podpore
države gostiteljice, civilno-vojaškega sodelovanja, odzivanja na naravne in
druge nesreče ter podpore drugim resorjem. Prostorski del bo predstavljal
pomembno vez in približal Slovensko vojsko lokalnemu okolju. Tudi v tem
kontekstu bo razporejen in organiziran po celotnem območju Republike Slovenije.
Oblikovane bodo nove oblike pogodbene rezervne sestave
Slovenske vojske, ki skupaj z obstoječimi oblikami pogodbene rezerve ne bodo
presegale mirnodobnega končnega obsega rezerve 3000 pripadnikov. Pogodbena
rezerva bo organizirana pretežno prostorsko, vodena z manjšim jedrom stalne
sestave in umeščena v enotno strukturo poveljevanja in kontrole Slovenske
vojske.
8. RAZVOJ ZMOGLJIVOSTI IN MODERNIZACIJA
Razvoj zmogljivosti bo skladno z ravnjo ambicij usmerjen v
doseganje ustrezne ravni sposobnosti, pripravljenosti, odzivnosti in
vzdržljivosti vojaških zmogljivosti.
Slovenska vojska bo na podlagi ravni ambicij razvijala
zmogljivosti za bojevanje, bojno podporo, zagotovitev delovanja, podporo
poveljevanja ter sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Zmogljivosti
bodo omogočile izvajanje vseh doktrinarnih načinov delovanja Slovenske vojske,
in sicer ofenzivno, defenzivno, specialno, stabilizacijsko, podporno ter
informacijsko delovanje, skladno z razvojem vojaške doktrine tudi kibernetsko
in druge sodobne načine delovanja.
Razvoj zmogljivosti bo prednostno usmerjen v povečanje bojne
sposobnosti in pripravljenosti Slovenske vojske s pregledno in dosledno
prioritizacijo dejavnosti v vseh elementih vzpostavitve zmogljivosti, tako v
doktrini, organiziranosti, usposabljanju, opremljanju, kadrih, voditeljstvu,
infrastrukturi in interoperabilnosti, da bi se povečale zmožnosti večrodovskega
bojevanja.
Razvoj zmogljivosti bo sledil sodobnim tehnološkim trendom in
upošteval izkušnje iz sodobnih vojaških operacij. V uporabo bodo uvedeni
sodobni sistemi, ki bodo ob povečanju bojne moči in učinkovitosti delovanja
zagotavljali tudi večjo zmožnost preživetja in višjo stopnjo logistične samozadostnosti
sil. Digitalizacija sistemov s podporo umetne inteligence ter daljinsko vodeni
in avtomatizirani ter avtonomni sistemi ob ohranjanju človeškega nadzora nad
umetno inteligenco z možno človeško intervencijo v vseh fazah delovanja bodo
omogočili multiplikacijo učinkov, zaradi česar bodo razbremenjeni in sproščeni
človeški viri lahko preusmerjeni na izvajanje zahtevnejših funkcij pri
izvajanju operacij. Slovenska vojska bo sledila trendom razvoja naprednih
tehnologij, kot so nanotehnologija in novi materiali, aditivna proizvodnja,
kvantna tehnologija, biotehnologija, elektro optika in napredni senzorji,
satelitske in druge vesoljske tehnologije, upravljanje energije in njeno
shranjevanje, virtualna in navidezna resničnost ter druge, in jih smiselno uvajala
v svoje operativno delovanje, pri čemer bo posebno pozornost namenjala
področjem kibernetske ter elektronske in protielektronske zaščite, delovanja in
bojevanja. Upravljanje sodobne tehnologije bo zahtevalo pri delu kadra bistveno
več tehničnih kompetenc.
Modernizacija vojaške oborožitve in opreme bo skupaj z
nadaljevanjem procesa profesionalizacije podpirala transformacijo Slovenske
vojske v visoko profesionalno in učinkovito vojaško organizacijo, sposobno
odzivanja na prihodnje vojaške in druge grožnje ter vzdržljivega delovanja tudi
v dolgotrajnejših krizah in oboroženih spopadih.
Slovenska vojska bo v zavezniški nabor sil prispevala
sorazmeren delež zmogljivosti skladno z dogovorjenimi merili.
Vzpostavitev prioritetnih zmogljivosti bo temeljila na
najracionalnejšem načinu izpolnjevanja zmogljivostnih zahtev in standardov, ki
bo omogočal razvoj rodov in služb Slovenske vojske. Pri tem se bodo upoštevala
merila operativne preizkušenosti oborožitve in opreme pri zavezniških ali
partnerskih oboroženih silah, brez posebnih prilagoditev in dodatnega razvoja
za Slovenske vojske. Sledili bomo enotnosti platform za zmanjševanje finančnih
in logističnih bremen (vzdrževanje) ter povečevanje interoperabilnosti
razpoložljivosti in vzdržljivosti sil. Upoštevali bomo tudi zanesljivost,
zagotavljanje dolgoročnega vzdrževanja in stroške celotnega življenjskega cikla
oborožitve ter opreme. Čim bolj bomo podpirali razvoj nacionalne obrambne
industrije in malim ter srednjim podjetjem omogočili črpanje finančnih virov in
dostop do obrambnih projektov v okviru Nata in EU, s čimer bomo povečali
stopnjo obrambnotehnološke samooskrbnosti.
Vojaške zmogljivosti bodo ustrezno povezljive s civilnimi
zmogljivostmi za izvajanje nacionalne obrambe ter z zmogljivostmi zaveznikov in
partnerjev za uresničevanje mednarodnih obveznosti države. Pri razvoju
nekaterih vojaških zmogljivosti bomo upoštevali tudi dvonamensko uporabnost za
podporo drugim organom.
Iz operativne uporabe bomo umaknili oborožitev, opremo in
sredstva, ki niso del načrtovanih ciljnih zmogljivosti, ne podpirajo
dolgoročnih načrtov delovanja in razvoja Slovenske vojske oziroma ne prispevajo
k uresničevanju zahtev naraščanja in vzdržljivosti obrambnih sil. Umik
oborožitve, opreme in sredstev iz operativne uporabe oziroma strateških rezerv
bomo izvedli šele po nakupu sodobnejših. Do nadomestitve s sodobnimi sistemi
bomo sedanje sisteme uporabljali zaradi ohranjanja specifičnega rodovskega
znanja in minimalne stopnje pripravljenosti sil.
Postopki vodenja nabav glavne opreme, oborožitve in
infrastrukture ter projekti raziskav in razvoja bodo tesneje povezani s procesi
obrambnega planiranja in bodo s pravočasno vključenostjo deležnikov že v
procesu oblikovanja načrtov omogočali ustrezno raven usklajenosti z
najpomembnejšimi razvojnimi cilji in zahtevami pred obravnavo in potrjevanjem
na strateški ravni. Projekti razvoja zmogljivosti ter raziskav in razvoja bodo
dosledno sledili prioritetam razvoja zmogljivosti na podlagi vojaškostrokovnega
nasveta. Pri tem se bo na določenih področjih upoštevala tudi zmožnost
doseganja višje stopnje obrambne industrijske in tehnološke samooskrbnosti.
Republika Slovenija bo iskala rešitve razvoja in vzdrževanja
zmogljivosti tudi v zavezniškem in EU-okviru, prednostno ob upoštevanju
strateških partnerstev, da bi dosegli optimizacijo stroškov in operativno
učinkovitost ter pridobili znanje pri vzpostavitvi zmogljivosti. Pridružila se
bo projektom razvoja skupnih zmogljivosti, ki jih zaradi omejenih virov ne more
razvijati ali pa bi bil njihov samostojni razvoj negospodaren.
Pri razvoju zmogljivosti bo Slovenska vojska smiselno
obravnavala in upoštevala tudi energetsko učinkovitost, samooskrbnost (hibridni
oziroma alternativni viri napajanja) ter okoljske vidike varnosti, zato bo v
sodelovanju z drugimi deležniki pristopala tudi k ustreznim nacionalnim in
mednarodnim projektom razvoja naprednih energetskih rešitev in tehničnih
rešitev za zmanjšanje negativnih vplivov zvočnega obremenjevanja okolja in
posameznika.
Prioritete razvoja
Za doseganje ustrezne ravni pripravljenosti in odzivnosti
Slovenske vojske bo razvoj prednostno usmerjen v oblikovanje srednjega
pehotnega bataljona, podprtega z moduli za posredno ognjeno podporo
(artilerijo), zračno obrambo, izvidništvo, bojno inženirstvo, JRKBO, psihološko
delovanje, logistično podporo in zdravstveno oskrbo, ter v vzpostavitev
srednjega bojnega izvidniškega bataljona.
8.1 Zmogljivosti za bojevanje
Temelj vojaških zmogljivosti bodo predstavljale zmogljivosti
za bojevanje, v okviru katerih bodo razvite zmogljivosti srednje pehote, bojno
izvidniške pehote, gorske pehote in specialne sile.
Za povečanje zmogljivosti za bojevanje bo Slovenska vojska
prednostno:
-
vzpostavila srednji pehotni bataljon kot jedro srednje bataljonske bojne
skupine;
-
vzpostavila srednji izvidniški bojni bataljon;
-
vzpostavila odred za specialno delovanje.
Dodatno bo Slovenska vojska:
-
uvedla sodobne prenosne in prevozne protioklepne raketne zmogljivosti;
-
razvila zmogljivosti specialnih sil za opravljanje nalog neposrednega
delovanja proti vojaškim ciljem tudi v globini nasprotnikovega prostora,
specialnega izvidovanja in usposabljanja partnerskih sil;
-
ohranjala zmogljivosti gorske pehote, vključno s podporo Natovemu centru
odličnosti za gorsko bojevanje;
-
preoblikovala oklepne zmogljivosti skladno z razvojem srednje pehote in
uvajanjem kopenskih sistemov brez posadke z možnostjo bojnega delovanja;
-
nadgradila zmogljivosti zaščite sil z uvedbo aktivnih in pasivnih
zaščitnih ukrepov.
V prvem razvojnem obdobju 2021–2026 bo modernizacija
oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
-
nakup ustreznega števila bojnih kolesnih vozil tipa 8 x 8 z
ognjeno močjo topa najmanj kalibra 30 mm z možnostjo opremljanja s
protioklepnim sistemom ter z visoko balistično zaščito za vzpostavitev
srednjega pehotnega bataljona,
-
nabavo lahkih oklepljenih kolesnih vozil 4 x 4 z visoko ravnjo zaščite
in oborožitvenimi postajami za izvidniško-obveščevalno podporo, protioklepni
boj, zračno obrambo, specialne sile in druge,
-
nabavo opreme za specialne enote,
-
posodobitev in prenovo opreme vojaka tudi s postopno zamenjavo lahkega
pehotnega orožja s sodobnimi modularnimi sistemi, ki bodo večinoma opremljeni z
optičnimi namerilnimi napravami,
-
povečanje obsega optoelektronske opreme za delovanje v razmerah
zmanjšane vidljivosti,
-
posodobitev večnamenske ladje Triglav s sodobnimi oborožitvenimi,
navigacijskimi in komunikacijskimi sistemi ter avtonomnimi sistemi za preiskavo
morskega dna.
V drugem razvojnem obdobju 2027–2030 bodo kupljena:
-
bojna kolesna vozila 8 x 8 za vzpostavitev srednjega bojnega
izvidniškega bataljona,
-
dodatna lahka oklepljena kolesna vozila 4 x 4 z visoko ravnjo zaščite in
oborožitvenimi postajami,
-
taktična sredstva brez posadke za bojno delovanje.
Hitra patruljna ladja Ankaran bo zamenjana z drugim ustreznim
plovilom razreda večnamenske patruljne ladje.
V tretjem razvojnem obdobju 2031–2035 bodo kupljena:
-
dodatna bojna kolesna vozila 8 x 8 in 4 x 4 za vzpostavitev srednjega
bojnega izvidniškega bataljona,
-
dodatna taktična sredstva brez posadke za bojno delovanje.
Pripravljeni bodo postopki zamenjave večnamenske ladje
Triglav s primerljivim plovilom razreda obstoječe večnamenske patruljne ladje.
8.2 Zmogljivosti za bojno podporo
Razvoj zmogljivosti za bojno podporo bo temeljil na združeni
ognjeni podpori (artilerijski ognjeni podpori, ognjeni podpori protioklepnih
raketnih sistemov, zračni ognjeni podpori), obveščevalno-izvidniški podpori in
podpori neubojnega delovanja, zračni obrambi, kibernetskem delovanju,
inženirstvu, vertikalnem transportu, vojaški policiji ter JRKBO, nadzoru
pomorskih površin in elektronskem bojevanju.
Za povečanje zmogljivosti bojne podpore bo Slovenska vojska:
-
nadgradila zmogljivost ognjene podpore, ki bo temeljila na samovoznih
artilerijskih sistemih, naboru senzorjev in pametnega streliva ter sredstev
brez posadke z izvidniško-opazovalnimi sistemi z zmožnostjo bojnega delovanja;
-
ohranjala in nadgrajevala zmogljivosti protioklepnih raketnih sistemov
podaljšanih dometov;
-
razvila taktične obveščevalno-izvidniške zmogljivosti, ki bodo združevale
zmogljivosti za pridobivanje podatkov s pomočjo človeških virov, zmogljivosti
za pridobivanje podatkov z letalskimi sistemi s posadko in brez nje,
zmogljivosti za pridobivanje podatkov iz kopenskih senzorjev za izvidovanje in
zaščito sil ter zmogljivosti za vojaško obveščevalno analitiko;
-
razvila zmogljivosti za začasno onesposobitev nasprotnika;
-
razvila zmogljivosti za neposredno zračno obrambo elementov razporeditve
sil Slovenske vojske s sodobnimi mobilnimi raketnimi zmogljivostmi do kratkega
dosega;
-
dopolnjevala podporo iz zraka in sistem nadzora zračnega prostora tudi z
uporabo dela lahkih letal PC-9M do njihove ustrezne zamenjave z alternativnimi
sistemi;
-
vzpostavila premestljivo vojaško kibernetsko zmogljivost v sodelovanju s
strateškim partnerjem, ki bo v realnem času sposobna zaznavanja, preprečevanja
in odzivanja na kibernetske varnostne incidente ter bo vpeta v nacionalni
sistem kibernetske varnosti in obrambe. Z vzpostavitvijo kibernetske obrambe za
zaščito lastnega komunikacijsko-informacijskega sistema in drugih elektronskih
sistemov bo zagotovljen varen kibernetski prostor za delovanje Slovenske vojske
in njeno sposobnost izkoriščanja kibernetskega prostora za pridobivanje
prednosti pred nasprotnikom. Za opravljanje nalog kibernetskega delovanja se bo
v vseh razvojnih obdobjih nabavljala ali pridobivala oprema za zaščito omrežij;
-
razvila zmogljivosti bojnega inženirstva s sposobnostjo podpore in
povečanja premičnosti bojnih sil z izdelavo prehodov skozi minskoeksplozivne in
terenske ovire, z zmožnostjo oviranja nasprotnikovega manevra z miniranjem in
rušenjem infrastrukturnih objektov ter povečanjem stopnje preživetja sil z
izdelavo utrjenih točkovnih in linijskih objektov;
-
ohranjala zmogljivosti za opravljanje nalog vojaške policije v nacionalni
pristojnosti in za opravljanje nalog vojaške policije zunaj države;
-
ohranjala združeno JRKBO-zmogljivost, ki bo sposobna opravljati
detekcijo in identifikacijo jedrskih, radioloških, kemijskih in bioloških snovi
ter dekontaminacijo osebja, opreme in sredstev Slovenske vojske na nacionalnem
ozemlju in pri delovanju zunaj države;
-
ohranjala zmogljivosti za zaščito pomorskih plovnih poti in pomorske
varnosti v Republiki Sloveniji ter mednarodnem okolju, izvajala potapljaške
zmogljivosti za delovanje v plitkih vodah ter zmogljivosti odzivanja na
ekološke in druge nesreče, vključno z nalogo iskanja in reševanja na morju;
-
razvila zmogljivosti elektronskega izvidovanja in elektronskega
bojevanja za opravljanje nalog Slovenske vojske v pogojih omejenega dostopa do
dela elektromagnetnega spektra;
-
razvila zmogljivosti za aktivno in pasivno zaščito pred improviziranimi
eksplozivnimi sredstvi;
-
uvajala napredne tehnologije za podporo in krepitev zaznavnih
sposobnosti vojaka;
-
razvila zmogljivosti psihološkega delovanja.
V prvem razvojnem obdobju 2021–2026 bo modernizacija
oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
-
nabavo senzorjev za izvidovanje in zaščito sil,
-
nabavo opreme za elektronsko bojevanje in elektronsko izvidovanje,
-
postopno nabavo in pridobitev sredstev ter razvoj zmogljivosti
kibernetske obrambe Slovenske vojske,
-
inženirske bojne sisteme za zagotavljanje ali omejevanje manevra in
maskiranje.
V drugem razvojnem obdobju 2027–2030 bo modernizacija
oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
-
nabavo samovoznih artilerijskih sistemov in minometov z avtomatskim ali
polavtomatskim delovanjem ter z naborom pametnega streliva dolgega dosega in
sistemi vodenja in odkrivanja ognja za vzpostavitev modula srednje bataljonske
bojne skupine,
-
nabavo premičnih sistemov zračne obrambe vsaj zelo kratkega dosega z
zmožnostjo delovanja proti grožnjam iz zraka (pilotni in brezpilotni letalniki,
manevrirni izstrelki) za vzpostavitev modula srednje bataljonske bojne skupine,
-
nabavo vozil za podporne module srednje bataljonske bojne skupine,
-
sisteme za odkrivanje in hitro odstranjevanje oziroma nevtralizacijo
različnih vrst eksplozivnih sredstev,
-
nadaljevanje nabave, vzdrževanje in posodabljanje sredstev kibernetske
obrambe,
-
inženirsko opremo za zagotavljanje manevra in oviranje,
-
nabavo sredstev in sistemov brez posadke z izvidniško-opazovalnimi
sistemi z zmožnostjo bojnega delovanja,
-
neubojne sisteme za začasno onesposobitev oziroma nevtralizacijo oseb,
vozil in opreme,
-
nadaljevanje nabave opreme za elektronsko bojevanje in elektronsko
izvidovanje.
V tretjem razvojnem obdobju 2031–2035 bo modernizacija
oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
-
dopolnjevanje opreme za elektronsko bojevanje in elektronsko
izvidovanje,
-
nadaljevanje nabave, vzdrževanja in posodabljanja sredstev kibernetske
obrambe,
-
inženirsko opremo za oviranje.
8.3 Zmogljivosti za zagotovitev delovanja
Med zmogljivosti za zagotovitev oskrbovanja spadajo
oskrbovanje, vzdrževanje, premik in transport, zdravstvena oskrba, sprejem in
namestitev kopenskih ter zračnih sil zavezništva, podpora kopenskim premikom in
zagotavljanje varnosti ter zakonitosti delovanja. Omogočile bodo delovanje in
ohranjanje vzdržljivosti sil Slovenske vojske na nacionalnem ozemlju, del
zmogljivosti pa bo sposoben podpreti delovanje Slovenske vojske zunaj države.
Zmogljivosti za zagotovitev delovanja bodo podpirale tudi sistem varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter druge resorje.
Za izboljšanje zmogljivosti za zagotovitev delovanja bo
Slovenska vojska:
-
opremljena z zadostnimi količinami streliva in minskoeksplozivnih
sredstev, tudi sodobnih, vodenih ter na motenje odpornih, za doseganje želenih
učinkov z minimalno možnostjo povzročanja kolateralne škode;
-
imela dovolj sodobnih logističnih materialnih sredstev za zagotavljanje
logistične vzdržljivosti;
-
posodobila logistično podporo, ki bo zagotavljala vzdržljivost sil
(materialno oskrbo, nastanitev, prehrano, oskrbo s pitno vodo, zdravstveno
oskrbo, osebno higieno, sanitarne zmogljivosti in dopolnjevanje z gorivom
enotam v premiku);
-
posodabljala informacijski sistem logistike za odzivnost vojaške
logistike v realnem času in povezljivost z informacijskimi sistemi Nata in EU;
-
razvila premestljive logistične zmogljivosti, ki bodo sposobne podpirati
delovanje enot zunaj države do ravni bataljonske bojne skupine;
-
razvila zmogljivosti, ki bodo zagotavljale podporo kopenskim in v
omejenem obsegu zračnim premikom lastnih in zavezniških sil ter zmogljivosti za
zagotavljanje podpore države gostiteljice;
-
izboljšala zmogljivosti za premike in transporte, ki bodo sposobne
zagotoviti premik sredstev na bojišču v pogojih visoke intenzivnosti delovanja;
-
razvila zmogljivosti zračnega transporta s srednjimi transportnimi
letali in helikopterji z ustreznimi sistemi za delovanje v pogojih visoke
intenzivnosti;
-
zagotovila zmogljivosti za strateški zračni in pomorski transport v
okviru pobud Nata ter EU in z nacionalnimi ter drugimi pogodbenimi izvajalci;
-
nadgradila zmogljivost za operativno delovanje Slovenske vojske na
osrednjem letališču Cerklje ob Krki. Zagotovljeni bodo potrebni pogoji in
pridobljena ustrezna dovoljenja za delovanje podnevi in ponoči ter v vseh
vremenskih razmerah. Letališče bo pridobilo status vstopno-izstopne točke v
mednarodni zračni prostor za vojaška letala, bo deklarirano letališče zračne obrambe
in bo zagotavljalo podporo države gostiteljice;
-
posodobila zmogljivosti nadzora zračnega prostora z aktivnimi in
pasivnimi sistemi;
-
zagotavljala elemente zračne obrambe ter nadzora slovenskega zračnega
prostora v zavezniškem integriranem sistemu zračne obrambe;
-
povezala del vojaškega zdravstvenega centra s sistemom javnega zdravstva
zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja pripadnikov ter učinkovitejšega
zagotavljanja osebja za zdravstvene zmogljivosti Slovenske vojske;
-
krepila vojaške zdravstvene zmogljivosti za lastne potrebe, tudi za
uslužbence Ministrstva za obrambo, za potrebe tujih oboroženih sil v okviru
podpore države gostiteljice, in če bi bilo treba, skladno z zmožnostmi, tudi za
potrebe javnega zdravstva;
-
posodobila zmogljivosti hiperbarične medicine za potrebe zdravstvene
oskrbe;
-
posodobila premestljivo vojaško zdravstveno zmogljivost, s katero bo
zagotavljala zdravstveno oskrbo do ravni bolnišnice Role 2 BL in zmogljivosti
oskrbe ter namestitve poškodovanih in obolelih. Z zmogljivostjo bo sodelovala v
večnacionalnih pobudah. V okviru koncepta vodilnih držav bo sodelovala pri
razvoju večnacionalne zmogljivost Role 2;
-
posodobila vojaške zdravstvene zmogljivosti z zmogljivostmi veterine in
na podlagi izkušenj iz pandemije SARS-COV-2 izboljševala mikrobiološko
laboratorijsko dejavnost ter krepila sposobnosti preventivne veterinarske
dejavnosti (epizootiološka in epidemiološka dejavnost, dejavnosti deratizacije,
dezinsekcije, dezinfekcije) ter dejavnosti s področja zaščite in reševanja ob
naravnih in drugih nesrečah (preprečevanje in zatiranje posebno nevarnih kužnih
in ekonomsko pomembnih bolezni živali);
-
krepila vojaško kinologijo na področju vzreje in šolanja psov za potrebe
specialnih sil, vojaške policije, sledenja in iskanja oseb, iskanja eksploziva
in prepovedanih substanc;
-
ohranjala zmogljivosti splošnega inženirstva s sposobnostjo vzpostavitve
horizontalnih konstrukcij, premika čez vodne in druge ovire ter premestljivo
zmogljivost za detekcijo in uničevanje vseh neeksplodiranih eksplozivnih sredstev
ter sposobnost sodelovanja pri opravljanju nalog zaščite in reševanja;
-
posodobila in krepila helikopterske zmogljivosti, opremljene s sistemi
za podporo kopenskim in specialnim silam ter izboljšala zmogljivost in zaščito
srednjih transportnih helikopterjev;
-
postopno posodobila lahke helikopterje Bell, da bi imeli daljšo
življenjsko dobo za opravljanje nalog Slovenske vojske na nacionalnem ozemlju
ter nalog v podporo zaščiti in reševanju ter helikopterske nujne medicinske
pomoči.
V prvem razvojnem obdobju 2021–2026 bo modernizacija
oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
-
nabavo transportnega letala srednjega dosega,
-
nabavo dveh večnamenskih srednjih helikopterjev za podporo delovanja
specialnih sil,
-
nadgradnjo helikopterjev Cougar AS 532 AL in vzpostavitev sistema
elektronske zaščite,
-
nadgradnjo za podaljšanje življenjske dobe helikopterjev Bell 412,
-
nabavo zadostnih količin streliva in minskoeksplozivnih sredstev,
-
zagotovitev opreme za delovanje, izboljšanje varnosti in doseganje
zahtevane ravni operativnosti osrednjega letališča,
-
dokup opreme za Role 2,
-
nabavo kliničnih laboratorijskih sistemov za hitro diagnostiko,
-
nabavo opreme Role 1 za srednji pehotni bataljon,
-
zamenjavo nujnih reševalnih vozil,
-
postopno nabavo transportnih vozil s protibalistično in protiminsko
zaščito.
V drugem razvojnem obdobju 2027–2030 bo modernizacija
oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
-
opremo za namestitev in oskrbo v terenskih razmerah,
-
novo premično bolnišnico Role 2 BL šotorskega tipa,
-
dodatno opremo za delovanje letališča,
-
dodatna transportna vozila s protibalistično in protiminsko zaščito,
-
opremo za delovanje centra za podporo konvojev,
-
opremo za zagotovitev zmogljivosti namestitve poškodovanih in obolelih.
V tretjem razvojnem obdobju 2031–2035 bo modernizacija
oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
-
nabavo ali zagotovitev drugega transportnega letala srednjega dosega v
okviru dvostranskih ali večstranskih rešitev,
-
nabavo dodatnih dveh večnamenskih srednjih helikopterjev tudi za podporo
delovanja specialnih sil,
-
nabavo sodobnih avtonomnih ali polavtonomnih sistemov oskrbovanja po
kopnem in zraku,
-
posodobljene radarje dolgega in kratkega dosega z opremo, ki bo
povezljiva z novim sistemom v Natu.
8.4 Zmogljivosti za poveljevanje in kontrolo
Zmogljivosti za poveljevanje in kontrolo bodo zagotavljale
delovanje sistema vodenja ter poveljevanja in načrtovanja delovanja ter razvoja
Slovenske vojske na strateški, operativni in taktični ravni. Podpirale bodo
vodenje vojaških operacij in delovanja na kopnem, v akvatoriju in zračnem
prostoru ter v elektromagnetnem spektru. Zmogljivosti bodo namenjene
poveljevanju in kontroli v nacionalnem okolju tudi pri opravljanju drugih nalog
v sistemu nacionalne varnosti, vključno z zaščito in reševanjem, poveljevanju
in kontroli v okviru Nata in EU ter poveljevanju in kontroli sil Slovenske
vojske v mednarodnih operacijah in na misijah. Sistem poveljevanja in kontrole
bo omogočal povezljivost med vojaškimi in obrambno-varnostnimi ter drugimi
subjekti v nacionalnem in mednarodnem okolju.
Za delovanje Slovenske vojske bo najpomembnejša operativna
zmogljivost zagotavljanja neprekinjene (24/7) združene operativne slike enot
doma in v tujini ter skupno situacijsko zavedanje. Sistem poveljevanja in
kontrole bo podprt tudi s sodobnimi informacijskimi rešitvami za podporo
odločanju in poveljevanju.
Vzpostavljena bo varna in prilagodljiva
komunikacijsko-informacijska infrastruktura z visoko razpoložljivostjo. Stalno
bo nadgrajevana stacionarna infrastruktura komunikacijsko-informacijskega sistema,
ki omogoča delovanje poslovnih sistemov na Ministrstvu za obrambo in sistemov
za podporo poveljevanju in kontroli Slovenske vojske. Ukrepi in postopki
informacijske varnosti bodo zagotovili preprečevanje nenadzorovanega dostopa in
vključevanja v omrežje.
Premestljivim zmogljivostim Slovenske vojske bodo
zagotovljene varne govorne in podatkovne povezave ter navigacijske storitve na
taktični ravni, odporne na različne oblike motenja ter povezane z drugimi
deležniki v nacionalnovarnostnem sistemu ter z Natovimi
komunikacijsko-informacijskimi sistemi in nastajajočim
komunikacijsko-informacijskim sistemom EU.
V prvem razvojnem obdobju 2021–2026 bo modernizacija
prednostno usmerjena v:
-
nabavo komunikacijskega in informacijskega sistema premestljivih omrežij,
-
nabavo bojnih radijskih naprav,
-
nadgradnjo satelitskega sistema,
-
nabavo opreme za modernizacijo komunikacijsko-informacijskih sistemov za
mirnodobno delo,
-
sodelovanje pri razvoju naprednih sistemov kvantne kriptografije za
potrebe nacionalnovarnostnega sistema.
V drugem razvojnem obdobju 2027–2030 bo modernizacija
prednostno usmerjena v:
-
nadaljevanje nabave, vzdrževanje in posodabljanje
komunikacijsko-informacijskih sistemov,
-
postopno implementacijo rešitev razvoja sistemov kvantne kriptografije.
V tretjem razvojnem obdobju 2031–2035 bo modernizacija
oborožitve in opreme prednostno usmerjena v:
-
nadaljevanje nabave, vzdrževanje in posodabljanje
komunikacijsko-informacijskih sistemov,
-
nabavo in modernizacijo naprednih sistemov za kvantno kriptografijo.
8.5 Vojaško izobraževanje in usposabljanje
Vojaško izobraževanje in usposabljanje obsega temeljno
vojaško strokovno usposabljanje ter osnovno, dopolnilno in nadaljevalno vojaško
izobraževanje in usposabljanje.
8.5.1 Vojaško izobraževanje
Slovenska vojska je nosilec razvoja vojaškega znanja,
vojaških ved in vojaških poklicev v Republiki Sloveniji. Zaradi krepitve
profesionalnosti in strokovnosti častnikov, vzpostavitve organizacijske
kulture, voditeljskih veščin, tehnične kulture, vojaške etike in krepitve bojnega
značaja, pripadnosti in morale pripadnikov Slovenske vojske bo prilagodila
izvajanje izobraževalnega procesa, programov, modulov in predmetnikov
spreminjajočim se zahtevam vojaških poklicev. Pomembno bo uveljavljanje jasnih
selekcijskih postopkov in meril za doseganje zahtevane ravni strokovnosti. Pri
tem bodo upoštevane tudi uveljavljene rešitve zavezniških in partnerskih držav.
Pri razvoju vojaškega izobraževanja bo v tesnem strateškem
partnerstvu s tujimi sorodnimi izobraževalnimi ustanovami oblikovan sodobnejši
izobraževalni sistem Slovenske vojske. Zagotovljen bo usposobljen akademski in
vojaški učiteljski kader, vzpostavljeno bo povezovanje z zavezniškimi in
partnerskimi izobraževalnimi ustanovami ter sodelovanje z nacionalnimi in
mednarodnimi izobraževalnimi ustanovami.
Center vojaških šol bo v okviru razvoja in
strukturno-organizacijske umestitve vojaškega izobraževanja do leta 2022
pripravil koncept posodobitve programa izobraževanja častniškega kadra
Slovenske vojske, ki bo vključeval oblikovanje programa 1. in 2. bolonjske
stopnje in imel za cilj postopno sistematično izobraževanje kandidatov tudi na
3. bolonjski stopnji. Vojaška socializacija kandidatov za častnike bo
potekala že v zgodnji fazi izobraževanja.
Izobraževanje po javno veljavnih standardih v Republiki
Sloveniji bo namenjeno najprej zagotavljanju vojaške izobrazbe častnikom v
Slovenski vojski, nato pa celotnemu nacionalnovarnostnemu sistemu. Cilj
izobraževanja bo krepitev obrambno-vojaške odpornosti države. Nadaljevalo se bo
višješolsko vojaško izobraževanje podčastnikov Slovenske vojske in zavezniških
ter partnerskih držav.
Vojaško izobraževanje bo vključevalo znanstvenoraziskovalno
dejavnost s poudarkom na proučevanju operativnih izkušenj Slovenske vojske,
izkušenj iz sodobnih oboroženih spopadov in vpliva novih tehnologij na razvoj
Slovenske vojske. Tako bodo povezane operativna praksa in razvojnoraziskovalne
ter izobraževalne dejavnosti zaradi ohranjanja in razvoja vojaškostrokovnih in
specialističnih znanj. Vzpostavljeno bo sodelovanje s sorodnimi nacionalnimi in
mednarodnimi znanstvenoraziskovalnimi ustanovami.
Zaradi izmenjave in pridobivanja izkušenj, znanja ter dobrih
praks bodo pripadniki Slovenske vojske napoteni tudi na dodatna izobraževanja
in usposabljanja v tujino, ki bodo del karierne poti posameznika.
8.5.2 Vojaško usposabljanje
Pri usposabljanju posameznikov, enot in poveljstev se bo
prednostno povečevala usposobljenost za združeno bojevanje, vključno z
izboljševanjem specialističnih znanj in veščin rodov ter služb.
Pri razvoju vojaškega usposabljanja bodo upoštevane zahteve
naraščanja obsega Slovenske vojske. Krepili se bodo pogoji za hitro povečanje
njenega kadrovskega obsega, s povečanjem možnosti vojaškega usposabljanja
prebivalstva v okviru prostovoljnega služenja vojaškega roka in povečevanja
pogodbene ter novih oblik pogodbene rezervne sestave.
Vojaško usposabljanje poveljstev in enot bo usmerjeno v
pridobivanje ter razvijanje sposobnosti za uporabo vojaškega strokovnega znanja
pri uresničevanju njihovega poslanstva, ki bo redno preverjano. V okviru Centra
za združeno usposabljanje se bo razvijal sistem simulacijskih orodij v podporo
obrambnega planiranja in operativnega načrtovanja, eksperimentiranja, vojnih
iger in bojnega taktičnega usposabljanja posameznika ter nižjih taktičnih enot.
Pri razvoju sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja
bo upoštevana tudi prostorska organiziranost novih oblik pogodbene rezerve
Slovenske vojske.
Za izboljšanje vojaškega usposabljanja bo Slovenska vojska:
-
nadaljevala razvoj sodobnega organiziranega, celovitega in enovitega
sistema vojaškega usposabljanja;
-
razvijala sodobna interaktivna vadišča in strelišča za čim realnejšo
bojno usposabljanje tudi v urbanem okolju;
-
nadaljevala razvoj sistema simulacijskih orodij v podporo usposabljanju
posameznikov in enot vseh rodov ter služb;
-
nadgradila sistem usposabljanja posameznikov in skupin ter bojnega
urjenja enot ter poveljstev;
-
dodatno nadgrajevala strokovno znanje in veščine pripadnikov Slovenske
vojske v zavezniških in partnerskih državah;
-
v povečanem obsegu izvajala zahtevnejša usposabljanja enot na
zavezniških ali partnerskih vadiščih v primerih, ki presegajo zmogljivosti
nacionalne infrastrukture.
8.6 Vojaška infrastruktura
Vojaška infrastruktura bo zagotavljala pogoje za delovanje,
usposabljanje, urjenje in izobraževanje. Infrastrukturne zmogljivosti bodo
prilagojene potrebam in nalogam Slovenske vojske ter bodo podpirale povečevanje
obsega, namestitev pripadnikov različnih oblik rezervne sestave, prostorsko
organiziranost in izvajanje podpore države gostiteljice. Število in obseg
nepremičnin ter najpomembnejši infrastrukturni objekti, ki omogočajo prvo fazo
naraščanja sil prek mirnodobnega obsega, bodo prilagojeni obsegu in strukturi
Slovenske vojske. Z nadgradnjo vojaške infrastrukture, vključno z mobilno
infrastrukturo, bosta zagotovljeni enakomerna prostorska razporeditev in
vključenost v lokalno okolje. Investicije in nadgradnja pomembne infrastrukture
bodo prednostno usmerjene v podporo izgradnji prednostnih zmogljivosti ter krepitvi
bojne sposobnosti in pripravljenosti sil Slovenske vojske.
Področje vzdrževanja vojaške infrastrukture bo prednostno
usmerjeno v sistematično vzdrževanje in nadgradnjo infrastrukture, opreme,
naprav in sistemov, v energetsko in okoljsko prilagoditev infrastrukture,
posodobitve tehničnega varovanja vojaške infrastrukture ter zagotavljanje
predpisanih pogojev za njeno uporabo. Nove investicije in investicijsko
vzdrževanje infrastrukture bodo bistveni zmanjšali ogljični odtis Slovenske
vojske ter prispevalo k zniževanju obratovalnih stroškov.
Vadišča in strelišča bodo po številu, urejenosti in
opremljenosti omogočala usposabljanje enot in prvo fazo naraščanja obsega
Slovenske vojske. Enakomerno bodo razvrščena po Sloveniji in vključena v
lokalno okolje s prednostno posodobitvijo ali gradnjo vadišč in strelišč v
podporo usposabljanju in vzpostavitvi najpomembnejših zmogljivosti in enot, pri
čemer bo za doseganje večje gospodarnosti in organizacijske učinkovitosti
upoštevana prostorska bližina infrastrukture. Lahko jih bodo uporabljale tudi
civilne športne organizacije. Strelišča bodo tehnološko posodobljena, zgrajeno
bo tudi novo strelišče v Apačah. Osrednje vadišče Slovenske vojske ostaja v
Postojni in bo posodobljeno ter prilagojeno potrebam sodobne vojske. Vadišče
omogoča usposabljanje enot in poveljstev v urjenju taktičnih postopkov
posameznikov in enot, usposabljanju v streljanju, izvedbi taktičnih vaj ter
izvedbi taktičnih vaj z bojnimi streljanji. Za urjenje urbanega bojevanja bo
zgrajeno sodobno vadišče za boj v naselju. Posodobitev bo obsegala vadbeno
komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo. Zgrajena in posodobljena bodo
dodatna notranja strelišča in vadišča (simulatorji), cilj pa bosta
racionalizacija in povečanje učinkovitosti usposabljanja.
Privez vojaških plovil bo zagotovljen v pristanišču Koper.
Dodatne infrastrukturne zmogljivosti pomorstva bodo zagotovljene z nadomestno
gradnjo v bližini vojaških objektov v Ankaranu. Zgrajeni bodo tudi prostori za
delovanje hiperbarične medicine.
Zgrajena in urejena bo infrastruktura za zagotovitev
zmogljivosti kibernetske obrambe. Nadaljevali se bosta gradnja in nadgradnja
infrastrukture, opreme in naprav za potrebe komunikacij ter podporo sistemu
poveljevanja in kontrole. Dograjevalo, posodabljalo in prilagajalo se bo lastno
telekomunikacijsko in optično omrežje. V podporo sistemu poveljevanja in
kontrole bo zagotovljena infrastruktura za neprekinjeno načrtovanje,
spremljanje in vodenje vojaških operacij in delovanj.
Skladišča bodo posodobljena in prilagojena zahtevam,
standardom, obsegu in organizacijski strukturi Slovenske vojske. Hkrati z
nabavo in uvajanjem novih oborožitvenih sistemov v operativno uporabo bo
posodobljena in prilagojena infrastruktura za njihovo hranjenje in vzdrževanje.
V prvi fazi (2021–2026) bodo v okviru prilagoditve
infrastrukture potrebam poklicne vojske, povečanju obsega, namestitvi
pripadnikov rezervne sestave in izvajanju podpore države gostiteljice izvedene
te dejavnosti:
-
posodobitev vojašnic v Ljubljani in Postojni,
-
postavitev infrastrukture za kibernetsko obrambo,
-
postavitev garažno-skladiščnih objektov,
-
dokončanje gradnje najpomembnejše letališke infrastrukture,
-
postavitev pomembne mornariške infrastrukture s prostori za delovanje
hiperbarične medicine,
-
posodobitev in postavitev pomembne logistične infrastrukture tudi za
potrebe vojaške mobilnosti (skladišča, delavnice, garaže za bojna vozila in
večnamensko vozlišče),
-
posodobitev mreže vadišč in strelišč.
V drugi fazi (2027–2030) bodo v okviru prilagoditve
infrastrukture potrebam poklicne vojske, povečanju obsega, namestitvi
pripadnikov rezervne sestave in izvajanju podpore države gostiteljice izvedeni:
-
nadaljevanje posodabljanja vojašnic v Mariboru, Novem mestu, Kranju in
Ankaranu,
-
posodobitev letalske baze v Cerkljah ob Krki,
-
nadaljevanje posodabljanja logistične infrastrukture,
-
nadaljevanje posodabljanja mreže strelišč in vadišč.
V tretji fazi (2031–2035) se bo v okviru prilagoditve
infrastrukture potrebam poklicne vojske, povečanju obsega, namestitvi
pripadnikov rezervne sestave in potrebam izvajanja podpore države gostiteljice
zaključevalo posodabljanje vojašnic, logistične infrastrukture ter mreže
strelišč in vadišč Slovenske vojske.
Pri načrtovanju, gradnji in rekonstrukcijah infrastrukture
obrambnega sistema Republike Slovenije bodo uporabljene možnosti sovlaganj iz
okvira Natovih varnostno-investicijskih programov oziroma skupnih zmogljivosti
zlasti s sosednjimi državami ter s pridobivanjem sredstev skladov in mehanizmov
EU.
Nepremičnine, med katere spadajo objekti in okoliši objektov
posebnega pomena, ter nepremičnine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami bodo dolgoročno ostale v upravljanju Ministrstva za obrambo.
Ministrstvo za obrambo bo dolgoročno ohranilo tudi nepremičnine, ki bodo
omogočale prostorsko organiziranost, nove oblike pogodbene rezerve in
naraščanje sil, izvajanje načrta podpore države gostiteljice, ter nepremičnine,
ki bi olajševale sodelovanje Slovenske vojske pri varovanju meje in območja
Republike Slovenije.
9. ZAGOTAVLJANJE VIROV ZA DELOVANJE SLOVENSKE VOJSKE
9.1 Upravljanje kadrovskih virov
Kadrovski viri so temeljni in nenadomestljiv gradnik, ki
Slovenski vojski omogoča izpolnjevanje njenega poslanstva in nalog.
Pridobivanju ustreznega kadra tako z vidika količine kot kakovosti (starostna
struktura, psihofizične sposobnosti, kompetence itn.) za popolnjevanje vseh
sestav in enot Slovenske vojske bo namenjena posebna pozornost, podprta z
ustreznimi spodbujevalnimi ukrepi in mehanizmi. Tudi zato bo vzpostavljen
učinkovitejši sistem upravljanja kadrovskih virov.
Prizadevanja bodo usmerjena v nadaljnjo vzpostavitev
profesionalizma in izboljšanje voditeljstva, organizacijske kulture,
strokovnosti, pregledne kadrovske politike in kariernih poti ter izboljšanje
vojaškega izobraževanja in usposabljanja, da bi prišlo do oblikovanja
izrazitejšega bojnega značaja, močnejšega občutka pripadnosti ter trdne morale
pripadnikov Slovenske vojske.
Kadrovska politika bo pregledna in karierne poti jasne, vse
od selekcijskih postopkov prek meril poviševanja in postavitve na dolžnosti do
konca vojaške službe. Najpomembnejše merilo pri poviševanju bo sposobnost za
opravljanje zahtevnejše dolžnosti. Pri menjavah na dolžnostih bosta
zagotovljena kontinuiteta znanja in prenos izkušenj za nemoteno izvajanje in
nadgradnjo procesov. Za vse rodove in službe bodo na podlagi posameznikovih
kompetenc omogočene karierne poti od taktične do strateške ravni.
Pozornost bo usmerjena v nadaljnje izboljšanje
socialno-ekonomskega in delovnopravnega statusa vojaških oseb, ob upoštevanju
posebnih obremenitev in omejitve vojaškega poklica z jasno opredeljenimi
pravicami in ugodnostmi. Cilj sta doseganje atraktivnosti poklica in
konkurenčnosti na trgu delovne sile ter približevanje pričakovanjem in
vrednotam mlajših populacij za doseganje ustrezne starostne strukture sil.
Slovenska vojska bo bolj neposredno vključena v opravljanje
nalog in izpolnjevanje ukrepov pridobivanja ter zadrževanja kadrov. Cilj bo
dosežen z oblikovanjem sodobnejšega sistema pridobivanja kadra, ki bo temeljil
na ustreznih pristojnostih izvajalcev tega procesa, ki bodo odgovorni za
usklajevanje in pospeševanje vseh faz procesa.
Ob upoštevanju zahtev po vsestranski visoki pripravljenosti
in odzivnosti kadra ter psihofizičnih obremenitev vojaške službe bo Slovenska
vojska svojo strukturo in organiziranost prilagodila zmanjšanju bremen,
povezanih s prihodom na delo. Tako se bodo poveljstva in enote Slovenske vojske
bolj enakomerno umeščali v prostor, predvsem pa se bodo v njihovi neposredni
bližini postopno zagotavljali ustrezni namestitveni pogoji za njene pripadnike
in njihove družine.
Prizadevanja na kadrovskem področju bodo usmerjena v ukrepe
za povečanje številčnosti in izboljšanje strukture vseh kategorij kadra, stalne
sestave in pogodbene rezervne sestave ter morebitnih novih oblik pogodbene
rezerve. Posebna pozornost bo namenjena povečevanju števila kandidatov za
častniške dolžnosti, izboljšanju starostne strukture vseh kategorij kadra,
pridobivanju in zadrževanju kadrov s posebnim tehničnim znanjem in licencami.
Na področju promocije vojaške službe in pridobivanja kadra
bodo ukrepi usmerjeni v intenzivnejše štipendiranje ter izboljšanje možnosti
pridobivanja izobrazbe in kvalifikacij med opravljanjem vojaške službe.
Rezervne sestave in mehanizem prostovoljnega ter tudi drugih
oblik služenja vojaškega roka bodo sestavljali pomemben člen pri dopolnjevanju
stalne sestave Slovenske vojske in povezave z lokalnim okoljem.
Pripadniki pogodbene rezervne sestave bodo lahko ob
izpolnjevanju pogojev za določen čas zamenjevali tudi pripadnike stalne sestave
in zagotavljali njeno vzdržljivost s prevzemanjem nalog nižje intenzivnosti ali
nalog na deficitarnih strokovno-specialističnih področjih.
Za zagotavljanje številčnejšega in dejavnejšega vključevanja
državljank in državljanov v rezervno sestavo bodo sprejeti sistemski ukrepi s
področja zakonskega varovanja pravic pri delu med daljšo odsotnostjo z
delovnega mesta zaradi opravljanja vojaške službe ter s tem povezanih
nadomestil, kompenzacij in ugodnosti. Pogodbeni pripadnik bo med opravljanjem
nalog v Slovenski vojski ohranil višino plače, ki jo prejema pri delodajalcu,
pri čemer bo za opravljeno delo v Slovenski vojski plačan enako kot pripadniki
stalne sestave, razlika do plače pri civilnem delodajalcu pa bo pokrita s posebnim
nadomestilom.
Uspešnost popolnjevanja pogodbene in drugih oblik rezerve ter
prostovoljnega služenja vojaškega roka je odvisna tudi od podpore delodajalcev.
Oblikovani bodo ukrepi za njihovo dodatno motiviranost z ustreznimi ugodnostmi.
Program prostovoljnega služenja vojaškega roka bo časovno,
prostorsko in vsebinsko prilagojen značilnostim mlajših generacij ter predvsem
zahtevam popolnjevanja rezervne sestave. Okrepila se bodo prizadevanja za
vključevanje državljanov v sistem prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki
predstavlja eno najpomembnejših vstopnih točk v Slovensko vojsko. V okviru
sistema bo omogočeno tudi šolanje častnikov za potrebe rezerve. Oblikovan bo
sistem vzdrževanja stikov z državljani, ki so uspešno opravili prostovoljno
služenje vojaškega roka in bo temelj za vse oblike vojaške službe (stalna
sestava, pogodbena in druge oblike rezervne sestave) ter ena izmed podlag za
uveljavitev koncepta vojaške strateške rezerve. To bomo podprli s ponovnim
aktiviranjem programa šole za častnike vojnih enot. Če bo treba, bo mogoče
prostovoljno služenje vojaškega roka nadgraditi s selektivnim ali splošnim
služenjem vojaškega roka.
Obrambno usposabljanje državljanov za povečevanje interesa in
števila potencialnih interesentov za opravljanje različnih oblik vojaške službe
bo potekalo predvsem v obliki nadgrajevanja in vzdrževanja vsakoletne izvedbe
mladinskih in študentskih vojaških taborov ter strelskih in drugih tekmovanj.
Ob koncu vojaške službe v stalni sestavi bo predvidena
postopna vključitev pripadnikov v pogodbeno in nato tudi v nove oblike
pogodbene rezervne sestave Slovenske vojske, ob izpolnjevanju predpisanih meril
pa bo ponovna vključitev v stalno sestavo za take pripadnike poenostavljena. Za
opravljanje nekaterih specialističnih dolžnosti v stalni sestavi in za
vključevanje v pogodbeno ali druge oblike rezervne sestave bodo izbirna merila
smiselno prilagojena predvidenim nalogam ob ohranjanju varnostnega preverjanja.
Pridobljena kvalifikacija Temeljnega vojaškega strokovnega
usposabljanja bo merilo prednostne (pre)zaposlitve v strukturah
nacionalnovarnostnega sistema in pogoj za zaposlovanje na delovnih področjih,
ki vključujejo ravnanje z orožjem.
Posebna skrb bo namenjena pripadnikom Slovenske vojske z
zdravstvenimi omejitvami in pripadnikom po 45. letu starosti, ki bodo
prerazporejeni na delovna mesta z manjšimi fizičnimi obremenitvami v Slovenski
vojski ali na ustrezna delovna mesta v nacionalnovarnostnem sistemu oziroma
državni upravi.
V okviru dejavnosti za načrtovanje in izvajanje obrambnih
dolžnosti bodo zagotovljene ustrezne kadrovske ter organizacijske rešitve za
vodenje evidenc obrambnih dolžnosti in načrtovanje materialne ter zdravstvene
oskrbe za uveljavitev sestavin vojaške dolžnosti.
S podporo vseh pristojnih ustanov bo okrepljeno izvajanje
sistema celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske.
Pri izboljševanju stanja na kadrovskem področju v Slovenski
vojski gre za preplet nujnih organizacijskih in statusnih ukrepov, povezanih s
posebnostmi vojaškega poklica. Za njihovo pripravo in uveljavljanje je nujen
celovit pristop, kar bo zahtevalo politični in širši družbeni konsenz za nujne
prilagoditve ter spremembe zakonskih in podzakonskih aktov.
9.2 Finančni viri
Poslabševanje mednarodnih varnostnih razmer, hkrati z zelo
negativnimi posledicami večletnega zmanjševanja obrambnih izdatkov, ki se
kažejo v nezadostnem stanju pripravljenosti in opremljenosti Slovenske vojske
za izvajanje svojega temeljnega poslanstva in nalog, zahteva takojšnja večja
finančna vlaganja v obrambne in vojaške zmogljivosti Republike Slovenije.
Zadostno, predvidljivo in stabilno ter dolgoročno vzdržno
zagotavljanje finančnih virov je predpogoj za implementacijo (v dokumentu
navedenih) vojaških razvojnih ciljev za bistveno izboljšanje sposobnosti,
pripravljenosti, odzivnosti, vzdržljivosti, odpornosti, povezljivosti in
razvojne naravnanosti Slovenske vojske za opravljanje njenega poslanstva in
nalog skladno z ravnjo ambicij. Slovenska vojska bo lahko izboljšala stanje
pripravljenosti in sposobnosti za delovanje le pod pogojem, da bo obseg
dodeljenih finančnih sredstev omogočal za stroške osebja do 50 %, za operativne
stroške do 30 % in za investicijske stroške nabav glavne opreme in gradnje
najmanj 20 % obrambnih izdatkov.
Republika Slovenija se je s pridružitvijo Severnoatlantskem
zavezništvu zavezala k izpolnjevanju vseh zavez na področju kolektivne obrambe,
kar vključuje tudi vzpostavitev kredibilnih nacionalnih in kolektivnih
obrambnih sil ter zmogljivosti. Skupaj z zaveznicami je leta 2014 s t. i.
valižansko deklaracijo sprejela zavezo, da si bo prizadevala za postopno
povečanje obrambnih izdatkov do 2 % BDP v naslednjih 10 letih, v istem
časovnem obdobju pa bo za glavno opremo in gradnje namenjala najmanj 20 %
obrambnih izdatkov. Za raziskave in razvoj na področju obrambe si bo
prizadevala približevati 2 % skupnih odhodkov za obrambo.
Minimalno potreben obseg
sredstev za obrambo, s katerimi se bodo še lahko učinkovito podpirali razvojne
ambicije in cilji Republike Slovenije pri razvoju obrambnih in vojaških zmogljivosti,
se mora postopoma dvigovati vsaj do 1,5 % BDP leta 2024 ter se nato najpozneje
do leta 2035 postopoma dvigovati do 2 % BDP.
|
|
PROJEKCIJA
|
PROJEKCIJA
|
LETO
|
21
|
22
|
23
|
24
|
25
|
26
|
27
|
28
|
29
|
30
|
31
|
32
|
33
|
34
|
35
|
|
% BDP
|
1,29
|
1,31
|
1,40
|
1,50
|
1,51
|
1,53
|
1,58
|
1,63
|
1,68
|
1,73
|
1,79
|
1,84
|
1,89
|
1,94
|
2,00
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10. ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA DELOVANJE SLOVENSKE VOJSKE
Širše družbeno okolje ima do Slovenske vojske določena
pričakovanja in zahteve, ki so povezane z uresničevanjem njenega poslanstva in
nalog ter njeno vlogo in položajem v družbi, hkrati pa morajo biti Slovenski
vojski zagotovljeni tudi ustrezni pogoji ter podpora za njen razvoj in
delovanje.
Ustrezni pogoji so izhodiščno odvisni od politične in javne
podpore, kar omogoča stalno in pravočasno zagotavljanje razvojnih in
normativnih podlag za uresničevanje večletnih nacionalnih in večnacionalnih
projektov modernizacije in opremljanja Slovenske vojske in s tem povezano
zagotavljanje predvidljivega in zadostnega obsega finančnih virov.
Zagotavljanje ustreznih pogojev bo zahtevalo aktivno
medresorsko in medinstitucionalno povezano sodelovanje vseh akterjev obrambnega
in nacionalnovarnostnega sistema ter širšega družbenega sistema vključno z
lokalno samoupravo. Okrepiti je treba ozaveščanje in izobraževanje vseh akterjev
obrambnega in nacionalnovarnostnega sistema o njihovi vlogi, poslanstvu,
pristojnostih in odgovornostih. Pri tem je posebej pomembno krepiti razumevanje
delovanja in potreb Slovenske vojske v drugih resorjih, še posebej za zunanje
zadeve, notranje zadeve in šolstvo. V okviru slednjega je nujno treba razširiti
možnosti in izboljšati dostopnost do državljanskih in obrambnih vsebin. S
povečevanjem prisotnosti Slovenske vojske v lokalnem okolju se bodo povečale
možnosti za pomoč in druge oblike podpore lokalnim skupnostim oziroma
dejavnostim nevladnih in drugih organizacij (vojaških stanovskih, veteranskih,
športnih in drugih organizacij oziroma društev) pri uresničevanju javnih
interesov. Lokalne skupnosti in organizacije bodo s svojim delovanjem vzajemno
krepile prepoznavnost Slovenske vojske in njene družbene vloge ter ji pomagale
pri izpolnjevanju njenih poslanstev in nalog.
Pripravljenost in delovanje Slovenske vojske podpirajo in
krepijo preostali deli obrambnega sistema s političnimi, normativnimi, organizacijskimi,
kadrovskimi, materialno-finančnimi, obveščevalno-varnostnimi,
informacijsko-komunikacijskimi, razvojnoraziskovalnimi, izobraževalnimi in
drugimi dejavnostmi, s tem pa se povečuje tudi celovita obrambna sposobnost
Republike Slovenije.
Obrambna politika Republike Slovenije bo skladno z
nacionalnovarnostnimi interesi in cilji ter ob upoštevanju ocene groženj in
tveganj nacionalne varnosti prek razvojno-usmerjevalnih dokumentov
opredeljevala obrambne in vojaške razvojne cilje. Pri njihovem uresničevanju bo
pomembno zagotavljanje ustrezne podpore in pogojev, ki bodo omogočali zahtevan
in načrtovan razvoj Slovenske vojske ter predvsem zagotavljanje potrebnih
kadrovskih in finančnih virov za oblikovanje celovite ter učinkovite obrambne
sposobnosti države. Tako bodo zagotovljeni tudi pogoji za zmožnost prevzemanja
sorazmernega deleža bremen v okviru kolektivne in skupne obrambe. Obrambna
politika Republike Slovenije bo v mednarodnem okolju, prednostno v okviru
strateških partnerstev, iskala priložnosti sodelovanja na področju razvoja
vojaških zmogljivosti, sodelovanja v mednarodnih operacijah in na misijah ter
skupnega delovanja v obrambnih ter vojaških dejavnostih Nata in EU ter v drugih
mednarodnih organizacijah. Zaradi krepitve zavezništva bo podpirala procese
strateške avtonomije EU. V okviru regionalnega partnerskega sodelovanja bodo
prizadevanja in dejavnosti usmerjeni v podporo vključevanja držav Zahodnega
Balkana v evro-atlantske integracije.
Civilna obramba bo z ukrepi, dejavnostmi in razvojem civilnih
zmogljivosti podpirala in dopolnjevala vojaško obrambo države ter zagotavljala
delovanje najpomembnejših funkcij in storitev države ter tako prispevala k
odpornosti države in družbe. Podpora Slovenski vojski in zavezniškim silam bo
potekala tudi s krepitvijo civilne pripravljenosti ter odpornosti.
Geoprostorska podpora Slovenski vojski se bo zagotavljala z razvojem, izdelavo
in vzdrževanjem vojaškega kartografskega gradiva ter drugih geoprostorskih
podatkov za območje Republike Slovenije, ki bo izdelano skladno z zavezniškimi
standardi. V mednarodnih operacijah in na misijah bodo civilni funkcionalni
strokovnjaki krepili in podpirali delovanje Slovenske vojske ter krepili vez s
civilnim okoljem na območju delovanja.
Za učinkovito spremljanje in odzivanje na hitro spreminjajoče
se varnostno okolje bo obveščevalno-varnostna skupnost vsako leto pripravila
nacionalno oceno varnostnih tveganj in groženj po prenovljeni metodologiji, kar
bo osnova za pravočasno sprejetje ocene ogroženosti države pred napadom ter za
delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni. Pri tem je treba
upoštevati tudi ocene ogroženosti Nata in EU. Tako bo narejena tudi ena izmed
podlag za pravočasno prilagoditev koncepta delovanja, oblikovanje ustreznih
obsega, strukture in organiziranosti Slovenske vojske ter izvajanje obrambnega
planiranja in razvoja zmogljivosti ter za dopolnjevanje ustreznega operativnih
načrtov odzivanja, delovanja in uporabe Slovenske vojske.
Za seznanjanje in krepitev zavedanja nosilcev političnega
odločanja ter javnosti o celovitosti, spremenljivosti, nepredvidljivosti ter
negotovosti sodobnega varnostnega okolja in s tem povezanih tveganj delovanja
ter razvoja Republike Slovenije tudi v dolgoročni perspektivi se bodo krepile
sposobnosti strateškega komuniciranja tudi z oblikovanjem primerne državne
strategije. Ta bo usmerjena v transparentno, sistematično in argumentirano
pojasnjevanje pomena, vloge in delovanja obrambnega sistema pri zagotavljanju
temeljnih nacionalnovarnostnih ter obrambnih interesov in ciljev Republike
Slovenije. Strateške komunikacije bodo usmerjene v povečevanje vidnosti in
prepoznavnosti vseh oblik delovanja Slovenske vojske zaradi krepitve njenega
ugleda v družbi in mednarodnem okolju.
V okviru obrambnega in kriznega načrtovanja bodo nadgrajeni
ukrepi ter organizacijsko-strukturne rešitve, ki bodo nosilcem odločanja
omogočali stalno in neprekinjeno spremljanje, vrednotenje, vodenje in odločanje
v miru, krizi, izrednem stanju ali vojni. Rešitve bodo preverjane na vajah
obrambnega sistema, ki obsegajo tako nacionalne kot mednarodne vaje kriznega
upravljanja in vodenja, na katerih sodeluje Republika Slovenija.
Podpora države gostiteljice v Republiki Sloveniji se bo tudi
v prihodnje prednostno zagotavljala z zmogljivostmi Slovenske vojske glede na
potrebe in zahteve, ki presegajo zmogljivosti Slovenske vojske, ter tudi s
civilnimi zmogljivostmi. Nadgrajeno in posodobljeno bo upravljanje podatkov o
civilnih zmogljivostih za podporo države gostiteljice v Republiki Sloveniji.
Za tesnejše in učinkovitejše sodelovanje z zavezniškimi in
EU-silami bodo izboljšani pogoji in postopki za izvajanje vojaške mobilnosti za
zagotovitev hitrih ter neoviranih premikov sil in sredstev čez kopenski, morski
in zračni prostor Republike Slovenije.
V drugem razvojnem obdobju bodo proučene možnosti za
optimizacijo delovanja strateške ravni odločanja na Ministrstvu za obrambo.
Zaradi krepitve lastne obrambne razvojnoraziskovalne in
industrijske ter tehnološke baze oziroma povečevanja obrambne samooskrbnosti se
bodo ob upoštevanju zakonitosti delovanja tržnega gospodarstva povečala
vlaganja v razvoj in znanje ter sodelovanje s pomembnimi nacionalnimi
gospodarskimi ter razvojnoraziskovalnimi deležniki. Pri tem bodo upoštevani
tudi inovacijske sposobnosti malih in srednje velikih podjetjih ter potencial
tehnologij za dvojno rabo. Zato bomo pri prizadevanjih za vstopanje v
mednarodne projekte razvoja obrambnih in vojaških zmogljivosti ter za črpanje
finančnih virov in dostop do obrambnih projektov v okviru Nata in EU podpirali
tudi mala in srednja podjetja.
11. TVEGANJA RAZVOJA SLOVENSKE VOJSKE
Nacionalna varnost je nenadomestljiv temelj uresničevanja
drugih nacionalnih ciljev, ki se nanašajo na družbeni, gospodarski in kulturni
razvoj ter krepitev blaginje posameznika, družbe in države. V sodobnih
geopolitičnih razmerah in razmerjih je za zagotavljanje nacionalne varnosti
obrambna funkcija države še vedno in celo vse bolj nenadomestljiva. Še posebej
to velja za tiste države, vključno z Republiko Slovenijo, ki so na stičiščih in
presečiščih strateških smeri in geostrateških interesov pomembnejših igralcev v
mednarodni skupnosti, kar dokazujejo zgodovinske izkušnje, sodobni gospodarski
in migrantski tokovi ter varnostni izzivi.
Neločljiv in bistven del obrambne funkcije države so
verodostojne oborožene sile, s katerimi se zagotavlja obrambna drža, s
temeljnim namenom odvračanja napada na državo in drugih skrajnih oblik
ogrožanja nacionalnih interesov in ciljev ter če je treba tudi izvajanja
vojaške obrambe za ohranjanje neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti
države.
Vojaška sila je tisti element nacionalne moči, ki s svojo
(ne)sposobnostjo odraža odločenost družbe za ohranjanje svoje državnosti in
suverenosti. Učinkovite in odporne vojaške organizacije ni mogoče oblikovati v kratkoročnem
t. i. ad hoc odzivanju na zaostrovanje varnostnih razmer v mednarodnem
okolju, ker je vzpostavitev kredibilnih vojaških zmogljivosti države zahteven,
zapleten, večplasten in dolgotrajen proces, povezan z mnogimi tveganji.
Pomembna tveganja za razvoj Slovenske vojske:
1.
Trend zaostrovanja in poslabševanja varnostnih razmer v svetu bo
hitrejši od sposobnosti Republike Slovenije, da zaznava tveganja in doseže
potreben družbeni konsenz glede neizogibnosti čim hitrejšega izboljšanja stanja
svoje odpornosti ter obrambno-vojaške pripravljenosti, odzivnosti in
vzdržljivosti.
2.
Neizpolnjevanje mednarodnih zavez na področju obrambe in nevzpostavitev
vojaških zmogljivosti bosta zmanjševala zmožnost prevzemanja lastnega deleža v
kolektivni obrambi in skupni varnostni in obrambni politiki ter s tem
verodostojnost, ugled in pomembnost države v širši mednarodni skupnosti.
3.
V državi ne bo prišlo do vzpostavitve družbene klime, ki bi podpirala
različne oblike varnostno-obrambnega ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja
za vztrajno in načrtno krepitev zavedanja državljank in državljanov o pomenu
nacionalnovarnostnega in obrambnega sistema ter Slovenske vojske in izboljšanje
njihove sposobnosti za sodelovanje pri obrambno-vojaških dejavnostih.
4.
Zaradi pomanjkanja javnomnenjske podpore in politične volje za
kontinuirano uresničevanje razvojnih ter operativnih načrtov in za zagotovitev
ustreznih finančnih sredstev ter drugih pogojev se bo nadaljevala večletna
regresija stanja pripravljenosti in sposobnosti Slovenske vojske za celovito
izpolnjevanje poslanstva ter nalog.
5.
Nedoseganje razvojnih ciljev in ambicij Slovenske vojske zaradi
notranjega odpora do nadaljevanja procesa profesionalizacije, spreminjanja
organizacijske kulture, organizacijsko-strukturnih sprememb ter nezmožnosti
porabe dodeljenih finančnih sredstev skladno s prednostnimi smernicami razvoja.
6.
Nepopolnjenost jedra prioritetnih sil in zmogljivosti bo tudi v
prihodnje zmanjševala operativno sposobnost Slovenske vojske in negativno
vplivala na njeno pripravljenost ter sposobnost sledenja sodobnim razvojnim
gibanjem.
7.
Izzivov pri zagotavljanju zadostne količine dovolj kakovostnega
vojaškega kadra ne bo mogoče zadovoljivo obvladovati zaradi zastojev ali celo
nepripravljenosti za celovito urejanje delovnopravnega statusa vojaških oseb,
kariernih poti, nadgradnjo izobraževanja, usposabljanja in urjenja ter ureditve
sistema zaporednega pretoka kadra v nacionalnovarnostnem sistemu Republike
Slovenije.
8.
Tveganje sta tudi nepravočasna priprava in uskladitev celovitega koncepta
naraščanja sil in Strategije rezerve Slovenske vojske z načrti, programi,
plansko organizacijsko strukturo in zbirkami podatkov za naraščanje sil in s
tem povezane možnosti za ponovno uvedbo različnih oblik vojaške dolžnosti.
9.
Slovenska vojska tudi v prihodnje ne bo sposobna učinkovito opravljati
nalog v celotnem spektru delovanja, vključno z nalogami visoke intenzivnosti,
če ne bomo povečali njene bojne sposobnosti s količinsko in kakovostno
ustreznejšo popolnitvijo s kadrom, razvojem bojnih zmogljivosti, krepitvijo
bojne morale ter izboljšanjem pripravljenosti, odzivnosti in vzdržljivosti sil.
10.
Brez bolj uravnotežene umestitve poveljstev in enot Slovenske vojske v
nacionalni prostor ter krepitve njene povezanosti z lokalnim okoljem,
organizacijami in društvi posebnega pomena za obrambo ter z drugimi podsistemi
nacionalne varnosti obstaja tveganje, da se bo Slovenska vojska zapirala v
lastne okvire, se odtujevala in osamila od sodobnih družbenih trendov, ob
hkratnem nastanku morebitnih negativnih družbenih posledic.
12. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE
Uresničevanje resolucije bo na podlagi pristojnosti, ki jih
določajo ustava, zakoni, Poslovnik državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in
111/21; v nadaljnjem besedilu: poslovnik) in odloki, izdani na podlagi
poslovnika, spremljal Državni zbor Republike Slovenije neposredno in v okviru
rednega poročanja Vlade Republike Slovenije na pristojnem delovnem telesu
Državnega zbora Republike Slovenije. Ta bo sproti natančno ocenil uveljavljanje
resolucije, vsaj pred iztekom vsakega razvojnega obdobja oziroma skladno z
zaznanimi potrebami in izzivi varnostnega okolja.
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in
opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 se bo uresničevala s srednjeročnimi
obrambnimi programi, ki jih bo sprejemala Vlada Republike Slovenije, z njimi pa
bo seznanjala tudi delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije, pristojno
za obrambo.
Srednjeročni obrambni programi se bodo praviloma pripravljali
vsaki dve leti za desetletno plansko obdobje oziroma ob večjih spremembah
varnostnega okolja in razpoložljivosti obrambnih virov, spremembah zavez do
Nata in EU ter v podobnih primerih.
13. ZAČETEK VELJAVNOSTI RESOLUCIJE
Z dnem uveljavitve te resolucije preneha veljati Resolucija o
splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta
2025 (Uradni list RS, št. 99/10).
Ta resolucija začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 200-03/21-26/9
Ljubljana, dne 2. februarja 2022
EPA 2093-VIII
Državni zbor
Republike Slovenije
Igor Zorčič
predsednik