Resolucija o Programu varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2019–2023 (RePVRPŠJ19–2)

Ocena stanja

Kmetijske površine zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti počasi propadajo, s čimer se spreminjajo habitatni tipi na teh območjih. Številne njive ob naseljih ali na dnu okoliških vrtač in dolov se zatravljajo ter ponekod tudi zaraščajo. Prav tako se zaraščajo številne kraške gmajne, kjer so ljudje v preteklosti pasli živino. Danes se v parku pase drobnica, ki ni avtohtona, prinaša pa večji zaslužek. Propadajo tudi sadovnjaki, v katerih so ljudje gojili slive, ki jih danes skoraj ni več, in jablane, ki jih danes ljudje ne negujejo več, obirajo pa le v manjši meri. Na vrtovih ob hišah se danes poleg tradicionalnih vrtnin (ohrovt, radič, solata in čebula) goji še veliko drugih (paradižnik, jajčevec, paprika, bučke itd.). Vinogradi so včasih v parku bili, po trsni uši pa jih ni več, zgolj nekaj »latnikov« ob hišah.

2.4.4 Gozdarstvo in nabiranje gozdnih dobrin

Podlaga za urejanje gozdarstva in nabiranja gozdnih dobrin je predpis, ki ureja Gozdnogospodarski načrt Gozdnogospodarske enote Kras II (v nadaljnjem besedilu: GGN), ki pokriva zavarovano območje parka.

V parku je prevladujoča gozdna združba črnega gabra in puhastega hrasta (Ostryo-Quercetum pubescentis). Med drevesnimi vrstami so značilnice črni gaber, mali jesen, mokovec in lipovec, med grmovnimi vrstami pa rumeni dren, enovratni glog, skalna krhlika, črni trn in kalina. Združba črnega gabra in puhastega hrasta je nizki gozd ali grmišče. Zeliščna plast je večinoma bujna, medtem ko je mahovna pogosto slabo razvita, razen v osojnih dolinah in vlažnih predelih soteske. Gozdovi vzhodno od razgledišča in Betanje ter severno od Sokolaka so opredeljeni kot varovalni gozdovi, kjer posegi v gozd praviloma niso dovoljeni, ostali gozdovi znotraj parka pa so uvrščeni med gozdove s posebnim pomenom, kjer so ukrepi dovoljeni. Intenzivnost gospodarjenja z gozdovi v parku je majhna in je deloma prilagojena poudarjenim ekološkim ter socialnim funkcijam gozda znotraj parka.

Glede na načrtovana gojitvena dela je za območje Globočaka, Kozare, Sokolaka, Malega dola in dela zahodno ob Betanje predvidena nega gozdov. Poleg tega območja je za zahodni del parka predvidena obnova gozdov.

Celotno območje, razen osojnega območja Globočaka in pasu od Matavuna do Sokolaka, spada v kategorijo zelo velike požarne ogroženosti. Po rastiščno-gojitvenih razredih so v parku zastopani borovi gozdovi na zahodnem delu na kraškem uravnanem reliefu, na drugem območju pa so hrastovi gozdovi na apnencu in gozdovi listavcev na apnencu. V soteski Reke ter Veliki in Mali dolini so ti gozdovi obravnavani kot varovalni gozdovi.

Gospodarska vrednost teh gozdov je majhna. Glavni vlogi teh gozdov sta ohranjanje in krepitev obstoječih funkcij, ki jih ti gozdovi opravljajo, predvsem so to funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev, funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti, rekreacijska ter turistična in estetska funkcija. Gozdne dobrine večinoma nabirajo domačini, predvsem gobe in občasno brinove jagode za brinjevec.

Ocena stanja

Tako kot v širši okolici se tudi v parku nadaljuje trend sušenja sestojev črnega gabra in hrasta. Na črnem gabru se pojavlja rak, na hrastu pa pooglenelost. Obe bolezni se celo še širita. Še posebno so tem boleznim izpostavljeni sestoji črnega gabra na južnih legah in slabših rastiščih (plitva, kamnita tla). Stanje črnega bora se je leta 2016 izboljšalo, saj je zaznan trend upočasnitve oziroma manjša intenziteta sušenja borovih sestojev. Novih bolezni na gozdnih drevesnih vrstah ni.

2.4.5 Lovstvo

Zavarovano območje parka pokrivata dve lovišči, in sicer Gaberk Divača in Timav Vreme. Obe spadata v Primorsko lovsko upravljavsko območje, s sedežem v Sežani. Lovišča upravljata dve lovski družini (v nadaljnjem besedilu: LD), in sicer Gaberk Divača in Timav Vreme. Skoraj celotno območje parka pokriva LD Gaberk Divača, LD Timav Vreme pa pokriva le območje od Školja do Škofeljskega mostu in območje vzhodno od pritoka Sušica do Škofeljskega mostu.

ZRPŠJ prepoveduje vznemirjati, prenašati, zastrupljati, zadrževati v ujetništvu, loviti ali ubijati prostoživeče živali v nasprotju z zakonom in predpisom, ki ga sprejme vlada, ter vnašati osebke neavtohtonih živalskih vrst, vendar pa je mogoč lov divjadi v skladu z usmeritvami lovsko upravljavskih načrtov oziroma načrtov lovišč.

Po podatkih ZGS je v parku številčnost divjadi dobra in stanje ugodno. Glavna vrsta divjadi je še vedno srna, sledita pa ji divji prašič in navadni jelen. V parku (izraziteje na vplivnem območju) so prisotne tudi velike zveri – medved, volk in ris. V zadnjih letih je stalno prisoten zlati šakal. Od male divjadi so zastopani poljski zajec, lisica, jazbec, kuna belica, kuna zlatica, mala podlasica, veverica, polh, sraka, šoja, siva vrana, dihur, sove (lesna sova, uharica, skovik), ujede (kačar, kanja, kragulj, skobci, sokol) in ptice pevke. V vplivnem območju je registriran tudi povoz vidre.

Populacijsko se na območju parka opazno zmanjšuje številčnost srne, hkrati pa povečuje številčnost divjih prašičev in navadnega jelena. Ostale vrste so v stabilnem in uravnoteženem stanju z okoljem ter njegovimi danostmi.

Ocena stanja

Letni odvzem divjadi v parku je zelo majhen, v povprečju do 15 osebkov srnjadi, 10 divjih prašičev in 3 jeleni. Škoda, ki jo povzroči divjad, ni velika. Z leti niha in je v povprečju ocenjena do 500 eurov na leto. Škoda je vzdržna in se običajno poravna sporazumno z oškodovanimi lastniki. Večja je lahko škoda, ki jo povzročijo velike zveri, predvsem volk na drobnici oziroma v zadnjih letih tudi rjavi medved na čebelnjakih. Prisotne so tudi škode v obliki razritih pašnikov in travnikov, ki jih povzročajo divji prašiči.

Zdravstveno stanje divjadi je dobro, bolezni ni zaznanih, prav tako ni zaznanega krivolova oziroma lova z nedovoljenimi sredstvi oziroma na nedovoljen način. Nadzor nad slednjim opravlja tudi lovskočuvajska služba lovišč.

2.4.6 Ribištvo

Na območju parka je od leta 1947 aktivna Ribiška družina Bistrica, ki upravlja z ribjim življem ilirskobistriškega ribiškega okoliša. V zavarovano območje parka sega revir Reka s pritoki, v vplivnem območju parka pa je približno 40 revirjev, med njimi so le nekateri v upravljanju. Ribolovno so najbolj zanimivi revirji Reka s pritoki, Akumulacija Molja in Akumulacija Klivnik.

V ilirskobistriškem ribiškem okolišu živi 27 vrst rib (od tega 12 domorodnih: soška postrv, štrkavec, pisanec, rdečeperka, linj, grba, pohra, primorski globoček, babica, ščuka, navadni ostriž, kapelj; in 15 tujerodnih: potočna postrv, šarenka, rdečeoka, klen, beli amur, navadni globoček, zelenika, ploščič, koreselj, srebrni koreselj, krap (gojena oblika), rjavi ameriški somič, črni ameriški somič, smuč, sončni ostriž), križanec potočne in soške postrvi, potočni rak jelševec ter primorski koščak. V nekaterih revirjih v vplivnem območju parka poteka sonaravna gojitev soške postrvi. Od salmonidnih vrst rib se izvaja poribljavanje z domorodno soško postrvjo in tujerodno šarenko ter potočno postrvjo, od ciprinidnih vrst pa s krapom, smučem in ščuko.

Ocena stanja

Po podatkih Ribiške družine Bistrica je v parku habitat dobro ohranjen. Tu sicer poteka ribolov, vendar v zelo majhnem obsegu.

2.4.7 Obiskovanje parka

Temeljna ponudba

Organiziran je vodeni obisk po Škocjanskih jamah, Učni poti Škocjan (v nadaljnjem besedilu: učna pot) in muzejskih zbirkah.

Območja ohranjene narave, ki so opremljena za obisk, so:

-        posamezni deli Škocjanskih jam (Tiha in Šumeča jama, Mahorčičeva in Mariničeva jama, Pruker, vhodni del Tominčeve jame),

-        Velika dolina,

-        naravni most z Miklovim skednjem pod njim,

-        Mala dolina,

-        vhod brezna Okroglica,

-        dol Globočak.

Enote kulturne dediščine, ki so opremljene za obisk (opremljene so s tablo oziroma nanje pri vodenju opozorijo vodniki), so naslednji kulturni spomeniki in enote kulturne dediščine:

-        Betanja – vas,

-        Betanja – domačija Betanja 2,

-        Škocjan pri Divači – vas,

-        Škocjan pri Divači – arheološko najdišče, gradišče,

-        Škocjan pri Divači – kamnit komunski vodnjak,

-        Škocjan pri Divači – cerkev sv. Kancijana,

-        Škocjan pri Divači – pokopališče,

-        Škocjan pri Divači – Hankejev grob,

-        Škocjanske jame – bazeni za zbiranje vode za karbidke (»škav'nce«),

-        Škocjanske jame – stare poti, klesane stopnice, ograje in mostovi v Šumeči jami ter Veliki in Mali dolini.

V zavarovanem območju parka potekajo organizirani in individualni obiski. Organizirane oblike so povezane z dejavnostjo zavoda, ki obsega strokovno vodenje po:

-        delu sistema Škocjanskih jam ter Veliki in Mali dolini,

-        učni poti,

-        muzejskih zbirkah, in sicer po etnološki zbirki, zgodovini raziskovanja Škocjanskih jam ter biološki, geološki in arheološki zbirki (v Delezovi domačiji),

-        obnovljenem kulturnem spomeniku Promocijsko-kongresnem centru Pr Nanetov'h (v nadaljnjem besedilu: Matavun 8).

Obiskovalci so večinoma sezonski, od spomladi do jeseni (v glavni sezoni obiskovanja). Eden izmed pomembnejših ciljev je, da si več obiskovalcev ogleda park v hladnejšem delu leta. Ugodne podnebne razmere območja omogočajo pohodništvo, kolesarjenje in izlete vse leto.

Škocjanske jame letno obišče od 130.000 do 170.000 obiskovalcev, park pa še več. Podatki o številu obiskovalcev Škocjanskih jam kažejo, da je bilo leta 2008 prvič zabeleženih več kot 100.000 obiskovalcev (natančneje 100.299). Število obiskovalcev je v naslednjih letih nihalo, vendar vztrajno povečevalo. Leto 2011 je bilo pomembno, saj se je ponudba za obiskovalce povečala. Odprt je bil prenovljen del Škocjanskih jam pod vasjo Škocjan. To so Mahorčičeva in Mariničeva jama z Malo dolino. V letu 2016 si je Škocjanske jame ogledalo 146.292 obiskovalcev, od tega približno 17 % domačih in 83 % tujih gostov.

Posebnost ponudbe, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnje, je, da si obiskovalci v poletnem času ogledajo Mahorčičevo in Mariničevo jamo z Malo in Veliko dolino samostojno. Obisk je nadzorovan s strani zaposlenih informatorjev ali nadzornikov.

Poleg obiska Škocjanskih jam se v parku spremljata tudi število obiskovalcev muzejskih zbirk in število organiziranih, vodenih skupin po učni poti. Število teh obiskovalcev je v zadnjih petih letih več kot 2000 na leto. Muzejske zbirke so za individualne goste odprte v času glavne sezone, od maja do oktobra, in po predhodni najavi. Leta 2016 si je največ obiskovalcev ogledalo prenovljeno muzejsko zbirko Odkrivanje Škocjanskih jam, ki se nahaja na sprejemnem centru parka na informacijski točki. Zbirka je odprta od junija 2015, obisk pa se povečuje skladno s povečanim obiskom Škocjanskih jam. Obisk etnološke zbirke in zbirk v Delezovi domačiji je upadel. Zbirke si je leta 2016 ogledalo približno 5400 obiskovalcev. Na novo muzejsko zbirko čaka Jurjev skedenj.

Leta 2011 je bil obnovljen kulturni spomenik Matavun 8, ki je namenjen promocijsko-kongresni dejavnosti. Po njem po potrebi potekajo vodenja, sicer pa je namenjen izvedbi različnih dogodkov, kot so kulturne prireditve, manjši kongresi, konference, seminarji, usposabljanja, poslovna in druga srečanja, izobraževanja, tematske delavnice ter poroke. Velikokrat je kletni prostor uporabljen za občasne razstave. Objekt je hkrati tudi informacijska točka za Biosferno območje Kras.

Druga ponudba v parku

Pri treh zasebnih sobodajalcih je na voljo približno 35 ležišč v sobah in apartmajih, in sicer na turistični kmetiji Pr'Betanci v Betanji, v apartmajih Žnidarčič v Matavunu in na domačiji Pr'Vncki v Matavunu. V pripravi so dodatni apartmaji v Matavunu. Gostinska

ponudba je na turistični kmetiji Pr'Betanci, kjer je prostora v notranjosti za 30 gostov, in v informacijskem središču parka Matavunu, kjer je gostilna Mahnič v parku Škocjanske jame. V notranjem prostoru sprejme lahko do 120 oseb, v zunanjem pa do 200 gostov. V Matavunu je tudi okrepčevalnica Pr'Vncki.

Poti po parku

V parku je urejena učna pot Škocjan, ki vodi okoli Velike in Male doline ter skozi vsa tri naselja v parku. Povečini jo obiskujejo skupine šolarjev, dijakov in študentov, ki poleg vodenega ogleda dobijo tudi delovno gradivo. Veliko drugih obiskovalcev se odloči za samostojen ogled učne poti, ob kateri so table z opisi v slovenskem in angleškem jeziku.

Zavod je vzpostavil tudi kolesarske poti, in sicer Po parku, Brkinski krog, Okoli Vremščice in Do Lipice in nazaj. Skozi park sta speljani tudi kolesarska pot Divaški kolesarski krog, ki ga je postavila Občina Divača, in pot, ki povezuje Škocjanske jame in jamo v Briščkih.

Že dolgo je aktualna pešpot med železniško postajo v Divači in sprejemnim centrom, ki je primerno označena.

Poleg zgoraj omenjenih poti park prečkajo še številne druge poti državnega in mednarodnega pomena, kot so:

-        Slovenska planinska pot,

-        Via Alpina in

-        Evropska pešpot E6.

Skozi park potekata tudi Brkinska sadna cesta in pešpot Pot vodnih zakladov. Označena in urejena je tudi pohodna pot po desnem bregu Reke do Školja in Škofelj. V pripravi sta tematska pot Z lipicancem po parku in pot do mlina Ukno.

Skupna promocija

Zavod in Turistično društvo Škocjan (v nadaljnjem besedilu: TD Škocjan) od leta 2007 organizirata tudi Dan parka Škocjanske jame – jamski praznik – Belajtngo (v nadaljnjem besedilu: jamski praznik). To predstavlja obuditev praznika, ki je bil prvič organiziran leta 1886, zadnjič pa leta 1946. Danes na jamski praznik obišče jamo in park okrog 1500 obiskovalcev letno. Na ta dan je ogled jame brezplačen. Obiskovalci se po jami sprehodijo pod nadzorom naravovarstvenih vodnikov in strokovnega osebja zavoda, ki je razporejeno po celotni jami in skrbi za nadzor, varnost ter komunikacijo z obiskovalci. V vaseh so stojnice, na katerih se predstavljajo lokalni obrtniki.

Zavod sodeluje tudi pri pohodu ob ponoru Reke, katerega glavni organizator je TD Škocjan, in tudi s ponudniki v okolici, največ s ponudniki turističnih storitev. Nekateri so vključeni tudi v Odbor za trajnostni turizem.

Prav tako se zavod povezuje s Kobilarno Lipica in Parkom vojaške zgodovine. Za promocijo celotnega območja Krasa in Brkinov se je ustanovila neformalna koordinacija za turizem, katere del je tudi park. Poleg promocijskih materialov skrbi tudi za usklajen program dogodkov in Festival kraške gmajne. Predvideno je nadaljnje sodelovanje na zgoraj naštetih področjih.

2.4.8 Izobraževanje

Zavod že od začetka delovanja posebno pozornost namenja izobraževalnim programom. Ti so prirejeni za različne ciljne skupine: zaposleni, honorarni vodniki, prostovoljni naravovarstveni nadzorniki, člani odborov Biosfernega območja Kras in deležniki, učenci osnovnih in srednjih šol, njihovi mentorji, domačini ter študentje. V letu 2015 je zavod prejel še licenco za izobraževanje jamskih vodnikov za vse turistične jame po Sloveniji. Od takrat je vsako leto organiziral tečaj in izpite za kandidate. Prav tako se po potrebi izvaja tečaj iz varstva pred sevanji z izpitom za vse, ki vodijo po jami.

V izobraževalne namene je bila urejena učna pot, izdani pa so bili tudi učni listi s knjižno publikacijo Vodnik po učni poti Škocjan. Sodelavci zavoda skrbijo za vodeni strokovni obisk po jami in učni poti s strokovno razlago. Zavod izvaja tudi strokovna izobraževanja za pridobitev certifikata jamskega vodnika.

Leta 2003 je bila ustanovljena mednarodna mreža šol parka, v katero so vključene tri osnovne šole in ena podružnična šola, ki se nahajajo v vplivnem območju parka, ena osnovna šola v tranzicijskem območju in osnovna šola v Trebčah v Italiji, ki se nahaja nad podzemnim tokom reke v Italiji. V sklopu delovanja mreže šol so bile organizirane številne delavnice in ekskurzije ter izvedeni projekti, raziskovalne naloge in razstave. Prispevek dela mreže šol k spodbujanju trajnostnega razvoja in varstva naravne ter kulturne dediščine je prikazan v številnih publikacijah in drugih izdelkih. Šole iz mreže šol vključujejo sodelovanje s parkom v svoje letne programe dela. Mreža šol sodeluje s šolami iz biosfernih območij iz tujine. Zavod je leta 2016 prejel državno nagrado Ministrstva Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva. Mednarodni koordinacijski svet biosfernih območij UNESCO MAB je leta 2015, v oceni desetletnega dela, predlagal Biosferno območje Kras kot model na področju izobraževanja za trajnostni razvoj ter participacije javnosti za druga biosferna območja po svetu.

Leta 2014 je bila ustanovljena mreža fakultet parka, ki združuje Univerzo v Novi Gorici, Univerzo v Ljubljani in Univerzo na Primorskem. Izvedeni so bili številni projekti, raziskovalne naloge in tabori.

Leta 2015 je bilo ustanovljeno Partnerstvo kraške suhozidne gradnje, v okviru katerega si zavod prizadeva za ohranitev in prenos znanj gradnje suhih kraških zidov. Izvedenih je bilo več delavnic in predavanj ter pedagoški projekt senzibilizacije za dediščino.

Zavod je organiziral strokovna srečanja na teme ekosistemske storitve, monitoring svetovne dediščine in delovanje biosfernih območij za zavarovana območja iz Slovenije in širše regije. V okviru pobude za sodelovanje z drugimi biosfernimi območji iz tujine se bo nadgradilo izobraževanje za turistične in jamske vodnike. Za izobraževanje širše javnosti je predvidena tudi izdaja publikacij s temami iz biotske pestrosti parka.

2.4.9 Poselitev in infrastruktura

Opis in ocena stanja

Za Škocjan in Betanjo je značilno, da imata ohranjeno starejšo značilno zasnovo vaškega jedra s prepoznavnim strnjenim načinom gradnje, zato sta zavarovana kot naselbinska spomenika. Matavun je zgrajen v uličnem nizu vzdolž cestnih povezav v tri smeri z osrednjim trgom, postajališčem in kalom. Močna zaznavna sestavina identitete kraške kulturne krajine so suhi zidovi, ki so nastali zaradi prilagajanja kraškega površja kmetijski rabi.

Leta 2015 je bil obnovljen trg v Škocjanu, sanirana pa je bila tudi stavba Škocjan 8, kjer je sedež TD Škocjan. Obnova je bila financirana s strani Občine Divača in projektnih sredstev. Še vedno se rešuje problem z ureditvijo mrliške vežice za naselja v parku. Zavod je pripravljen odstopiti Jurjev skedenj tudi za te potrebe, vendar mora Občina Divača poseg prenove in preureditve skednja predvideti v občinskem prostorskem načrtu, ki pa še ni sprejet.

Matavun leži ob državni regionalni cesti in je prometno dobro dostopen. Do Škocjana in Betanje vodi lokalna cesta, ki je na dveh delih zožena, tako da je dovoz do Betanje z večjim tovornjakom ali avtobusom nemogoč. Na skrajni severozahodni meji parka poteka avtocesta Ljubljana–Koper. Železniška proga Pivka–Sežana poteka izven parka nekaj kilometrov severneje. Divača je pomembno železniško križišče, kjer se odcepi proga proti Kopru. V neposredni bližini v vplivnem območju parka v zračni razdalji 2 km je športno-turistično letališče Ležeški Gabrk z asfaltirano vzletno-pristajalno stezo.

Čez zavarovano območje parka potekajo trije visokonapetostni daljnovodi, in sicer Divača–Kozina, Divača–Zavrhek in Divača–Ilirska Bistrica. Nizkonapetostno električno omrežje za gospodinjstva in zavod je urejeno. Električni vod proti Danam in Naklem je vkopan v zemljo.

V letih 2015 in 2016 je bilo v park dovedeno optično omrežje. Vsa gospodinjstva v parku imajo možnost optične povezave. Na voljo je tudi brezplačna brezžična povezava za obiskovalce parka, ki pokriva območje vseh treh vasi.

Vse tri vasi imajo urejeno vodovodno oskrbo iz sistema Kraškega vodovoda, vendar ima večina hiš tudi svoje vodnjake (štirne).

Voda iz njih se večinoma uporablja za zalivanje vrtov. Vodovodno omrežje je kakovostno urejeno. V omrežju je premajhen pritisk za zagotavljanje požarne vode.

Zbiranje in čiščenje odpadnih vod ni celovito urejeno. Novejši objekti so opremljeni s triprekatnimi greznicami s ponikovalnico. Starejši objekti so opremljeni z enoprekatnimi ali dvoprekatnimi greznicami, ki predvidoma puščajo in onesnažujejo jamski sistem Škocjanskih jam. Leta 2016 je bila dokončana mala biološka čistilna naprava za potrebe sprejemnega centra. Za vse tri vasi je izdelana projektna dokumentacija za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, izvedba pa je predvidena v okviru projekta Programa upravljanja območij Nature 2000 za obdobje 2015–2020 (v nadaljnjem besedilu: PUN Za Kras). Predvideno je, da bosta Matavun in Škocjan vezana na malo biološko čistilno napravo pri sprejemnem centru, Betanja pa bo imela svojo malo čistilno napravo. Komunalni odpadki se v vseh gospodinjstvih zbirajo ločeno in odlagajo na urejene zbirne otoke. Za mešane odpadke ima vsako gospodinjstvo svoj zabojnik, ki se prazni mesečno.

Ogrevanje gospodinjstev je individualno, in sicer v glavnem z drvmi oziroma peleti, v manjši meri pa z lahkim kurilnim oljem in plinom. Objekti zavoda se ogrevajo s toplotnimi črpalkami zrak-voda in z rezervnim energentom, in sicer utekočinjenim plinom. Objekt Matavun 8 se ogreva z električnim talnim gretjem.

Domačije so, z izjemo ene v Matavunu in dveh v Škocjanu, zasedene in v dobrem stanju. Vsako leto se, tudi s pomočjo nepovratnih sredstev zavoda, še dodatno obnavljajo. S pomočjo teh sredstev so izvedene predvsem rekonstrukcije, prenove streh in fasad ter zunanje ureditve (urejanje in tlakovanje dvorišč ter obnova mejnih kamnitih zidov, kamnitih pločnikov in kamnitih vodnjakov).

Parkovna infrastruktura in deli parka, opremljeni za obisk

Parkovna infrastruktura v parku zajema sprejemni center v Matavunu s parkiriščem in gospodarskim objektom, domačijo Škocjan št. 2, kjer je sedež zavoda, domačijo Škocjan št. 3, kjer je naravoslovni center, domačijo Matavun št. 8, kjer je promocijsko-kongresni center, čebelnjak in vso infrastrukturo, vezano na Škocjanske jame (poti, mostovi, dvigalo v Veliki dolini, razgledišča, muzejske zbirke, čebelnjak in učno pot).

Leta 2013 je bil pripravljen dokument Načrt ureditve Škocjanskih jam, ki je osnova za urejanje infrastrukture v jami.

Leta 2015 je bil prenovljen sprejemni center, kjer je v kletnih prostorih urejena zbirka o odkrivanju in raziskovanju Škocjanskih jam. V pritličju je urejena informacijska točka; v nadstropju pa med drugim nadzorna soba. Leta 2015 je bil pri servisnih prostorih gostilne dograjen gospodarski objekt, kjer so med drugim urejen prostor za arhivske dokumente parka, jamarska soba in skladišče TD Škocjan.

Leta 2016 se je začela prenova parkirišč na sprejemnem centru. Ta bodo optimizirana in urejena tako, da ne bo možnosti izlitja olja v podzemlje.

2.4.10 Obremenjevanje okolja

V parku ni industrijskih naprav in tudi ne komunalnih odlagališč. Nekaj manjših črnih odlagališč je bilo v preteklosti odstranjenih, na nekaterih mestih pa se še vedno občasno odmetavajo odpadki. Z vsakoletnimi čistilnimi akcijami, ki jih organizira zavod v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, se problem počasi, a vztrajno rešuje. Vasi v parku še vedno nimajo urejenega skupnega zbiranja in čiščenja odpadnih vod.

Veliko pozornosti se še vedno namenja spremljanju onesnaženosti voda, predvsem Reke, ki se občasno zelo peni in ima močan vonj. Deloma je pena organskega izvora, vendar pa še vedno ni urejeno zbiranje in čiščenje odpadnih vod za večino naselij v vplivnem območju parka, kjer se fekalije velikokrat izcejajo neposredno v Reko in vplivajo na kakovost vode v parku.

Glavni vir hrupa v okolici parka je javno letališče na Ležeškem Gabrku, ki ima za obratovanje potrebna dovoljenja, vendar pa hrup letal moti lokalno prebivalstvo in obiskovalce v parku ter bližnji okolici. Poleg tega je zaradi hrupa moteča bližina avtoceste Ljubljana–Koper, ki poteka tik ob zahodni meji parka.

Večjega svetlobnega onesnaženja v okolici parka ni.

3. OCENA STANJA NA VPLIVNEM OBMOČJU PARKA

Ocena stanja na vplivnem območju parka je vezana le na tiste dejavnike, ki imajo v skladu z ZRPŠJ lahko vpliv na park ali posredno vplivajo na spremembo kakovosti ali količine vode v Reki. Varstveni režim namreč prepoveduje posege, ki bi lahko spremenili obstoječi vodni režim Reke in vplivali na kakovost vode, razen v primerih varstva pred poplavami, ter druge posege, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje in njihovi škodljivi vplivi segajo v park. Sem sodijo različne aktivnosti, ki so plod družbeno-gospodarskega razvoja predvsem v občinah Ilirska Bistrica, Pivka in Divača, kot so kmetijstvo, industrija, obrt, komunalna infrastruktura z deponijami odpadkov in promet.

3.1. Ocena stanja površinskih voda

Stanje voda na vplivnem območju je vezano na podatke ARSO (glej publikacijo: Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo 2009–2014 na njihovi spletni strani). Dejstvo je, da se je poleg hidroloških merilnih postaj na Cerkvenikovem mlinu in pred ponorom v Škocjanske jame v zadnjih letih vzpostavilo nove hidrološke postaje v sklopu projekta Bober, in sicer v Trpčanah, Ilirski Bistrici (Trnovo) in na Moli, pritoku Reke pri Ilirski Bistrici, ki se napaja iz akumulacijskih jezer Klivnik in Mola.

Ocena kemijskega stanja

Kemijsko stanje površinskega toka Reke za obdobje 2009–2015 se je izvajalo na operativnih merilnih mestih na reki in Moli ter na nadzornem mestu pri Cerkvenikovem mlinu. Stanje je po podatkih ARSO dobro z visoko stopnjo zaupanja, le za odsek Mole med obema akumulacijama je dobro s srednjo stopnjo zaupanja.

Ocena ekološkega stanja

Ekološko stanje površinskega toka Reke za obdobje 2009–2015 se je prav tako izvajalo na operativnih merilnih mestih na reki in Moli ter na nadzornem mestu pri Cerkvenikovem mlinu. Stanje je po podatkih ARSO od izvira do Ilirske Bistrice dobro z visoko stopnjo zaupanja, od Ilirske Bistrice do ponora v Škocjanske jame pa dobro s srednjo stopnjo zaupanja.

Ekološko stanje Reke glede na vsebnost posebnih onesnaževal v obdobju 2009–2014 je po podatkih ARSO zelo dobro s srednjo stopnjo zaupanja, za odsek med obema akumulacijama in srednji tok Reke med Ilirsko Bistrico in Premom pa velja dobro stanje z visoko stopnjo zaupanja.

Opažanja zavoda

V parku opažamo na Reki občasna onesnaženja in pojavljanje pen, in sicer tako v površinskem toku pred ponorom Reke v Škocjanske jame kot v podzemnem toku, vključno z Malo in Veliko dolino. Najpogostejši vir onesnaževanja na celotnem vplivnem območju so naselja brez urejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda. To je urejeno samo v Ilirski Bistrici in nekaj okoliških vaseh. V ostalih naseljih prebivalci uporabljajo greznice, ki pogosto niso zgrajene v skladu z zahtevami. Onesnaženje lahko povzročajo tudi industrijske odpadne vode, kjer zbiranje in čiščenje odpadnih voda ni primerno urejeno. Večji industrijski obrati so skoncentrirani v Ilirski Bistrici in njeni okolici ter v Košanski dolini.

Razpršen potencialni vir onesnaževanja so tudi divja odlagališča odpadkov. Z naslova ravnanja z odpadki predstavljajo točkovno tveganje za onesnaženje tudi odlagališče industrijskih odpadkov Globovnik in podjetje Odpad, d. o. o., v Košanski dolini.

Na kakovost Reke vplivajo tudi velike prometne obremenitve nekaterih cestnih odsekov. Na državni cesti Postojna–Pivka–Ilirska Bistrica–Jelšane je zelo gost promet nevarnih snovi, predvsem nafte in naftnih derivatov. V okolici Ilirske Bistrice je tudi nekaj podjetij za prevoz teh snovi. Pri tem predstavljajo težavo čiščenje vozil in neurejena parkirišča. Veliko nevarnost predstavljajo tudi prometne nesreče in izlivi iz tovornjakov oziroma cistern, ki prevažajo naftne derivate in nevarne snovi.

K onesnaževanju prispeva tudi kmetijstvo, in sicer v primeru nepravilne oziroma prekomerne rabe sredstev za varstvo rastlin in dognojevanje, nepravilno urejenih gnojnikov in iztoka gnojevke ter posipanja trajnih travnikov z gnojevko. Kmetijska raba tal je obsežnejša v Ilirskobistriški kotlini in v Košanski dolini, živinoreja pa je skoncentrirana v Košanski dolini (predvsem hale za namen podjetja Pivka perutninarstvo).

Z naslova turizma in rekreacije so potencialni onesnaževalci predvsem turistično središče Sviščaki (smučarsko-rekreacijski center, počitniško naselje Sviščaki) in druge koče na Snežniški planoti, športno strelišče na glinaste golobe Črne njive nad Ilirsko Bistrico in športno letališče Divača na Ležeškem Gabrku.

Kot najmanj obremenjeni se kažeta območji Slavinski ravnik z Vremščico in Snežniško pogorje, ker ju prerašča gozd in sta neposeljeni. Kljub temu je treba poudariti večje število divjih odlagališč ob cesti čez Vremščico. Ker je v zgornjem delu doline Reke malo naselij, je tu zelo malo dejavnosti in zanemarljivo število divjih odlagališč, ki bi lahko povzročila onesnaženje.

Kot najbolj obremenjeno območje se kaže Ilirskobistriška kotlina oziroma Ilirska Bistrica z okoliškimi naselji. Tu je skoncentrirana vsa večja industrija, veliko pa je tudi število manjših industrijskih obratov, avtoprevoznikov in drugih dejavnosti. Odpadne vode iz gospodinjstev in industrijskih obratov so speljane v kanalizacijski sistem in čistilno napravo Ilirska Bistrica.

Obremenjena sta tudi okolica Prema in Dolnje Bitnje, kjer je večje število manjših industrijskih obratov, avtoprevoznikov in v manjšem obsegu živinoreja.

Deloma zakrasela Košanska dolina je obremenjena s proizvodnimi obrati (največja sta Pivka perutninarstvo, d. o. o., in Jata Emona), velikimi objekti, namenjenimi reji perutnine, podjetjem Odpad, d. o. o., velikim številom divjih odlagališč in neurejeno kanalizacijsko infrastrukturo. Debelejša plast prsti v osrednjem delu Košanske doline onesnažene vode vsaj deloma prečisti.

V Brkinih je malo dejavnosti, ki bi lahko vplivale na kakovost voda. Poudarimo lahko večje število divjih odlagališč med Barko in Podgradom pri Vremah in na jugu vzhodnega dela Brkinov.

V okolici parka, še posebej med Divačo in Dolnjimi Ležečami, je večje število divjih odlagališč.

Še vedno ni rešeno vprašanje sanacije odlagališča industrijskih odpadkov bivše Tovarne organskih kislin iz Ilirske Bistrice v Globovniku.

Za namen ukrepanja v primeru izlitja naftnih derivatov in nevarnih snovi v Reko je zavod v letih 2010 in 2014 investiral v nakup opreme za zaščito in reševanje v sodelovanju s prostovoljnim gasilskim društvom Ilirska Bistrica.

3.2. Ocena stanja podzemnih voda

Nadzorno in operativno merilno mesto za spremljanje kemijskega stanja podzemne vode v obdobju 2009–2015 je na izviru Bistrice v Ilirski Bistrici za snežniški vodonosnik in v Klaričih za kraški vodonosnik.

Ocena stanja podzemnih voda

Po podatkih iz poročila o kakovosti podzemne vode v Sloveniji za obdobje 2009–2013 je stanje za kraški vodonosnik dobro z visoko stopnjo zaupanja, za snežniški vodonosnik pa prav tako, le v severnem delu je dobro s srednjo stopnjo zaupanja. Ocena količinskega stanja je na celotnem območju dobro.

3.3. Druge prostorske ureditve, katerih vplivi lahko segajo v park

Nekatere načrtovane prostorske ureditve, ki so predvidene v neposredni okolici parka, bi lahko resno ogrozile izvedbo nekaterih dolgoročnih upravljavskih ciljev iz PVR. Sem sodijo prostorske ureditve, ki so predvidene tako v vplivnem kot prehodnem območju parka. Prvo območje je sicer določeno z ZRPŠJ, drugo območje pa v sklopu Biosfernega območja Kras znotraj MAB, vendar leži v neposredni bližini zavarovanega območja. Ker bi lahko bile prostorske ureditve v drugem območju vidne in moteče ob samem vstopu v park in bi njihov vpliv lahko segel tudi vanj ter v podzemni tok Reke, jih obravnavamo enakovredno s tistimi, ki so predvidene v vplivnem območju. Zavod opozarja na njih predvsem zaradi možnega kumulativnega učinka, če bi do realizacije večine ali vseh dejansko prišlo. S tem bi lahko bili ogroženi 1., 2., 3., 4. in 6. dolgoročni upravljavski cilji iz PVR. Poudariti je treba naslednje načrtovane prostorske ureditve:

a)     v prehodnem območju je že sprejet Državni lokacijski načrt za II. tir železniške proge na odseku Divača–Koper,

b)     v vplivnem območju pa so v pripravi še:

-  državni prostorski načrt za avtocesto na odseku Postojna/Divača–Jelšane,

-  državni prostorski načrt za prenosni plinovod M8 Kalce-Jelšane,

-  državni prostorski načrt za gradnjo vetrne elektrarne Senožeška brda v občini Divača,

-  državni prostorski načrt za gradnjo vetrne elektrarne Zajčica v občini Divača,

c)     na širšem območju parka so občine Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica v prejšnjih letih že sprejele svoje občinske prostorske načrte, občini Hrpelje–Kozina in Divača pa načrtujeta sprejetje občinskega prostorskega načrta v kratkem.

Zavod bo z namenom preprečevanja posamičnih ali kumulativnih negativnih vplivov načrtovanih prostorskih ureditev na park zagotavljal aktivno sodelovanje v postopkih priprave prostorskih aktov in pri reševanju ugotovljenih problematičnih zadev z opozarjanjem ustreznih služb, dialogom z državnimi službami in lokalno skupnostjo ter izdajanjem mnenj o posameznih načrtovanih prostorskih ureditvah.

4. ANALITIČNA IZHODIŠČA ZA PVR

4.1. Analiza SWOT

Pri analizi SWOT se vzame pod drobnogled štiri aspekte, in sicer prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti. Namen analize je pomoč pri strateških odločitvah, in sicer kam točno usmeriti naloge, katere aktivnosti in projekte opustiti ali jih ojačiti ipd.

Preglednica 6: Analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti na zavarovanem območju

Prednosti	Slabosti
– dobra ohranjenost jamskega sistema – urejen naravovarstveni nadzor – pomembnost tehniške dediščine Škocjanskih jam – dobro razvit sistem monitoringa – dobro raziskano območje z različnih znanstvenih področij – prepoznavnost jam in parka kot svetovne dediščine (UNES­CO), mednarodnega mokrišča (Ramsar) in biosfernega rezer­vata MAB ter primer dobre prakse – uspešno delovanje upravljavca parka – klasičen primer številnih dobro razvitih kraških pojavov – dobro ohranjena narava z bogato biotsko pestrostjo – raznolika kulturna dediščina (bogate in v svetovnem merilu pomembne arheološke najdbe, avtohtona stavbna dediščina, ljudsko izročilo, konzorcij za suhozidno gradnjo) – okolju prijazno kmetijstvo – urejen sprejemni center (informacijska točka, prodajalna vsto­pnic, trgovina s spominki, muzejska zbirka, gostinska ponudba) – posodobljena jamska infrastruktura (pohodne poti, ograje, raz­svetljava, zaščitne varovalne mreže, IT-komunikacijska oprema – domofoni, kamere, merilni inštrumenti) – urejena parkovna infrastruktura (urejene poti, ograje, klopi, vkopani električni vodi, wi-fi, optični kabel, urejeni del parkirišča, projekt ureditve vasi v parku, muzejske zbirke, nastanitve pri zasebnih sobodajalcih) – okolju prijaznejše tehnologije (čistilna naprava, toplotne črpal­ke, polnilnice za električna vozila) – urejen gospodarski objekt (delavnice, skladišče, arhiv, jamar­ska soba, prostori za TD Škocjan) – organizirana in na lokalni ravni prepoznavna Turistično društvo Škocjan in druga turistična društva – dobro organizirana društva, ki delujejo v parku (jamarska društva, lovske in ribiške družine, planinsko društvo) – dobro organizirani prostovoljni naravovarstveni nadzorniki – dobro sodelovanje z izobraževalnimi institucijami (mreža šol in univerz) – številne označene poti (učna pot, kolesarske in pohodniške poti) – dobro izobraženi kadri in izpopolnjeni izobraževalni programi (usposabljanje za jamske in lokalne turistične vodnike, mentori­ce, lokalne prebivalce, naravovarstvene nadzornike) – dobra geostrateška lega in prometna dostopnost – dobro sodelovanje z lokalnim prebivalstvom v parku in okolici – pomoč lokalnemu prebivalstvu pri obnovi stavbne dediščine in razvoju podjetništva – lastništvo parcele izven zavarovanega območja za namen parkiranja	– dotrajanost posameznih odsekov jamske infrastrukture (poti, ograje, tlaki, varovalne mreže) – slaba prepoznavnost parka kot mednarodno pomembnega območja na lokalni in državni ravni – ogroženost posameznih delov infrastrukture zaradi naravnih procesov (poplave, krušenje sten, ledene sveče) – razrast lampenflore okoli svetil v jami – degradiranost posameznih delov jam – prisotnost odsluženega materiala v jami – občasna onesnaženost Reke – pojavljanje tujerodnih vrst, nekatere med njimi tudi invazivne – neurejenost sistema zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v vaseh v parku – pomanjkljiva komunikacija med prebivalci v parku – neučinkovitost inšpekcijskih služb – pomanjkljivo vključevanje kulturne dediščine v ponudbo parka – opuščanje kmetijskih dejavnosti – izgubljanje tradicionalne kraške kulturne krajine – slabo zdravstveno stanje gozdov – nizke kazni za prekrške
Priložnosti	Nevarnosti
– povečano povpraševanje po prostočasnih dejavnostih in pro­duktih, ki temeljijo na lokalnih naravnih in kulturnih vrednotah – predstavitev parka kot mednarodno priznanega območja – možnost predstavitve jame za nove doživljajske načine vo­denja – širjenje skupne znamke produktov in storitev – povezovanje na lokalni in mednarodni ravni – vključevanje domačinov v aktivnosti za uresničevanje poslan­stva parka – povečano zanimanje za Kras in njegove posebnosti – geostrateška lega Slovenije in parka – spodbuditi lokalno prebivalstvo za umeščanje novih vsebin – zaposlovanje lokalnega prebivalstva – ustrezna strokovna vključitev naravnih znamenitosti in kultur­ne dediščine v program ponudbe parka – aktivnejše vključevanje vplivnega in prehodnega območja v dejavnosti, povezane s poslanstvom parka, na področju izobra­ževanja, spodbujanja trajnostnega gospodarjenja in razvoja ter vključevanja v mrežo skupne ponudbe – dvigniti raven in obseg ponudbe regije – izboljšati stanje okolja	– prekomeren obisk parka – onesnaženje in degradacija jam ter zavarovanega območja – neprimerna obnova in raba kulturne dediščine – izguba ljudske kulture – kumulativni učinki posegov v okolici parka, ki bi lahko poslab­šali stanje v parku – izseljevanje mladih – zmanjševanje biotske raznovrstnosti – povečana onesnaženost s hrupom in osvetlitvijo – onesnaženost zemlje, zraka in vode – škodljivi posegi na Reki – vnos neavtohtonih sedimentov in tujerodnih invazivnih vrst

4.2. Pričakovana neskladja med rabo in varstvom

Pričakovati je naslednja neskladja med rabo in varstvom:

-        z opuščanjem rabe kmetijskih površin se večajo površine, ki jih postopoma zarašča gozd;

-        pojav tujerodnih invazivnih vrst zaradi nepravilne rabe tal pomeni grožnjo ohranjanju varovanih habitatnih tipov in vrst;

-        nepravilno načrtovane prostorske ureditve, vezane na gradnjo, bi lahko ogrozile občutljivo kraško podzemlje;

-        prav tako bi prekomerni posegi lahko povzročili bistveno drugačno podobo kulturne krajine Krasa in s tem izgubo identitete krajine, kulturne dediščine, narave in identitete ljudi, ki na tem območju živijo;

-        z intenzivnim načinom kmetovanja se povečuje nevarnost vnosa onesnaževal (pesticidi, mineralna gnojila) v vodo.

4.3. Ocena izvajanja ukrepov v obdobju 2013–2017

Doseganje ciljev iz Odloka o Programu varstva in razvoja parka Škocjanske jame za obdobje 2013–2017 (Uradni list RS, št. 11/14) je bilo ovrednoteno z več kot 90 % uspešnostjo. Vse planirane aktivnosti niso bile izvedene predvsem na račun številnih drugih aktivnosti, ki v petletnem programu niso bile predvidene in so se šele kasneje pojavile zaradi spleta okoliščin, ali drugih novih prioritet ali pa za njihovo izvedbo ni bilo potrebe, kar se je pokazalo šele v toku izvajanja PVR. Sledi pregled ocene izvajanja ukrepov iz obdobja 2013–2017 po ciljih:

1. cilj: Znotraj prvega cilja, vezanega na ohranjanje podzemnega sveta, ni bila izvedena zgolj aktivnost vzpostavitve prvotnega stanja jamskih tal, pa še ta se je v sklopu projekta obnove infrastrukture v jami do neke mere izvedla.

2. cilj: V drugem cilju (naravne vrednote, rastlinske in živalske vrste ter habitati) so se dosledno izvajale vse aktivnosti, le pri nekaterih (npr. zagotavljati ugodno stanje ptic ali ohranjati ekološke značilnosti habitata človeške ribice) je uspešnost odvisna še od drugih dejavnikov (npr. podnebne razmere, črni izpusti v Reko ipd.), ne le od dela.

3. in 4. cilj: Aktivnosti znotraj tretjega cilja, ki temeljijo na ohranjanju kulturne dediščine, so se izvedle v celoti in tudi tiste v četrtem cilju (izobraževanje, ozaveščanje in promocija), le da je pri slednjih še vedno veliko prostora za nadaljevanje oziroma nadgradnjo, predvsem pri oblikovanju novih načinov vodenja po jami, oblikovanju novih turističnih paketov in sodelovanju z drugimi zavarovanimi območji v Sloveniji. Te aktivnosti se sproti prilagajajo trenutnim razmeram v turizmu in novim dejstvom.

5. cilj: V sklopu petega cilja se je v okviru programa izvajalo vse aktivnosti za krepitev vključevanja lokalnega prebivalstva v razvoj in dejavnosti v parku.

6. cilj: Pri šestem cilju nista bili izvedeni zgolj dve aktivnosti, in sicer z izvajalci javnih služb skleniti dogovore o rednem pošiljanju podatkov spremljanj stanja in sodelovati pri vzpostavitvi informacijskih točk na vplivnem območju, ki sta se sicer začeli, a sta zaradi preveč drugih aktivnosti bili opuščeni.

Splošne naloge: Znotraj splošnih nalog in mednarodnega sodelovanja so se vse aktivnosti izvajale po programu, le sodelovanje z Narodnim parkom Mamutske jame, Univerzo v Kentuckyju, IZRK ZRC SAZU in Postojnsko jamo kljub podpisanemu sporazumu ni zaživelo, vsaj s predstavniki iz ZDA ne. Prav tako ni bila izvedena reorganizacija zavoda, ki je predvidena v naslednjem petletnem obdobju.

Bolj zanimiv je pogled na primerjavo stroškov (predvsem seveda materialne stroške in investicije), predvidenih na posameznih aktivnostih, in dejansko realizacijo. Tu so odstopanja ponekod precejšnja, pripisujemo pa jih povečanemu prihodku sredstev nejavnega vira javnega financiranja (prodaja vstopnic za jamo zaradi povečanja obiska) in sredstev, pridobljenih iz projektov in programov.

Vsekakor sta bili ocena izvajanja in primerjava predvidenih ter porabljenih sredstev v veliko pomoč pri pripravi PVR za obdobje 2019–2023.

Slika 4: Primerjava ocene stroškov in realizacije PVR PŠJ za obdobje 2013–2017. Odstopanja, predvsem tista v smeri večje porabe od predvidenega, so posledica povečanja prihodkov iz naslova povečanega obiska jame in uspešnega kandidiranja za projektna sredstva.

5. CILJI VARSTVA IN RAZVOJA TER NAČINI URESNIČEVANJA TEH CILJEV

Poslanstvo zavoda je skupaj z lokalnim prebivalstvom ohranjati izjemne naravne danosti in bogato kulturno dediščino tega mednarodno pomembnega območja na Krasu ter širiti zavest o pomenu njegovega varovanja doma in po svetu. V tem okviru je za petletno obdobje zastavljenih šest operativnih ciljev.

5.1. Dolgoročni upravljavski cilji in naloge

Dolgoročni upravljavski cilji so oblikovani glede na zahteve in določila, ki izhajajo iz ZRPŠJ, z njimi pa se izpolnjujejo tudi cilji mednarodnih konvencij in programov (predvsem Konvencije o svetovni dediščini, Ramsarske konvencija in MAB). Cilj Konvencije o svetovni dediščini je ugotavljati, zavarovati, predstavljati in prenašati kulturno in naravno dediščino svetovnega pomena prihodnjim rodovom. Glavni cilj Ramsarske konvencije je zagotoviti ohranjanje mokrišč, predvsem tistih mednarodnega pomena, s smotrno rabo, mednarodnim sodelovanjem in zavarovanjem. Poudarek pri programu MAB pa je na ohranjanju biološke pestrosti in spodbujanju trajnostnega razvoja, pri čemer je zlasti pomembno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.

Navedeno je bilo upoštevano pri oblikovanju dolgoročnih upravljavskih ciljev PVR. Ti so:

1.      ohranjanje Škocjanskih jam in drugega podzemnega sveta,

2.      ohranjanje ugodnega stanja naravnih vrednot, živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov,

3.      sodelovanje pri varstvu kulturne dediščine,

4.      razvijanje okolju prijaznega obiskovanja in širjenje zavesti o parku,

5.      krepitev vključevanja lokalnega prebivalstva pri razvoju dejavnosti in aktivnosti v parku,

6.      krepitev vloge upravljavca parka na vplivnem in prehodnem območju.

V okviru navedenih ciljev se določajo operativni cilji, v okviru operativnih ciljev pa naloge in aktivnosti, ki so prikazani v spodnji preglednici. Nosilec aktivnosti in nalog je zavod.

Razlaga uporabljenih kratic in okrajšav:

-        ALPARC: Mreža zavarovanih območij v Alpah

-        BF: Biotehniška fakulteta

-        BOK: Biosferno območje Kras

-        DOPPS: Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije

-        EU: Evropska unija

-        GeoZS: Geološki zavod Slovenije

-        GIS: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

-        ICOMOS: Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja

-        ISCA: Mednarodna zveza turističnih jam

-        IUCN: Svetovna zveza za varstvo narave

-        IZRK: Inštitut za raziskovanje Krasa pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti

-        JZS: Jamarska zveza Slovenije

-        KS Divača: Krajevna skupnost Divača

-        LAS: Lokalna akcijska skupina (LAS-i – Lokalne akcijske skupine)

-        MGRT: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

-        MIZŠ: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

-        MK: Ministrstvo za kulturo

-        MOP: Ministrstvo za okolje in prostor

-        MO: Ministrstvo za obrambo

-        NIB: Nacionalni inštitut za biologijo

-        PMS: Prirodoslovni muzej Slovenije

-        PVZ: Park vojaške zgodovine

-        Sklad kmetijskih zemljišč: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

-        SNKU: Slovenska nacionalna komisija za UNESCO

-        STO: Slovenska turistična organizacija

-        UL: Univerza v Ljubljani

-        UM: Univerza v Mariboru

-        UNG: Univerza v Novi Gorici

-        UP: Univerza na Primorskem

-        Zavod za ribištvo: Zavod za ribištvo Slovenije

-        ZRSVN: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

-        ZVKDS: Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine

-        ZVD: Zavod za varstvo pri delu

Razlaga preglednice:

Dolgoročni cilj – operativni cilj – aktivnost

Prednostna naloga1

Rok izvedbe2

Način preverjanja3

Viri4

Sodelavci5

Ocena stroškov6

5.2. Operativni cilji, naloge in usmeritve

V okviru navedenih dolgoročnih ciljev upravljanja se določajo operativni cilji, v okviru operativnih ciljev pa aktivnosti, ki so prikazane v spodnji preglednici.

1. cilj: Ohranjanje Škocjanskih jam in drugega podzemnega sveta

Operativni cilji:

1.1 zagotoviti znanstvene informacije in analize,

1.2 z ukrepi aktivnega varstva zagotavljati ohranjanje naravnih procesov v jamskem sistemu,

1.3 z ukrepi renaturacije vzpostaviti prvotne ekološke značilnosti v degradiranih delih jamskega sistema.

Škocjanske jame kot edina slovenska kraška jama na klasičnem krasu, ki je del svetovne dediščine UNESCO, predstavljajo izredno naravno vrednoto na svetovnem nivoju in zahtevajo visoko kvalitetno spremljanje vpliva turistične rabe jame. Zato so nujni maksimalni ukrepi za trajnostno rabo. To pa lahko dosežemo le z novimi krasoslovnimi raziskavami (kamnine, v kateri je jama razvita, jamske in površinske atmosfere, hidrologije in jamske biologije), ki bodo pokazale stanje sistema, in z vzpostavitvijo avtomatskega monitoringa. Tako bodo raziskave in monitoring usmerjeni v določitev vpliva turistične rabe jame in površja nad njo ter v oblikovanje ukrepov, ki bodo negativne vplive izločili. S projektom, ki se sofinancira s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (v nadaljnjem besedilu: ARRS), se zagotavlja vzpostavitev takšnega monitoringa.

Z aktivnim varstvom se zagotavlja ohranitev naravnih procesov v Škocjanskem jamskem spletu. Z aktivnostmi se vzdržujejo ali izboljšujejo ekološke razmere za vrste in podzemne habitate. Nadaljujejo se raziskave in analize ter saniranje lampenflore v turističnem delu jame. Poleg tega se spodbuja tudi druge raziskave v podzemlju in upravlja z avtomatsko meteorološko postajo Park Škocjanske jame v Škocjanu.

Škocjanske jame imajo več kot stoletno zgodovino rabe, zato so ponekod na jamskih sedimentih ali skalnem reliefu nastale poškodbe. Da bi se jamski prostor in sedimenti ohranili tudi za prihodnje generacije, je treba poškodbe, ki so nastale pri delih v jami, sanirati. Največ škode je na ilovnato-peščenih tleh in sigovih tvorbah. Z ukrepi renaturacije in čiščenja se bo ponovno vzpostavilo naravno stanje v jami. V veliki meri je vidna degradacija predvsem v Tihi jami. V jami je še vedno nekaj gradbenega in drugega odvečnega materiala (raznih odpadkov), ki ga je treba odstraniti. Lampenfloro se tretira v skladu s sprejetim protokolom in v sodelovanju s pristojnimi institucijami.

Usmeritve za upravljanje:

-        na podlagi predvidene conacije naj posamezni deli jam, ki so najbolj občutljivi na človekov vpliv, ostanejo nedostopni za obiskovalce, za raziskovalce pa v najmanjši možni meri,

-        v delih jame, kjer živijo netopirji, se v času prezimovanja in kotitve mladičev ne izvajajo nobeni posegi, ki bi jih lahko motili,

-        na območju jamskih vhodov (Mariničeva, Mahorčičeva jama, naravni most, Schmidlova dvorana, Pruker) in udornic (Velika in Mala dolina) se v času gnezditve ptic ne izvajajo posegi, ki bi negativno vplivali nanje.

Dolgoročni cilj – operativni cilj – aktivnost	Prednostna naloga	Rok izvedbe	Način preverjanja	Viri	Sodelavci	Ocena stroškov
1. Ohranjanje Škocjanskih jam in drugega podzemnega sveta
1.1 Zagotoviti znanstvene informacije in analize
1.1.a Spremljati stanje podzemnih vrst in ohranjati ekološke značilnosti habitatov troglobiontske favne	x	Stalno	Podatki spremljanja stanja	Nejavni vir	Zunanji izvajalci	6.000 EUR
1.1.b Zagotavljati raziskave, analize in spremljanje stanja lampenflore	x	Stalno	Analiza raziskav	Nejavni vir	IZRK	12.000 EUR
1.1.c Spodbujati speleološke, biospeleološke, hidrogeološke, geološke in druge raziskave		Stalno	Število raziskav	Nejavni vir	IZRK, GeoZS, BF, jamarska društva	16.000 EUR
1.1.d Zaradi zagotavljanja varnosti zaposlenih izvajati meritve radona		Stalno	Število podatkov	Nejavni vir	ZVD	60.000 EUR
1.2 Z ukrepi aktivnega varstva zagotavljati ohranjanje naravnih procesov v jamskem sistemu
1.2.a Izdelati načrt conacije jame	x	2019−2023	Izvedena conacija jame	Nejavni vir	IZRK, ZRSVN	20.000 EUR
1.2.b Implementacija načrta ureditve jame	x	Stalno	Število ukrepov	Nejavni vir		Redna dejavnost
1.2.c Izsledke raziskav aktivnosti iz operativnega cilja 1.1 vključiti v načrt preudarne rabe jamskega sistema	x	Stalno	Seznam aktivnosti v letnih programih dela	Nejavni vir		Redna dejavnost
1.2.d Spremljanje stanja jamskega okolja zaradi rabe Škocjanskih jam in po potrebi primerno ukrepati	x	Stalno	Število podatkov, seznam ukrepov	Nejavni vir, ARRS	IZRK, ZRSVN	100.000 EUR
1.3 Z ustreznimi ukrepi vzpostaviti sonaravne ekološke značilnosti v Škocjanskem jamskem spletu
1.3.a Izvajati ukrepe sanacije in omejevanja rasti lampenflore na osvetljenih jamskih površinah v skladu s protokolom	x	Po protokolu	Očiščene površine	Nejavni vir	IZRK, zunanji izvajalci	75.000 EUR
1.3.b Odstraniti odvečen gradbeni material, dele opuščene infrastrukture in ostali odvečen material iz jame		Stalno	Količina odstranjenega odvečnega materiala	Nejavni vir	Zunanji izvajalci	10.000 EUR
1.3.c Z namenom sanacije posledic neustrezne rabe izdelati projekt in začeti s sanacijo	x	2019−2023	Izdelan projekt in površina saniranih delov jam	Nejavni vir, EU	IZRK, ZRSVN, ZVKDS	30.000 EUR

2. cilj: Ohranjanje ugodnega stanja naravnih vrednot, živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov

Operativni cilji:

2.1 ohranjati geomorfološke in geološke naravne vrednote izven sistema Škocjanskih jam,

2.2 ohranjati in z aktivnimi ukrepi zagotavljati dobro stanje površinskih in podzemnih voda,

2.3 zagotavljati ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov s poudarkom na vrstah Natura 2000.

Vse aktivnosti znotraj tega cilja so vezane na zavarovano območje parka.

Ponorni del Reke s sotesko, Škocjanskimi jamami in številnimi udornicami je z geološkega, geomorfološkega in speleološkega vidika izjemen primer kontaktnega krasa in predstavlja primer svetovne naravne dediščine. V stenah udornic, soteski Reke in drugih ohranjenih predelih parka se preprečujejo vsakršni posegi, ki bi lahko kakorkoli negativno vplivali na naravne procese.

Z rednim spremljanjem stanja narave se zagotavljata spoštovanje in upoštevanje varstvenih režimov ter usmeritev. V okviru neposrednega nadzora v naravi se obiskovalce in druge uporabnike parka usmerja, obvešča, ozavešča in opozarja, v primeru kršitev varstvenega režima pa lahko tudi kaznuje oziroma prijavi pristojnim inšpekcijskim službam. Nadaljuje se s sodelovanjem in usposabljanjem prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov. Zagotavlja se spremljanje stanja naravnih vrednot in pomembnejših rastlinskih in živalskih vrst ter kulturne dediščine. Znanstvene raziskave so temelj za boljše poznavanje naravnih značilnosti parka, zato se s to nalogo nadaljuje in spodbuja raziskovalno delo na različnih področjih.

V okviru tega cilja so predvideni številni ukrepi za ohranjanje vrst in habitatnih tipov iz seznama direktiv Evropske unije v okviru Programa upravljanja območij Natura 2000. Veliko aktivnosti v tej zvezi se bo izvajalo znotraj predvidenega kohezijskega projekta PUN – Za Kras. Namen projekta je prispevati k izboljšanju stanja štirih kvalifikacijskih habitatnih tipov in 28 kvalifikacijskih vrst znotraj Nature 2000. Trije habitatni tipi so navedeni v prilogi 6.4 Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020 in kot taki prepoznani kot prednostni, na katerih se morajo izvajati ukrepi varstva. To so habitatni tip Vzhodna submediteranska suha travišča, habitatni tip Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo sklanih razpok in habitatni tip Skalna travišča na bazičnih tleh. Projekt bo nekatere aktivnosti in ukrepe dodatno izvajal še na habitatnem tipu Jame, ki niso odprte za javnost, saj bomo z ukrepi na tem območju dodatno prispevali k ohranjanju vrste drobnovratnik, ki je tudi ena izmed prednostnih vrst iz seznama priloge 6.4 PUN. Na zgoraj omenjenem seznamu se nahaja 22 vrst, ki naj bi jih projekt prednostno naslavljal in obravnaval. S tem projektom bomo aktivnosti in ukrepe izvajali za 17 izmed naštetih vrst, aktivnosti pa bodo imele pozitiven vpliv tudi na deset drugih vrst, ki se ne nahajajo na omenjenem seznamu, so pa vse uvrščene na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Dodatno se bodo nekateri ukrepi nanašali tudi na nekatere ranljive vrste plazilcev in kačjih pastirjev ter na druge jamske živali.

Z aktivnostmi in ukrepi se ohranja ali izboljšuje stanje površinskih in podzemnih voda. Pri tem je nujno sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za vode (v nadaljnjem besedilu: DRSV), Uradom za upravljanje z vodami, Sektorjem za vodno območje Jadranskih rek z morjem, Inštitutom za vode Republike Slovenije, ZRSVN, OE Nova Gorica, VGP Drava Ptuj, d. o. o., in Ribiško družino Ilirska Bistrica.

Nadaljevale se bodo aktivnosti za spodbujanje izgradnje sistema za zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih voda tako v parku kot v vplivnem območju.

Z neposrednim varstvom vrst in habitatnih tipov se zanje zagotavljajo vzdrževanje, nega in izboljševanje ekoloških razmer. Ekološke razmere, ki se spreminjajo zaradi vplivov človekovih dejavnosti in tudi zaradi naravnih procesov, se z načrtnimi aktivnostmi za posamezne vrste ali habitatne tipe izboljšujejo ali vzdržujejo v stanju, ki je za vrste in habitatne tipe ugodno. Z ukrepi in aktivnostmi se preprečujejo ali zmanjšujejo posledice nekaterih dejavnikov ogrožanja. Za nekatere vrste se zagotavljajo ugodne ekološke razmere s prepuščanjem posameznih območij naravnim procesom.

Usmeritve za upravljanje:

-        ohranjajo se naravni procesi v zavarovanem območju parka,

-        pri opravljanju naravovarstvenega nadzora v naravi se povezuje z vsemi, ki so pripravljeni deliti informacije o kršenju varstvenih režimov z zavodom,

-        usklajuje se ohranjanje ekosistemov in njihove biotske pestrosti s trajnostno rabo,

-        spremljata se režim in kvaliteta Reke, ki ponika v Škocjanske jame,

-        ohranja se biotska raznovrstnost tega območja, predvsem populacije na meji razširjenosti, populacije ogroženih vrst itd.,

-        v nočnem času med 23. in 5. uro zmanjšati svetlobno onesnaževanje z ugašanjem svetil, usmerjenih na enote kulturne dediščine, ali svetil ne nameščati na novo,

-        v stenah udornic in soteske Reke se v času gnezditvene sezone ptic ne opravljajo nikakršni posegi, ki bi motili ptice.

Dolgoročni cilj – operativni cilj – aktivnost	Prednostna naloga	Rok izvedbe	Način preverjanja	Viri	Sodelavci	Ocena stroškov
2. Ohranjanje ugodnega stanja naravnih vrednot, živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov
2.1 Ohranjati geomorfološke in geološke naravne vrednote izven sistema Škocjanskih jam
2.1.a Izvajati reden naravovarstveni nadzor in pri tem sodelovati s prostovoljnimi naravovarstvenimi nadzorniki, z inšpekcijskimi službami in nevladnimi organizacijami	x	Stalno	Število obhodov, prijav in terenskih poročil	Nejavni vir	Profesionalni in prostovoljni naravovarstveni nadzorniki, inšpekcijska služba	35.000 EUR
2.1.b Izvajati redno spremljanje stanja v naravi	x	Stalno		Nejavni vir, EU, MOP	Študentje v času visoke sezone	82.900 EUR
2.1.c Nadaljevati redno spremljanje stanja naravnih vrednot v zavarovanem območju parka in po potrebi izvesti nujne ukrepe	x	Stalno	Baza podatkov in število ukrepov	Nejavni vir	ZRSVN	15.000 EUR
2.1.d Spodbujati hidrološke, geomorfološke in geološke raziskave		Stalno	Število raziskav	Nejavni vir	IZRK, GeoZS, UL, UP, UNG	15.000 EUR
2.2 Ohranjati in z aktivnimi ukrepi zagotavljati dobro stanje na površju in v podzemlju s posebnim poudarkom na vodah
2.2.a Spremljati stanje Reke in Sušice ter na podlagi opaženih večjih sprememb kvalitete vode primerno ukrepati	x	Stalno	Število usklajevalnih sestankov in seznam ukrepov	Nejavni vir	ZRSVN, ARSO, Občina Divača	Redna dejavnost
2.2.b Iz struge ter brežin Reke in Sušice odstraniti odpadke		Enkrat letno	Količina odstranjenih odpadkov	Nejavni vir	Lokalno prebivalstvo	8.000 EUR
2.2.c Sodelovati pri analizi prenikajoče vode v jami in rezultate vključiti v upravljavske aktivnosti		Stalno	Analiza rezultatov in seznam ukrepov	Nejavni vir	IZRK, Zunanji izvajalci	3.000 EUR
2.2.d Sodelovati pri upravljanju in zajemanju podatkov pri samodejni meteorološki postaji parka		Stalno	Izpolnjeni uradni obrazci ARSO	Nejavni vir	ARSO, MOP	Redna dejavnost
2.3 Zagotavljati ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov s poudarkom na vrstah Natura 2000
2.3.a Zagotavljati ugodno stanje ptic s poudarkom na vrstah iz Direktive o pticah	x	Stalno	Ukrepi za ohranjanje ptic in njihovih habitatnih tipov	Nejavni vir, EU, MOP	DOPPS	310.000 EUR
2.3.b Zagotavljati spremljanje stanja in ohranjanje površine habitata, ustreznih ekoloških pogojev habitata ter ustreznega števila osebkov vrst netopirjev v parku	x	Dvakrat letno	Ukrepi za ohranjanje netopirjev in njihovih habitatnih tipov	Nejavni vir, EU, MOP	CKFF, UL, zunanji izvajalci	78.000 EUR
2.3.c Zagotavljati ugodne ekološke pogoje in površino stoječih vodnih teles (kalov)	x	Po potrebi	Stanje kalov	Nejavni vir, EU, MOP	Lokalno prebivalstvo	55.000 EUR
2.3.d Zagotavljati ugodno stanje ostalih vrst iz Direktive o habitatih		Stalno	Prisotnost vrst	Nejavni vir, EU, MOP	Zunanji izvajalci	71.200 EUR
2.3.e Zagotavljati spremljanje stanja habitatnih tipov iz Direktive o habitatih	x	Stalno	Kartiranje habitatnih tipov	Nejavni vir	Zunanji izvajalci	18.000 EUR
2.3.f Zagotoviti spremljanje stanja ostalih habitatnih tipov in po potrebi predlagati varstvene ukrepe za najbolj ogrožene habitatne tipe		2019	Posodobljena karta habitatnih tipov in seznam ukrepov	Nejavni vir	Zunanji izvajalci	20.000 EUR
2.3.g Sodelovati pri spremljanju stanja ostalih redkih ogroženih vrst ter habitatov	x	Stalno	Stanje vrst in habitatov	Nejavni vir, EU, MOP	ZRSVN, ZGS, Zavod za ribištvo, DOPPS	55.000 EUR
2.3.h Zagotoviti pozno košnjo travnikov, ki so v lasti upravljavca, in sodelovati z lastniki in vzdrževalci zemljišč pri ukrepih vzdrževanja ugodnega stanja habitatov		Stalno	Stanje biotske pestrosti na travnikih in habitatov	Nejavni vir, EU, MOP	Zunanji izvajalci	487.000 EUR
2.3.i Spremljati stanje in izvajati aktivnosti za omejevanje ali odstranitev invazivnih tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst		Enkrat letno	Očiščene površine	Nejavni vir;EU, MOP	Zunanji izvajalci	35.000 EUR
2.3.j Odkupiti varstveno pomembne površine in na njih zagotoviti ustrezno rabo in vzdrževanje		2019−2023	Stanje habitatov	Nejavni vir, EU, MOP		320.000 EUR
2.3.k Izvajati postopno premeno alohtonih drevesnih vrst v Mali in Veliki dolini ter soteski Reke z avtohtonimi drevesnimi vrstami		Stalno	Število odstranjenih in novih dreves	Nejavni vir	ZGS	7.000 EUR
2.3.l Zagotavljati pogoje za čebelarjenje z avtohtono kranjsko sivko		Stalno	Število aktivnih panjev in količina pridelanega medu	Nejavni vir		13.000 EUR

3. cilj: Sodelovanje pri varstvu kulturne dediščine

Operativni cilji:

3.1 spremljati stanje in pripraviti dodatne strokovne predloge za varstvo kulturne dediščine,

3.2 izvajati ukrepe za ohranitev kulturne dediščine.

Prednosti obnove in ohranjanja kulturnih spomenikov ter nepremične, premične in žive kulturne dediščine v zavarovanem območju parka so predvsem v krepitvi identitete domačinov in obogatitvi ponudbe za obiskovalce med preživljanjem prostega časa. Obnovljena kulturna dediščina, ki je vpeta v sodobno življenje in trajnostni razvoj, je dobro izhodišče za dvig kvalitete bivanja domačinov ter prepoznavnosti krajev v svetu. Poleg ohranjanja, dokumentiranja in obnove se kulturno dediščino tudi predstavlja širši javnosti.

Obenem se zagotavlja raziskovanje kulturne dediščine v parku, na podlagi česar bodo sprejeti nadaljnji ukrepi in aktivnosti v zvezi z njeno obnovo, ohranjanjem, predstavitvijo ter ponovnim vključevanjem v sodobno življenje.

Zavarovano območje parka je del matičnega Krasa, kjer najdemo prepoznavne in značilne tipe kulturne krajine. S ciljem ohranjanja identitete tega območja se izvajajo naloge in aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju kulturne krajine, predvsem številnih suhih zidov in značilne kraške gmajne.

Usmeritve za upravljanje:

-        prispevati k varstvu kulturne dediščine, vključno s premično in živo dediščino (način življenja, ljudsko znanje in kultura),

-        osveščati lokalno prebivalstvo o pomenu in načinih varstva kulturne dediščine ter ga ob posegih vanjo napotiti na ustrezne službe (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZVKDS), muzej),

-        spodbujati obnovo avtohtonih domačij v duhu tradicionalne gradnje in uporabo lokalnih gradbenih materialov,

-        spodbujati ohranjanje in obnovo nepremične kulturne dediščine v zasebni lasti – predvsem mlinov in hiš profane stavbne dediščine,

-        spodbujati ohranjanje avtohtonih značilnosti ureditve vasi in domačij,

-        spodbujati udejanjanje skupno zasnovanih strokovnih razvojnih dokumentov celostne ureditve vasi parka,

-        spodbujati ohranjanje znanja o predmetih lokalne premične kulturne dediščine,

-        pri izvajanju aktivnosti za ohranjanje kulturne krajine spodbujati zbiranje, raziskovanje in ohranjanje znanja ter vedenja o ohranjanju elementov oblikovanja kulturne krajine, ki so nastali kot posledica nekdanjega načina življenja, pri čemer je treba upoštevati usmeritve za ohranjanje ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti.

Dolgoročni cilj – operativni cilj – aktivnost	Prednostna naloga	Rok izvedbe	Način preverjanja	Viri	Sodelavci	Ocena stroškov
3. Sodelovanje pri varstvu kulturne dediščine
3.1 Spremljati stanje in pripraviti dodatne strokovne predloge za varstvo kulturne dediščine
3.1.a Spremljati stanje kulturne dediščine	x	Stalno	Število obhodov, prijav in terenskih poročil	Nejavni vir		24.000 EUR
3.1.b Organizirati in izvajati raziskovanje in dokumentiranje kulturne dediščine		Stalno	Število raziskav	Nejavni vir, EU, resorna ministrstva, Pokrajinski muzej Koper, ZVKDS	Lokalno prebivalstvo, študentje, zunanji sodelavci	38.000 EUR
3.1.c Zagotoviti izvedbeno dokumentacijo za valorizacijo in predstavitev posameznih objektov kulturne dediščine skladno z izdelanimi strokovnimi razvojnimi dokumenti		Stalno	Število izvedbenih dokumentacij	Nejavni vir, EU	ZVKDS, zunanji izvajalci	50.000 EUR
3.1.d Zagotoviti predhodna arheološka raziskovanja pri zemeljskih posegih na območjih arheološke dediščine	x	Stalno	Izvedene predhodne arheološke raziskave	Nejavni vir	Zunanji izvajalci	15.000 EUR
3.1.e Sodelovati pri vpisu in izvajanju določil Unescove Konvencije za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine (suhozidna gradnja)		Stalno	Število aktivnosti	Nejavni vir	ZVKDS	Redna dejavnost
3.2 Izvajati ukrepe za ohranitev kulturne dediščine
3.2.a Sanirati poškodovane in porušene suhe zide	x	Večkrat letno, vsako leto	Dolžina obnovljenih suhih zidov	Nejavni vir, Občina Divača, EU, MOP	Lokalno prebivalstvo, zunanji izvajalci	40.000 EUR
3.2.b Izvajati aktivnosti v okviru konzorcija za kraške suhe zide		Stalno	Število dejavnosti	Zavod, MIZŠ	Člani konzorcija	15.000 EUR
3.2.c Izvajati ukrepe za ohranitev ostale kulturne dediščine v parku		Stalno	Število enot ohranjene kulturne dediščine	Nejavni vir, Občina Divača,	ZVKDS, zunanji izvajalci	7.000 EUR
3.2.d Na podlagi kulturovarstvenih smernic in pogojev začeti z obnovo ruševin gradu Školj		Stalno	Obnovljene ruševine gradu Školj	Nejavni vir	ZVKDS	425.000 EUR

4. cilj: Razvijanje okolju prijaznega obiskovanja in širjenje zavesti o parku

Operativni cilji:

4.1 organizirati naravi prijazen obisk po Škocjanskih jamah,

4.2 obnavljati, posodabljati ali graditi infrastrukturo v jami in na površju, ki omogoča varno in doživeto obiskovanje parka,

4.3 promovirati park in BOK,

4.4 izobraževati in ozaveščati obiskovalce in širšo javnost o naravnih vrednotah in kulturni dediščini parka, BOK in Krasa.

Škocjanske jame je leta 2018 obiskalo približno 190.000 ljudi, zato je treba budno spremljati stanje jamskega okolja. Zaradi rabe jame in morebitnih odstopanj od naravnega stanja je treba čimprej sprejeti in izvesti potrebne ukrepe za zmanjšanje negativnih trendov. V jami pod vasjo Škocjan (Mahorčičeva jama in Mala dolina), ki je za javnost odprta od spomladi leta 2011, se v poletni sezoni izvaja individualni ogled brez spremstva vodnika. Ti so navzoči le na nekaterih točkah, kjer nadzirajo in informirajo ter usmerjajo obiskovalce. V drugih mesecih je obisk v ta del jame voden ali pa je jama zaprta. Klasični obisk v Škocjanske jame, kot poteka zdaj, ostaja nespremenjen, vendar se način vodenja po potrebi lahko tudi spreminja in prilagaja novim potrebam ter dejstvom. Zagotovljena bodo sredstva za obnovo poti in način vodenja v Hankejev kanal ter Martelovo dvorano. Nadaljevale se bodo aktivnosti za prerazporeditev obiskovalcev iz mesecev znotraj visoke turistične sezone v mesece izven glavne sezone.

Jamska infrastruktura je bila v preteklem petletnem obdobju v veliki meri prenovljena. V prihodnje je treba zagotoviti vzdrževanje in izboljšanje sistema osvetljevanja (senzorsko prižiganje in ugašanje luči) ter vzpostavitev novega, kompleksnega monitoringa v jami s prenosom podatkov pa novem optičnem kablu v kontrolno sobo na sprejemnem centru. Nadaljevala se bo obnova poti v Veliki dolini in morda v Šumeči jami. Povečalo se bo število sprehajalnih in kolesarskih poti na površju. V sodelovanju z Občino Divača se bo skušalo urediti vstopno točko na Kras s parkiriščem za park v poslovni coni Risnik. Večji poudarek bo na omogočanju obiskovanja jame kot naravne vrednote in svetovne dediščine socialno ogroženim družinam.

Za nadaljnji razvoj parka sta pomembna organizacija in način ponudbe, vodenja in razlage v jami ter parku. Park je najbolj obiskana znamenitost v občini Divača in širši okolici ter skupaj s Kobilarno Lipica, Štanjelom in Parkom vojaške zgodovine tvori ogrodje turistične ponudbe na Krasu in v okolici. Aktivnosti v naslednjem petletnem obdobju bodo zato usmerjene k izboljšavam interpretacije narave in kulturne dediščine v parku ter tesnejšemu povezovanju med omenjenimi središči in oblikovanju turističnih paketov, ki bi omogočili daljše bivanje turistov na Krasu. Priložnost obiskovanja parka je vezana predvsem na naravi prijazno in organizirano ponudbo, ki temelji na izjemnih značilnostih Krasa, biotski raznovrstnosti, naravnih vrednotah, kulturni dediščini in doživljanju parka. Nadaljevalo se bo tvorno sodelovanje z Občino Divača, v kateri se nahaja park, in tudi z deležniki v okviru BOK. Osnovna infrastruktura se zagotavlja predvsem s prenovo obstoječih objektov in gradnjo energetsko varčnih objektov ali objektov, grajenih s tradicionalnimi tehnikami. V ponudbo se vključijo pohodništvo, kolesarstvo, jahanje, tek, ogled naravnih in kulturnih vrednot, namestitev ter ponudba lokalno pridelane hrane in pijače.

Izobraževanje in ozaveščanje obiskovalcev, mladih, lokalnega prebivalstva ter druge širše javnosti je ena pomembnejših nalog v parku. V ta namen se bo nadaljevalo z organizacijo predavanj, tematskih ekskurzij, delavnic, razstav in drugih podobnih dogodkov. Nadaljevale se bodo aktivnosti v sklopu mreže šol in univerz parka. Zagotavljajo se ponatis in prenova starih ter izdelava novih splošnih in tematskih publikacij.

Usmeritve za upravljanje:

-        ogled jam naj temelji na doživljajski ravni in dobri interpretaciji,

-        skupine morajo biti primerno velike in morajo imeti dovolj spremljajočih vodnikov,

-        obiskovalcem naj se park predstavi celostno z vsemi značilnimi naravnimi pojavi in bogato kulturno dediščino,

-        obiskovalcem je omogočen obisk parka tako samostojno kot z vodnikom,

-        v jamskem sistemu se ne gradi novih poti,

-        pri obnovi starih poti je treba spoštovati način izgradnje zgodovinskih poti in vse sodobne ureditve oblikovati skladno s prvotno zasnovo,

-        pri vseh posegih v jami (redna vzdrževalna dela, popravilo poti ali druge infrastrukture) je treba ves odpadni material odnesti iz jame,

-        spodbujajo se novi načini interpretacije naravnih vrednot in kulturne dediščine v parku, Biosfernem območju Kras in na Krasu,

-        spodbuja se ponudba lokalno pridelanih jedi in pijače s kakovostno postrežbo v gostinskih obratih pod znamko parka,

-        spodbuja se oblikovanje zaključenih turističnih produktov, v katere se vključuje več ponudnikov z raznovrstno ponudbo,

-        nadaljuje se z aktivnim sodelovanjem s šolami po Sloveniji,

-        pri obnovi ali izgradnji nove komunalne infrastrukture je treba upoštevati sodobne trende in ekološko najučinkovitejše rešitve,

-        urejanje javnih parkovnih površin se izvaja po predhodno usklajenem programu in strokovnih smernicah.

Dolgoročni cilj – operativni cilj – aktivnost	Prednostna naloga	Rok izvedbe	Način preverjanja	Viri	Sodelavci	Ocena stroškov
4. Razvijanje okolju prijaznega obiskovanja in širjenje zavesti o parku
4.1 Organizirati naravi prijazen obisk po Škocjanskih jamah
4.1.a Organizirati in izvajati strokovno in varno vodenje obiskovalcev po Škocjanskih jamah	x	Stalno	Zadovoljstvo obiskovalcev	Nejavni vir		1.100.000 EUR
4.1.b Organizacija in izvajanje naravovarstvenega nadzora po celotnem jamskem sistemu	x	Stalno	Poročila, stanje naravnih vrednot	Nejavni vir		Redna dejavnost
4.1.c Oblikovati nove interpretacijske programe in načine vodenja	x	2019−2023	Novi programi in načini vodenja	Nejavni vir	IZRK, ZRSVN, MOP	10.000 EUR
4.1.d Izvajati aktivnosti za enakomernejšo porazdelitev obiska v celem letu	x	Stalno	Število obiskovalcev po mesecih	Nejavni vir	STO	15.000 EUR
4.2 Obnavljati, posodabljati ali graditi infrastrukturo v jami in na površju, ki omogoča varno in doživeto obiskovanje parka
4.2.a Urejati in vzdrževati infrastrukturo v Škocjanskem jamskem spletu	x	Stalno	Dolžina obnovljenih poti	Nejavni vir, EU	IZRK, MOP, ARSO, ZRSVN, ZVKDS, zunanji izvajalci	1.000.000 EUR
4.2.b Urejati in vzdrževati infrastrukturo na sprejemnem centru z okolico	x	Stalno	Preureditve na sprejemnem centru	Nejavni vir, EU	ZRSVN, ZVKDS, ARSO, zunanji izvajalci	1.000.000 EUR
4.2.c Urediti in vzdrževati ostalo parkovno infrastrukturo	x	Stalno	Preureditve v parku, število postavljenih tabel	Nejavni vir, EU, MOP	ZRSVN, ZVKDS, ARSO, zunanji izvajalci	402.540 EUR
4.2.d Oblikovati, postavljati in posodobiti muzejske zbirke		Stalno	Posodobljene muzejske zbirke	Nejavni vir, EU, MOP	Pokrajinski muzej Koper, zunanji izvajalci	350.000 EUR
4.2.e Urediti parkirišča in ostalo infrastrukturo na obrobju zavarovanega območja		2019−2023	Urejeno parkirišče	Nejavni vir		50.000 EUR
4.3 Promovirati PŠJ in BOK
4.3.a Sodelovati z Občino Divača ter občinami v BOK in na Krasu pri skupni promociji		Stalno	Število dogodkov s skupno promocijo	Nejavni vir, Občina Divača	Občina Divača	5.000 EUR
4.3.b V sodelovanju z drugimi turističnimi destinacijami v širši okolici sodelovati pri skupni promociji		Stalno	Novi turistični paketi	Nejavni vir, Kobilarna Lipica, PVZ	Lokalne turistične organizacije in ponudniki turističnih storitev	10.925 EUR
4.3.c Predstavljati park na turističnih sejmih, borzah in v medijih		Stalno	Število dogodkov	Nejavni vir	STO, ostali parki v Sloveniji, ostali turistični akterji na Krasu	160.300 EUR
4.4 Izobraževati in ozaveščati obiskovalce in širšo javnost o naravnih vrednotah in kulturni dediščini PŠJ, BOK in Krasa
4.4.a Ponatisniti stare in izdati nove tematske publikacije ter izdelati in nabaviti drugo promocijsko gradivo		Stalno	Število publikacij	Nejavni vir, EU, MOP	Zunanji izvajalci	390.960 EUR
4.4.b Organizirati strokovna srečanja, izobraževanja, delavnice in strokovne ekskurzije za lokalno prebivalstvo, prostovoljne naravovarstvene nadzornike, člane odborov, jamske in sezonske vodnike ter drugo zainteresirano javnost iz Slovenije in tujine	x	Stalno	Število dogodkov	Nejavni vir, EU, MOP		58.000 EUR
4.4.c Organizirati in koordinirati kulturne in druge dogodke		Stalno	Število dogodkov	Nejavni vir, MIZŠ	Deležniki, zunanji sodelavci	40.000 EUR
4.4.d Pripraviti in izvesti izobraževalne programe za učitelje, učence, dijake in študente s posebnim poudarkom na mreži šol in univerz parka		Stalno	Število dogodkov	Nejavni vir, MIZŠ	Izobraževalne ustanove, zunanji sodelavci	50.180 EUR
4.4.e V sodelovanju z drugimi zavarovanimi območji v Sloveniji izvajati skupne aktivnosti		Stalno	Število dogodkov	Nejavni vir, MOP, ostali parki v Sloveniji		10.000 EUR

5. cilj: Krepitev vključevanja lokalnega prebivalstva v razvoj dejavnosti in aktivnosti v parku

Operativni cilj:

5.1 s sodelovanjem in aktivnim vključevanjem lokalnih prebivalcev v upravljanje parka krepiti njihovo podporo ohranjanju zavarovanega območja.

Lokalno prebivalstvo, ki živi v parku in je bilo v preteklosti z jamami tradicionalno povezano, mora biti vključeno v aktivnosti upravljavca parka tako, da čuti pripadnost parku in se z njim čim bolj poistoveti. Treba jih je obveščati o dogajanju v parku in jim nuditi nasvete ter pomoč. Zavod lahko prispeva k bogatenju kakovosti življenja prebivalcev v parku in trajnostnemu razvoju območja.

Lokalnim prebivalcem se v skladu z ZRPŠJ omogoča tradicionalno sožitje znotraj parka.

Usmeritve za upravljanje:

-        spodbujati aktivno vključevanje domačinov v aktivnosti iz redne dejavnosti zaposlenih v parku,

-        spodbujati kulturne prireditve lokalnih društev, ki vzdržujejo kulturno produkcijo in ohranjajo izročilo ter avtohtono kulinariko,

-        spodbujati izobraževanje mladih v parku,

-        omogočati zaposlovanje lokalnega prebivalstva, predvsem v času povečanega obsega del (v času povečanega obiska),

-        omogočiti obveščanje o pomembnih dogodkih in projektih, v katere se lahko vključujejo lokalno prebivalstvo in lokalna društva,

-        domačinom, ki želijo obnavljati svoje domačije, nuditi finančno in strokovno pomoč.

Dolgoročni cilj – operativni cilj – aktivnost	Prednostna naloga	Rok izvedbe	Način preverjanja	Viri	Sodelavci	Ocena stroškov
5. Krepitev vključevanja lokalnega prebivalstva v razvoj dejavnosti in aktivnosti v parku
5.1 S sodelovanjem in aktivnim vključevanjem lokalnih prebivalcev v upravljanje parka krepiti njihovo podporo ohranjanju zavarovanega območja
5.1.a Organizirati in izvesti redne sestanke z lokalnim prebivalstvom za obravnavo aktualnih tem v parku		Stalno	Število udeležencev na sestankih	Nejavni vir	Lokalno prebivalstvo	Redna dejavnost
5.1.b Obveščati vsa gospodinjstva o pomembnih dogodkih v parku		Stalno	Število obveščanj	Nejavni vir		Redna dejavnost
5.1.c Urejati in izdajati glasilo za lokalno prebivalstvo		Občasno	Število izdanih glasil	Nejavni vir	Zunanji sodelavci	12.000 EUR
5.1.d Organizirati in izvesti skupne čistilne in delovne akcije		Enkrat letno	Število udeležencev na čistilnih akcijah	Nejavni vir	Lokalno prebivalstvo	20.000 EUR
5.1.e Sofinancirati aktivnosti za pospeševanje varstva in razvoja na podlagi Odredbe o razdeljevanju sredstev		Enkrat letno	Število uspešno izvedenih del	Nejavni vir	ZVKDS, lokalno prebivalstvo	250.000 EUR
5.1.f Vključevati lokalno prebivalstvo v aktivnosti v zvezi z obiskovalci parka		Stalno	Število lokalnih prebivalcev, vključenih v strokovno vodenje po parku	Nejavni vir	Lokalno prebivalstvo	6.000 EUR
5.1.g Sodelovati z lokalnim prebivalstvom pri izvedbi raziskovalnih nalog s področja ljudske kulture in načina življenja, izobraževanja in interpretacije muzejskih zbirk		Stalno	Število izvedenih raziskovalnih nalog	Nejavni vir	Deležniki, mreža univerz,  odbori BOK	Redna dejavnost
5.1.h V sodelovanju z lokalnimi prebivalci implementirati celostno ureditev vasi na podlagi izdelanih strokovnih razvojnih dokumentov		Stalno	Zadovoljstvo lokalnega prebivalstva	Nejavni vir	Zunanji izvajalci	110.000 EUR
5.1.i Svetovati in sodelovati pri obnovi domačij ali posameznih delov v skladu s kulturovarstveno zakonodajo		Stalno	Število obnovljenih spomenikov	Nejavni vir	ZVKDS	5.000 EUR
5.1.j Sodelovati in sofinancirati tradicionalne in druge aktivnosti lokalnih društev	x	Stalno	Zadovoljstvo obiskovalcev in lokalnih prebivalcev	Nejavni vir		15.000 EUR
5.1.k S pomočjo lokalnega prebivalstva organizirati in izvesti Dan PŠJ, jamski praznik – Belajtngo	x	Enkrat letno	Zadovoljstvo obiskovalcev	Nejavni vir, Občina Divača	Lokalno prebivalstvo	25.000 EUR
5.1.l Spodbujati rabo, omogočati trženje izdelkov in storitev in uresničevati določbe pravilnika kolektivne znamke PŠJ s ciljem udejanjanja trajnostnega razvoja BOK	x	Stalno	Število uporabnikov znamke PŠJ	Nejavni vir, MIZŠ	Deležniki	30.000 EUR

6. cilj: Krepitev vloge upravljavca parka na vplivnem in prehodnem območju

Operativna cilja:

6.1 izvajati aktivnosti za varstvo narave in kulturne dediščine,

6.2 izvajati podporne in razvojne dejavnosti.

Po ZRPŠJ mora zavod na vplivnem območju spremljati in opozarjati na posege v zvezi s spremembami vodnega režima in kakovosti vode ter na posege, ki bi lahko pomenili tveganje in nevarnost za okolje ter bi njihovi škodljivi vplivi segali v park. Kljub temu se aktivnosti zavoda, povezane z ozaveščanjem širše javnosti o pomenu varovanja narave, širijo tudi na ta del parka, saj je to temelj za sonaraven razvoj na vplivnem, pa tudi na prehodnem območju, kar je sicer bolj v skladu z izvajanjem določil Unescovega programa MAB – Človek in biosfera. Z aktivnostmi znotraj tega cilja se neposredno in posredno izvaja varstveni režim za vplivno območje, kot je zapisano v ZRPŠJ. Sodeluje se pri ustanovitvi geoparka Kras. Spodbuja se aktivno vključevanje lokalnega prebivalstva v promocijo Biosfernega območja Kras in k medsebojnemu povezovanju.

Usmeritve za upravljanje:

-        spodbujati ureditev zbiranja in čiščenja odpadnih voda na vplivnem in prehodnem območju parka,

-        sodelovati pri izdelavi načrta urejanja porečja Reke,

-        v skladu s poslanstvom MAB spodbujati trajnostni razvoj in uravnoteženje razvoja območja z varstvom biološke pestrosti.

Dolgoročni cilj – operativni cilj – aktivnost	Prednostna naloga	Rok izvedbe	Način preverjanja	Viri	Sodelavci	Ocena stroškov
6. Krepitev vloge upravljavca parka na vplivnem in prehodnem območju
6.1 Izvajati aktivnosti za ohranjanje narave in kulturne dediščine
6.1.a Raziskovati in spremljati stanje ohranjenosti narave	x	Stalno	Število podatkov	Zavod, EU, ARSO, CKFF, DOPPS, SDPN	IZRK ZRC SAZU,  Konzorcij Life Watch	7.871 EUR
6.1.b Raziskovati in dokumentirati kulturno dediščino		Stalno	Število podatkov	Zavod	Mreža univerz,  Odbori BOK	23.000 EUR
6.1.c Sodelovati pri organizaciji in izvedbi dejavnosti deležnikov in lokalnih skupnosti	x	Večkrat letno	Število udeležencev	Nejavni vir	Prostovoljni naravovarstveni nadzorniki, deležniki, odbori BOK, občine, zainteresirana širša javnost	85.000 EUR
6.1.d Za lokalne prebivalce organizirati in izvajati tematska predavanja, razstave in delavnice	x	Stalno	Število udeležencev	Nejavni vir, EU	Strokovnjaki različnih področij, LASi	10.000 EUR
6.1.e Sodelovati pri reševanju problema onesnaženosti voda (prednostno izvesti ekološko sanacijo odlagališča Globovnik)	x	Stalno	Število usklajevalnih sestankov	Nejavni vir, EU	Občine na vplivnem območju, pristojne institucije	1.549.772 EUR
6.1.f Sodelovati pri pripravi razvojnih in prostorskih dokumentov občin in dokumentov na državni ravni		Stalno	Z usmeritvami iz PVR PŠJ usklajeni razvojni in prostorski dokumenti	Nejavni vir	Občine na vplivnem in prehodnem območju, ZRSVN, ZVKDS	Redna dejavnost
6.1.g Skrbeti za izvajanje dogovora s prostovoljnim gasilskim društvom Ilirska Bistrica in MO – Uprava za zaščito in reševanje, enota Postojna, o ukrepanju pri izlitju nevarnih snovi v reko Reko		Stalno	Opremljenost in usposobljenost prostovoljnih gasilcev za posredovanje v primeru izlitja	Nejavni vir	ARSO, MO – Uprava RS za zaščito in reševanje, Prostovoljno gasilsko društvo IB	9.000 EUR
6.1.h Sodelovati pri nastajanju geoparka Kras		Stalno	Število usklajevalnih sestankov	Nejavni vir	MOP, ZRSVN, lokalne skupnosti	Redna dejavnost
6.1.i Sodelovati pri upravljanju Unescove lokalitete Gozdnega rezervata Snežnik-Ždrocle		Stalno	Število skupnih aktivnosti	Nejavni vir	ZZGRS, MOP, ZRSVN	25.000 EUR
6.2 Izvajati aktivnosti podpornih in razvojnih dejavnosti
6.2.a Z lokalnimi skupnostmi sodelovati pri planiranju in izvajanju skupnih razvojnih projektov		Stalno	Postavljene nove table	Nejavni vir, občine	Občine, ZRSVN, ZVKDS	60.000 EUR
6.2.b Spodbujati rabo in storitev v zvezi z znamko parka		Stalno	Število produktov pod znamko parka	Nejavni vir, občine	Zainteresirana širša javnost, LASi	Strošek vključen v nalogah 5.1.l in 5.1.m
6.2.c Sodelovati s pristojnimi muzeji pri raziskovalnem delu in promociji lokalne premične kulturne dediščine		Stalno	Število izvedenih raziskav in zastavljenih promocijskih akcij	Nejavni vir, PMK	Deležniki, širša zainteresirana javnost	Redna dejavnost
6.2.d Izvajati program participacije javnosti pri upravljanju BOK		Stalno	Število izvedenih akcij	Nejavni vir, MIZŠ	Odbori BOK, ambasadorji in drugi deležniki	10.0

7. Učinkovitejše delovanje upravljavca in mednarodno sodelovanje

Posebne naloge:

7.1 sodelovanje pri urejanju prostora z upoštevanjem varstvenih ciljev parka

7.2 izvajanje določil globalnih mednarodnih konvencij in programov (Konvencija o svetovni dediščini, Ramsarska konvencija o mokriščih, Unescov program MAB ipd.),

7.3 mednarodno sodelovanje,

7.4 splošne naloge in aktivnosti.

Za zagotavljanje izvajanja aktivnosti iz zgoraj navedenih operativnih ciljev so nujno potrebne spremljajoče aktivnosti, ki so razdeljene na posamezne naloge upravljavca.

V sklopu upravljavskega načrta se izvajajo določila, cilji in strategije mednarodnih konvencij in programov v okviru UNESCO (predvsem Konvencije o svetovni dediščini in programa MAB) ter Ramsarske konvencije o mokriščih. Izvajanje le-teh obsega redno spremljanje stanja, ozaveščanje javnosti, širitev principov trajnostnega razvoja s primeri dobrih praks tudi zunaj meja parka in Biosfernega območja ter poročanje o delu in rezultatih tako pristojnim ministrstvom in SNKU v Sloveniji kot institucijam v tujini, predvsem WHC in Stalnemu odboru Ramsarske konvencije, IAC MAB, IUCN, AB UNESCO in ICOMOS.

V parku bi z ustreznim občinskim prostorskim načrtom Občine Divača zagotovili učinkovitejše doseganje ciljev parka. Pri tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti reševanju izzivov, povezanih z infrastrukturo na območju občine Divača, ki bi se morala prilagoditi povečanemu številu obiskovalcev Škocjanskih jam v zadnjih letih. Poleg tega je ključnega pomena sodelovanje zavoda pri načrtovanju regionalnih in državnih posegov v vplivnem in prehodnem območju.

Zavod že sodeluje s številnimi institucijami po svetu in namerava to sodelovanje tudi v bodoče ohranjati. K temu sodi sodelovanje z upravljavci območij mednarodnega pomena, ki so vključeni na sezname posameznih konvencij (Konvencija o svetovni dediščini, Ramsarska konvencija o mokriščih) in programov (MAB), ter s člani posameznih mednarodnih zvez (Alpska mreža, Europarc, ISCA). Povečuje se vloga zavoda na območju Dinaridov, kjer je park že pridružen član mreže parkov Dinaridov. S ciljem krepitve mednarodnega sodelovanja in povezovanja se med drugim zagotavljata udeležba zavoda na kongresih, konferencah, simpozijih in delavnicah ter predstavljanje lokacije in strokovnega dela s prispevki strokovnih služb parka.

Splošne naloge in aktivnosti upravljanja so »podporne« naloge za izvajanje nalog in aktivnosti ter uresničevanje ciljev parka, ki so navedeni v ciljih od 1. do 6. Med te naloge sodijo upravno-administrativne, organizacijske in projektne naloge, naloge za povečevanje usposobljenosti in učinkovitosti javne službe ter skrb za nepremičnine in premično premoženje v parku.

Usmeritve za upravljanje:

-        aktivno sodelovati v regionalnih in globalnih mrežah lokacij svetovne dediščine in mednarodno pomembnih mokrišč ter delovnih skupinah (CEPA, STRP, EuroMAB, WLI ipd.) s ciljem izmenjave in razvoja znanj ter primerov dobrih praks,

-        spodbujati integracijo ekosistemskega pristopa v vse ravni izvajanja in načrtovanja dejavnosti ter upravljanja lokacije svetovne dediščine in mednarodno pomembnih mokrišč,

-        izvajati strategije in načrte relevantnih mednarodnih sporazumov in programov,

-        krepiti sodelovanje z različnimi institucijami, ki imajo podoben interes pri upravljanju zavarovanega območja kot zavod,

-        pri izvajanju splošnih aktivnosti velja načelo dobrega in gospodarnega poslovanja in upravljanja,

-        spodbujati prostorski razvoj, ki ohranja prostorska razmerja med obdelovalnimi in poseljenimi površinami ter ohranja značilni vzorec poselitve,

-        pri prenovah in morebitnih novogradnjah v Matavunu upoštevati urbanistične in arhitekturne značilnosti obstoječe poselitve.

Splošna naloga – posebna naloga – aktivnost	Prednostna naloga	Rok izvedbe	Način preverjanja	Viri	Sodelavci	Ocena stroškov
7. Učinkovito delovanje upravljavca in mednarodno sodelovanje
7.1 Urejanje prostora z upoštevanjem varstvenih ciljev parka
7.1.a Z Občino Divača sodelovati pri pripravi projektne dokumentacije in izvedbi ureditve infrastrukture v naseljih v parku	x	2019−2023	Projektna dokumentacija	Občina Divača, Ekološki sklad, EU, Nejavni vir	MOP, MIZŠ, MGRT, ZRSVN, ZVKDS, zunanji izvajalci	425 EUR
7.1.b V sodelovanju z Občino Divača prilagajati infrastrukturo povečanemu obisku parka in občine		Po potrebi	Število usklajevalnih sestankov	Nejavni vir	Občina Divača	20.000 EUR
7.2 Izvajanje določil globalnih mednarodnih konvencij in programov
7.2.a Izvajati splošne obveznosti	x	Stalno	Število dokumentov	Nejavni vir	Ministrstva	20.000 EUR
7.2.b Implementirati priporočila s strani sekretariatov mednarodnih konvencij in posvetovalnih teles v programe dela		Po potrebi		Nejavni vir, MIZŠ,	MOP, MK, MGRT,  občine, zunanji strokovnjaki	10.000 EUR
7.2.c Izvajati komunikacijsko in raziskovalno strategijo BOK	x	Stalno	Poročila o faznem izvajanju	Nejavni vir	Deležniki, odbori BOK, izobraževalne in raziskovalne institucije	5.000 EUR
7.2.d Koordinirati nominacijo klasični kras za vpis na seznam svetovne dediščine in po vpisu sodelovati pri koordinacijski skupini za upravljanje lokacije		Stalno	Vpis na seznam svetovne dediščine	Nejavni vir	MOP, MK, SNKU, IZRK	10.000 EUR
7.3 Mednarodno sodelovanje
7.3.a Z drugimi lokalitetami mednarodnega pomena v okviru organizacije UNESCO (Svetovna dediščina, Ramsar, MAB) izvajati skupne aktivnosti	x	Po potrebi	Število skupnih aktivnosti	Nejavni vir, SNKU, EU, UNESCO	SNKU, upravljavci drugih lokalitet mednarodnega pomena znotraj organizacije UNESCO	25.000 EUR
7.3.b V sodelovanju z upravljavci zavarovanih območij in turističnih jam znotraj Alpske mreže, Europarca, Parkov Dinaridi in ISCA izvajati skupne aktivnosti		Stalno	Število skupnih aktivnosti	Nejavni vir, upravljavci zavarovanih območij znotraj Alpske mreže	Upravljavci drugih zavarovanih območij znotraj Alpske mreže	40.000 EUR
7.3.c Z namenom izmenjave izkušenj in izboljšanja upravljanja navezati stike z drugimi upravljavci zavarovanih območij ali institucijami, ki niso navedeni zgoraj		Stalno	Število skupnih aktivnosti	Nejavni vir, MIZŠ	IZRK, NIB, GIS, UL, UNG, PMS, UM in druge institucije, ki niso navedene zgoraj	60.000 EUR
7.4 Splošne naloge in aktivnosti
7.4.a Izvajati upravno-administrativne, organizacijske, finančno-računovodske in pravne naloge		Stalno	Potrjena letna poročila	Nejavni vir	MOP	250.000 EUR
7.4.b Pripravljati in voditi domače in mednarodne projekte		Stalno	Uspešno izvedeni projekti	Nejavni vir, EU, MOP, RS	Partnerji v projektu	250.000 EUR
7.4.c Skrbeti za odnose z javnostjo		Stalno	Število objav v medijih	Nejavni vir	Predstavniki medijev	35.000 EUR
7.4.d Skrbeti za nepremičnine in premično premoženje	x	Stalno	Letni popis	Nejavni vir	Zunanji sodelavci	1.190.000 EUR
7.4.e Povečevati usposobljenost in učinkovitost posameznih služb		Stalno	Število udeležb na izobraževanjih	Nejavni vir		180.000 EUR
7.4.f Skrbeti za varnost pri delu	x	Stalno	Seznam aktivnosti	Nejavni vir		250.000 EUR

5.3. Načrt delovanja in razvoja javne službe

Obstoječe stanje

V zavodu je za nedoločen čas zaposlenih 24 javnih uslužbencev. Vsi javni uslužbenci, ki so zaposleni za nedoločen čas, razen enega, izvajajo dejavnosti v okviru javne službe in javnih pooblastil. Zaposlitve teh javnih uslužbencev so pretežno financirane

iz proračunskih sredstev, v manjšem deležu pa tudi iz nejavnega vira javnega financiranja. Samostojni strokovni sodelavec V v pretežni meri opravlja naloge, ki za javni zavod pomenijo tržno dejavnost, in je njegova zaposlitev financirana s sredstvi, ki jih javni zavod pridobi iz opravljanja tržne dejavnosti.

V zavodu se v skladu z delovnopravno zakonodajo zaposluje tudi delavce za določen čas. Zaposlitve za določen čas so financirane bodisi z lastnimi sredstvi javnega zavoda bodisi iz projektnih virov. Pogodbe o zaposlitvi za določen čas se v zavodu praviloma sklenejo za opravljanje sezonskega dela, dela na mednarodnih in nacionalnih projektih ter za opravljanje pripravništva. Za zaposlitve sezonskih delavcev je sistemiziranih 24 delovnih mest vodnik v zavarovanem območju V. Večinoma so v času povečanega obiska, to je od junija do septembra, vsa ta sistemizirana delovna mesta tudi zasedena. Zaradi naraščajočega obiska je zavod za opravljanje sezonskega dela vodenja obiskovalcev primoran najeti tudi študentsko delo.

Preglednica 7: Obstoječe operativno stanje

	Zaposleni – naziv	Izobrazba zaposlenih	Zahtevana izobrazba	Trajanje	Način financiranja
1	Direktor	univ. dipl. inž. zootehnike	170	Določen čas – mandat	Individualna pogodba z MOP
2-6	Višji naravovarstveni svetovalec	univ. dipl. gozdar, gradbeni tehnik, mag. znanosti univ. dipl. biolog, dipl. ekonomist, univ. dipl. geograf	170	Nedoločen čas Določen čas	MOP zavod
7	Naravovarstveni nadzornik I	dr. krasoslovnih znanosti	170	Nedoločen čas	zavod
8-12	Naravovarstveni svetovalec	univ. dipl. geograf in prof. um. zgod., univ. dipl. biolog, univ. dipl. etnolog in kulturni antropolog, univ. dipl. prav., univ.dipl. ekon.	170	Nedoločen čas Določen čas	MOP zavod
13	Finančnik VI	dipl. ekonomist	162	Nedoločen čas	MOP
14	Poslovni sekretar	dipl. upravni organizator	162	Nedoločen čas	MOP
15	Hišnik – ekonom IV	trgovec	140	Nedoločen čas	MOP
16	Naravovarstveni nadzornik II	dipl. org. tur.	162	Nedoločen čas	MOP
17	Naravovarstveni sodelavec III	univ. dipl. prof. nemščine	162	Nedoločen čas	MOP
18-19	Naravovarstveni nadzornik III	dipl. org. menedžer, dipl. ekon.	162	Nedoločen čas	MOP
20-25	Naravovarstveni nadzornik V	dipl. ekon., dipl. inž. tur., gimn. maturant, naravoslovno-matematični tehnik, univ. dipl. zgodovinar, univ. dipl. geograf	150	Nedoločen čas	MOP zavod
26	Tehnični delavec V (I)	strojni tehnik	150	Nedoločen čas	MOP
27	Samostojni strokovni delavec V	ekon. tehnik	150	Nedoločen čas	zavod
28-51	Vodnik v zavarovanem območju V – 24 sistemiziranih delovnih mest	različne vrste in ravni izobrazbe	150	Določen čas – sezonsko delo	zavod
52-58	Projektne zaposlitve – 7 sistemiziranih delovnih mest	/	162	Določen čas – trajanje projekta	Projektna sredstva zavod
59-63	Pripravnik – 5 sistemiziranih delovnih mest	/	150 oziroma 162	Določen čas – trajanje pripravništva	zavod
64	Čistilka II	trgovec	140	Določen čas	zavod

Kadrovski načrt za obdobje 2019–2023

Kadrovske potrebe zavoda se zaradi trenda povečevanja števila obiskovalcev, ki se kaže v zadnjih letih, konstantno povečujejo.

Število obiskovalcev je leta 2012, ko se je pripravljal prejšnji upravljavski načrt, znašalo 101.147. Leta 2016 je bilo 146.291, leta 2017 178.000, v letu 2018 pa bo nad 180.000 obiskovalcev, kar pomeni, da je bilo število obiskovalcev v letu 2016 za 45 % višje od števila obiskovalcev leta 2012, leta 2017 pa še za dodatnih 18 %. Delavci so z dobro organizacijo dela in s pomočjo dodatnih sezonskih zaposlitev ter študentskega dela obiskovalcem uspešno omogočali kakovosten obisk.

V bodoče si zavod želi vzpostaviti sodoben in fleksibilen sistem notranje organizacije delovnih mest, zato se bo v novem programskem obdobju prizadevalo za sprejetje nove sistemizacije delovnih mest. Tako se bo upravljavec bolj učinkovito odzival na spremenjene potrebe delovnih procesov.

V preglednici je prikazano načrtovano povečanje sistemiziranih delovnih mest.

V nadaljnjih petih letih se predvideva zaposlitev treh dodatnih delavcev v splošni službi, in sicer enega delavca za pomoč pri vzdrževanju infrastrukture zavoda, enega za čiščenje objektov v lasti zavoda ter enega za pomoč pri računovodskih delih, rezervacijskem sistemu in drugih nalogah splošne službe.

V Službi za naravovarstveni nadzor in vodenje se je v letu 2018 zaposlilo dodatnega naravovarstvenega nadzornika za potrebe izvajanja nadzora v zavarovanem območju, leta 2019 pa se bo zaposlilo še enega naravovarstvenega nadzornika za potrebe izvajanja nadzora na vplivnem območju parka in pomoč pri nadzoru ter upravljanju v Gozdnem rezervatu Snežnik-Ždrocle (nova lokaliteta svetovne dediščine). V petletnem programskem obdobju se zaradi povečanja obiska predvideva postopna zaposlitev 8 dodatnih vodnikov v zavarovanem območju za določen čas.

Preglednica 8: Kadrovske spremembe glede na načrtovane ukrepe

Služba	Obstoječe stanje	2019	2020	2021	2022	2023
Direktor	1	1	1	1	1	1
Splošna služba	9,5	10	10	10	11	11
Strokovna služba	4	4	4	4	4	4
Služba za naravovarstveni nadzor in vodenje	13	14	14	14	14	14
Služba za naravovarstveni nadzor in vodenje – za določen čas v času višje sezone	21	25	27	28	29	29
Projektna delovna mesta*	4,5	5	6	6	6	6
Pripravniška delovna mesta*	2	2	2	2	2	2
Skupaj	55	61	64	65	67	67

*Obstoječe število projektnih in pripravniških delovnih mest je število vseh sistemiziranih delovnih mest; dejansko bodo zapolnjena po potrebi.

5.4. Finančni načrt

Pri uresničevanju ciljev v obdobju 2019–2023 je pomembno predvsem zagotavljanje sredstev za izvajanje primarnih dejavnosti zavoda. V predhodnem petletnem obdobju je bila zaznana večja gospodarska rast, ki se je v parku odražala v povišanju števila obiskovalcev parka in posledično z višjimi prihodki. Gospodarna poraba sredstev in kvalitetno delo sta ključna za dosežene rezultate in izhodišče za delovanje parka v naslednjem petletnem obdobju. Kot v predhodnem obdobju bo za zavod, ob zagotavljanju sredstev iz državnega proračuna, ključnega pomena zagotavljanje finančnih sredstev iz (mednarodnih) razvojnih in raziskovalnih programov, ki jih sofinancira Evropska unija, in iz sredstev, pridobljenih z lastno dejavnostjo. Pri tem mora zavod upoštevati tudi pravila državnih pomoči.

Finančni načrt v spodnji preglednici predstavlja zgolj grobo oceno. Dejanska realizacija in obseg prihodkov oziroma odhodkov bosta odvisna od dejanske višine sredstev, ki naj bi bila na razpolago iz posameznih virov financiranja. V PVR finančno niso vključeni novi projekti, ker jih je v obsegu in terminsko težko predvideti. Tendenca je, da se vsebine oziroma dejavnosti iz PVR, ki zahtevajo višje vložke, pokrijejo iz mednarodnih programov, kot so Life+ ali Interreg. Ker je dejavnost parka sezonske narave, bo zavod za premostitev likvidnosti po potrebi koristil premostitveni kredit.

Preglednica 9: Finančni načrt zavoda za obdobje 2019–2023 (prikaz višine sredstev v EUR)

PRIHODKI	2019	2020	2021	2022	2023	SKUPAJ
Proračun RS – Ministrstvo za okolje in prostor – redna dejavnost	452.927	509.823	509.823	509.823	509.823	2.492.219
Lastna sredstva (nejavni vir financiranja javne službe in tržna dejavnost)	2.850.000	2.987.500	3.024.255	3.100.000	3.125.000	15.086.755
Drugo (proračun občin, projekti, strukturni skladi ipd.)	480.267	252.920	214.159	195.000	242.304	1.384.650
Skupaj	3.783.194	3.750.243	3.748.237	3.804.823	3.877.127	18.963.624
ODHODKI	2019	2020	2021	2022	2023	SKUPAJ
Stroški dela	1.379.308	1.418.308	1.429.986	1.452.969	1.460.980	7.141.551
Materialni stroški, storitve in programi	1.703.246	1.729.994	1.723.651	1.750.814	1.798.765	8.706.470
Investicije	700.640	601.941	594.600	601.040	617.382	3.115.603
Skupaj	3.783.194	3.750.243	3.748.237	3.804.823	3.877.127	18.963.624

5.5. Usmeritve za načrtovanje drugih dejavnosti v parku

5.5.1 Kmetijstvo

Priložnost kmetijstva v parku je povezana predvsem s spodbujanjem tradicionalnega kmetovanja s poudarkom na ekološkem načinu kmetovanja. Med glavne veje sodita živinoreja s pašništvom in pridelava zdrave hrane za ljudi in živali. V parku so za to predvidena območja znotraj krajinskih tipov njive, vrtovi in sadovnjaki v in ob naseljih ter kraški ravnik z vrtačami. Usmeritve izhajajo tudi iz Programa upravljanja območij Natura 2000.

Usmeritve:

-        v življenjskem prostoru velike uharice, vrtnega strnada, hribskega škrjanca, pisane penice, smrdokavre, velikega skovika, podhujke, slavca in sokola selca se ohranja mozaično krajino tako, da se spodbuja kolobarjenje, ohranjanje travnikov in vzdrževanje ali vzpostavljanje mejic, posamičnih grmov ter dreves;

-        življenjski prostor kačarja in pisane penice se prekriva z drugimi conami travniških vrst. Z ukrepi prilagojene kmetijske rabe, predlaganimi za te vrste, se zagotavlja ohranjanje prehranjevalnega habitata kačarja;

-        v življenjskem prostoru hribskega škrjanca se z redno ekstenzivno rabo ohranja sedanji obseg travniških površin. Ustrezna raba se vzdržuje skozi kmetijsko-okoljske ukrepe in ukrepe Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, in sicer na površini vsaj 3900 ha;

-        v življenjskem prostoru ozkega vretenca se spodbuja ekstenzivna raba mokrotnih travnikov s čim manjšim vnosom mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin;

-        življenjski prostor travniškega postavneža se prekriva s conami drugih travniških vrst. Z ukrepi prilagojene kmetijske rabe, predlaganimi za te vrste, se zagotavlja ohranjanje habitata travniškega postavneža;

-        habitat hromega volnoritca se zagotavlja z ohranjanjem prepleta travniških (HT 62A0) in grmiščnih (HT 5130) habitatov;

-        ohranjanje ekoloških značilnosti habitata ostrouhega netopirja in zagotavljanje miru na kotiščih in prezimovališčih netopirjev;

-        življenjski prostor vzhodna submediteranska suha travišča HT 62A0 se prekriva s conami drugih travniških vrst. Z ukrepi prilagojene kmetijske rabe, predlaganimi za te vrste, se zagotavlja ohranjanje HT 62A0;

-        spodbuja se ohranjanje kmetovanja in kmetijskih gospodarstev;

-        na obstoječih kmetijskih površinah se v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo spodbuja ekološki ali vsaj okolju prijazen način kmetovanja;

-        spodbuja se reja avtohtonih pasem domačih živali;

-        spodbujata se uporaba hlevskega gnoja in s tem povezana prilagoditev objektov za rejo živali; na varovanih habitatih se usmerja v uporabo hlevskega gnoja;

-        ohranja in pomlajuje se visokodebelne travniške nasade z odpornimi sadnimi sortami in vrstami;

-        košnja travnikov naj se izvaja prvič po odcvetu večine travniških rastlin; po košnji naj bo spravilo;

-        na travinju naj se ne uporablja herbicidov, razen v primeru nadzorovanega uničevanja invazivnih tujerodnih vrst;

-        raba insekticidov naj se omeji na najnižjo možno mero, uporabljajo naj se insekticidi z nizko stopnjo toksičnosti in s kratkim časom razgradnje (varstvo čebel);

-        spodbuja se redna košnja travniških površin, vsaj enkrat na dve leti, da se prepreči zaraščanje;

-        ozavešča naj se prebivalce glede spreminjanja travnikov v trate;

-        pri izboljševalnih ukrepih na kmetijskih površinah se v čim večji možni meri zagotovi ohranitev naravnih danosti, mozaične rabe kmetijskih zemljišč, parcelne strukture, krajinskih členov in mikroreliefnih značilnosti;

-        spodbuja naj se ohranitev suhih zidov in preprečuje njihovo podiranje;

-        na površinah v državni lasti se zagotavlja varstvu narave prilagojeno kmetijsko prakso po dogovoru z upravljavci kmetijskih zemljišč: skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, ARSO, sektorjem za vode in ministrstvom, pristojnim za ohranjanje narave, ter upravljavcem zavarovanega območja;

-        usmerja se v razvoj dopolnilnih dejavnosti in produktov na kmetiji pod znamko parka ter oživljanje tradicionalnih obrti kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji;

-        produkti se oblikujejo in zavarujejo pod znamko parka.

5.5.2 Gozdarstvo

Priložnost gozdarstva in nabiranja gozdnih dobrin v parku je povezana predvsem s koriščenjem lesa in ohranjanjem gozdnih sadežev. Pri gospodarjenju z gozdovi je pomembno obstoječe fragmentarno gospodarjenje z gozdom zaradi vzdrževanja gozdnih habitatov. ZGS spremlja stanje v gozdovih in usmerja razvoj gozdov. Usmeritve izhajajo tudi iz Programa upravljanja območij Natura 2000.

Usmeritve:

-        sodelovalo se bo tudi pri pripravi predlogov za določitev mirnih con kačarja, da se v času od 15. aprila do 15. avgusta ne izvajajo sečnja in spravilo lesa ter gradnja cest ali se te dejavnosti omejijo;

-        sodelovalo se bo pri pripravi predlogov za določitev mirnih con velike uharice, da se v času od 1. februarja do 30. junija ne izvajajo sečnja in spravilo lesa ter gradnja cest ali se te dejavnosti omejijo;

-        v notranji coni hribskega urha in velikega pupka se okoli mokrišč in vodnih površin v gozdu ohranja drevje in grmovje tako, da je med vodnim telesom in gozdom sklenjen prehod, porasel z lesnimi rastlinami;

-        v notranji coni hribskega urha se ohranjajo mokrišča in vodne površine v gozdu (mlake, luže in kaluže);

-        v notranji coni malega podkovnjaka se ohranja gozdne površine in grmičevje, še posebej sklenjene mejice, ali obrežno lesno vegetacijo najmanj 500 m okoli znanih kotišč malega podkovnjaka;

-        v notranji coni velikega podkovnjaka se spodbuja ohranjanje gozdnih površin, grmičevja in pašnikov, še posebej sklenjenih mejic, ali obrežne lesne vegetacija najmanj 500 m okoli znanih kotišč velikega podkovnjaka;

-        za ohranjanje dolgokrilega netopirja je potrebna sonaravna raba gozdov, ki se že ustrezno izvaja;

-        v notranji coni navadnega in ostrouhega netopirja se spodbuja ohranjanje mozaične pokrajine gozdnih površin, grmičevja, pašnikov in travnikov;

-        krepitev hidrološke vloge gozdov zaradi ohranjanja vode v podzemlju;

-        spodbuja se izvajanje sečnje in spravila obolelih dreves;

-        zaradi požarne ogroženosti gozdov se izvajajo protipožarni ukrepi;

-        spodbuja se izvajanje gozdno-gojitvenih ukrepov za ohranjanje pestrosti obstoječih gozdnih habitatov (ohranjanje odraslih dreves z dupli, pravočasen odvoz posekanega lesa iz gozda v času povečane aktivnosti – rojenja hroščev v času od 15. maja do 15. septembra, puščanje posameznih odmrlih dreves, ohranjanje rastišč ogroženih in redkih vrst rastlin in gliv, gozdnih vrzeli ter jas itd.);

-        spodbuja se naravna obnova gozdov s poudarkom na avtohtonih drevesnih vrstah;

-        spodbuja se izvajanje gozdno-gojitvenih ukrepov za ohranjanje glivne pestrosti;

-        ohranjajo se varovalni gozdovi ob prepadnih stenah udornic, brezen in soteske Reke;

-        deli redkih obrečnih habitatnih tipov in rastlinskih vrst naj se načrtno prepuščajo naravnemu razvoju ali oblikujejo s prilagojenim gospodarjenjem za varovanje habitatov kvalifikacijskih rastlinskih vrst;

-        na območjih s povečanim obiskom naj se zaradi varnosti in hrupa izvajajo dela predvsem v zimskem času;

-        v notranji coni velikega pupka se okoli mokrišč in vodnih površin v gozdu ohranja drevje in grmovje tako, da je med vodnim telesom in gozdom sklenjen prehod, porasel z lesnimi rastlinami.

5.5.3 Upravljanje z vodami

Zaradi pomena varstva voda so aktivnosti zavoda vezane na vodni režim, predvsem z aktivnostmi, ki prispevajo k dobremu ekološkemu stanju Reke, ki ponira v Škocjanske jame. Čeprav se je stanje izboljšalo, se z Reko v jamski sistem namreč še vedno stekajo nekatere industrijske in komunalne odpadne vode s porečja Reke. Čistilna naprava za Ilirsko Bistrico in vas Jasen deluje že dolgo, postopno pa bo treba urediti zbiranje in čiščenje odpadne vode za vsa naselja v porečju. Načrt upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja je uveljavljen z Uredbo o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16). Pomemben vodni vir, vezan na tradicionalno rabo, so kali, ki so bili v preteklosti namenjeni napajanju živine, danes pa so pomemben habitat.

Usmeritve:

-        spodbuja se ohranjanje naravne struge Reke, potokov in obstoječih mlinščic ter jezov;

-        spodbuja se ohranjanje naravnih plitvin, sipin in erodiranih brežin;

-        spodbuja se dosego dogovora na državnem nivoju glede razpoložljivih količin za rabo vode iz Reke in njenih pritokov za različne namene z upoštevanjem že podeljenih vodnih pravic;

-        spodbuja se vzpostavitev ribjih stez na zajezitvah, kjer je to strokovno upravičeno;

-        spodbuja se, da se posegi v vode izvajajo izven gnezditvene sezone ptic;

-        ohranja in obnavlja se vaške kale zaradi biodiverzitete in ohranjanja krajine;

-        spodbuja se čiščenje obrežnega in podrtega drevja v obsegu, ki je potreben za zagotavljanje poplavne varnosti.

5.5.4 Ribištvo

Prednost Reke v parku z vidika ribištva je ohranjen habitat, na čemer bodo temeljile tudi nadaljnje aktivnosti pristojnih institucij (predvsem Ribiške družine Bistrica). V Reki so z vidika ribištva poleg soške postrvi in šarenke pomembne vrste še mrena, grba, krap, linj in rdečeoke. Na Reki se v parku sicer ribari, vendar malo.

Usmeritve:

-        v vodotoke naj se ne vlagajo ribe, ki niso iz istega povodja;

-        prednost pri vlaganju ima avtohtona soška postrv;

-        preprečuje se možnost pobega tujerodnih vrst rib iz ribnikov v vodotoke ob poplavah ali izpustih vode;

-        zajezitev vodotokov v zadrževalnike za gojitev rib naj se ne izvaja;

-        vaške kale se prednostno ohranja kot habitat za dvoživke in druge vrste, zato se vanje ne vlaga rib;

-        spodbuja se ohranjanje obrežne zarasti na stoječih in tekočih vodah.

5.5.5 Lovstvo

Priložnost se kaže v ohranjanju habitatov lovne divjadi, ki je hkrati tudi življenjsko okolje varovanih vrst. Nekateri lovski čuvaji so tudi prostovoljni naravovarstveni nadzorniki, ki spremljajo stanje v naravi.

Usmeritve:

-        gostota populacij velike rastlinojede divjadi naj se ne povečuje nad mejo, ki še omogoča naravno obnovo gozdnih sestojev z vsemi rastišču primernimi drevesnimi in grmovnimi vrstami;

-        v gozdu naj se ohranjajo jase za pašo divjadi;

-        ob gozdnem robu naj se ohranjajo žive meje, grmišča in travniki za pašo divjadi.

5.5.6 Mineralne surovine

V parku ni površinskih ali podzemnih kopov mineralnih surovin. Domačini občasno uporabljajo zapuščeni peskokop na makadamski poti v Globočak. Obstaja tudi manjši opuščeni lokalni rudniški rov črnega premoga v Matavunu, ki pa ima popolnoma zasut vhod in že dolgo časa ni v uporabi.

Usmeritve:

-        lokaciji se ohranjata v sonaravnem stanju;

-        premogovniški rudnik se še naprej predstavlja kot gospodarsko panogo, ki je v preteklosti zaznamovala to območje.

5.5.7 Gospodarstvo, drobna obrt in podjetništvo

Priložnost gospodarstva, drobne obrti in podjetništva v parku je v razvoju domače obrti in prodaje na domu kot dodatne ponudbe parka.

Usmeritve:

-        spodbuja se uporaba znamke parka;

-        spodbuja se proizvodnja izdelkov domače obrti;

-        spodbuja se prodaja na domu;

-        spodbuja se ideja o ustanavljanju kmetij odprtih vrat;

-        spodbujata se drobna obrt in ekstenzivno kmetijstvo.

6. NAČINI URESNIČEVANJA RAZVOJU PARKA PRILAGOJENE DAVČNE IN DRUGIH SPODBUJEVALNIH POLITIK (SUBVENCIONIRANJA, NADOMESTILA IN SPODBUJEVALNE POSOJILNE POLITIKE), CILJI VARSTVA IN RAZVOJA TER NAČINI URESNIČEVANJA TEH CILJEV

Viri financiranja javnega zavoda so določeni v 22. členu ZRPŠJ.

Zavod pridobiva sredstva:

-        iz proračuna RS na podlagi letnega programa in finančnega načrta javnega zavoda, ki ga potrdi minister,

-        iz proračunov lokalnih skupnosti,

-        z vstopninami in donacijami,

-        s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin,

-        s koncesijami in

-        iz drugih virov.

Zavod lahko uporablja sredstva, pridobljena na podlagi tretje do šeste alineje prejšnjega odstavka, za namene varstva naravnih vrednot in kulturnih spomenikov, za ekološko sanacijo, izplačevanje subvencij in dotacij fizičnim osebam ter za pospeševanje usklajenega razvoja zavarovanega območja v skladu z Odredbo o razdeljevanju dela sredstev PŠJ.

Poleg navedenih finančnih sredstev bo zavod skupaj z lokalnimi skupnostmi v parku in na vplivnem območju pridobival sredstva na javnih razpisih posameznih ministrstev (MOP, MIZŠ, MGRT ipd.) in javnih razpisih evropskih strukturnih skladov za projekte s področij okolja, kmetijstva, turizma, kulture, gospodarstva in regionalnega razvoja, ki podpirajo trajnostni razvoj območja.

V parku in na vplivnem območju parka se bo prednostno zagotavljalo zlasti naslednje spodbujevalne politike:

-        na področju okolja predvsem izgradnjo lokalne gospodarske javne infrastrukture v parku in na vplivnem območju ter racionalne rabe energije;

-        na področju kmetijstva predvsem ukrepe za ohranitev ekstenzivne tradicionalne kmetijske rabe in aktiviranje opuščenih površin, razvoj ekološkega kmetijstva, trženja produktov in oblikovanje znamke ter razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah;

-        na področju turizma oblikovanje novih turističnih produktov, izgradnjo novih nastanitvenih zmogljivosti in gostinske ponudbe, predvsem v manjših nastanitvenih zmogljivostih (apartmaji, penzioni, družinskih hoteli ipd.), ter izgradnjo javne infrastrukture (kolesarske poti, tematske poti, parkirišča, razgledišča);

-        na področju kulture obnovo kulturnih spomenikov in kulturne dediščine ter njihovo vključevanje v trženje parka in oblikovanje kulturnega produkta (kulturni dogodki, muzejske zbirke ipd.);

-        na področju gospodarstva predvsem razvoj malega (drobnega) gospodarstva in domače obrti;

-        na področju regionalnega razvoja predvsem celovite medsektorske razvojne projekte.

Spodbujevalne politike se izvajajo s subvencioniranjem, plačevanjem nadomestil in prilagojeno posojilno politiko po veljavnih postopkih sektorskih politik. Konkretni razvojni projekti bodo vključeni v letne programe dela zavoda glede na prednostne naloge posameznih sektorskih politik. Letne programe dela bo potrdil minister, pristojen za okolje in prostor in glede na prednostne naloge določila višino finančnih sredstev za izvajanje PVR. Zavod bo še naprej pridobival sredstva iz donacij skladov za svetovno dediščino UNESCO in iz drugih donacij ter na natečajih in mednarodnih razpisih za raziskovalne, razvojne, okoljske in kulturne projekte.

Ocena prihodkov je tako odvisna od kandidature za posamezne mednarodne programe in donacij, za katere v času izdelave PVR ni mogoče podati realne ocene. Posamezni projekti bodo usklajeni z ministrstvi za posamezna obdobja, tako da teh sredstev ni bilo mogoče vključiti v sedanji načrt. Skladno s potrebami za investicije, opredeljene v PVR, se bo letno dopolnjeval tudi program investicij.

Zainteresirana ministrstva in Občina Divača bodo sodelovali v skladu z določbami tega poglavja v posameznih projektih v skladu z interesi in možnostmi izkoriščanja proračunskih sredstev, kar je povezano s sprejemanjem letnih in dveletnih proračunov.

Tako se bodo letni finančni načrti parka prilagajali dejanskim potrebam in prihodkom iz proračuna Republike Slovenje, lastne dejavnosti in kandidatur za posamezne projekte v Sloveniji in Evropski uniji ter iz morebitnih donacij, ne da bi se temeljni koncept PVR spremenil. Pri tem bo zavod upošteval tudi pravila državnih pomoči.

7. SPREMLJANJE UČINKOVITOSTI IZVAJANJA PVR

Učinkovitost izvajanja PVR se bo spremljala preko letnih programov in poročil, ki izhajajo iz petletnega programa. Po njegovem zaključku leta 2023 se izvede analizo učinkovitosti opravljanja vseh načrtovanih aktivnosti in uresničevanja posameznih dolgoročnih ciljev. Kazalniki za uspešnost njihovega uresničevanja so predstavljeni v nadaljevanju.

Preglednica 10: Kazalniki za doseganje dolgoročnih ciljev in nalog

Dolgoročni cilji in naloge	Kazalnik
1. Ohranjanje Škocjanskih jam in drugega podzemnega sveta	– ohranitev dobrega ekološkega stanja in površine habitatov ne­topirjev – ohranitev števila populacije netopirjev glede na referenčne vre­dnosti – najmanj 1130 m2 tretiranih površin, kjer se zavira rast lampen­flore
2. Ohranjanje ugodnega stanja naravnih vrednot, živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov	– ohranitev kvalifikacijskih vrst Nature 2000, ki so ugotovljeno prisotne v zavarovanem območju parka – ohranitev ugodnega stanja naravnih vrednot
3. Sodelovanje pri varstvu kulturne dediščine	– najmanj 150 m obnovljenih suhih zidov – najmanj 100 m2 urejenih javnih površin na območju naselbinske dediščine
4. Razvijanje okolju prijaznega obiskovanja in širjenje zavesti o parku	– primerno število obiskovalcev in trend sprememb glede na predpostavljeno optimalno število in časovno ter prostorsko raz­porejenost obiskovalcev – primerno število zaposlenih glede na spremembe v številu obiskovalcev
5. Krepitev vključevanja lokalnega prebivalstva pri razvoju dejavnosti in aktivnosti v parku	– najmanj 30 % domačinov, vključenih v aktivnosti zavoda – najmanj pet novih proizvodov z znamko parka
6. Krepitev vloge upravljavca parka na vplivnem in preho­dnem območju	– zmanjšanje števila črnih odlagališč

Št. 801-07/18-6/7

Ljubljana, dne 31. januarja 2019

EPA 326-VIII

Državni zbor
Republike Slovenije

mag. Dejan Židan l.r.

predsednik

_______________

¹ Prednostna naloga je posebej označena z znakom »x«.

² V tem stolpcu so navedena leta, ko naj bi se aktivnost izvajala in dokončala. »Stalno« pomeni, da se aktivnost izvaja kot že utečena v okviru rednih nalog, ki se jih izvaja v okviru javne službe. Obdobje 2019–2023 pomeni, da bo naloga izvedena enkrat ali večkrat v tem obdobju, vendar ni znano natančno, kdaj.

³ Način preverjanja pove, na kakšen način se lahko preveri, ali se je naloga izvedla. Za preverjanje uspešnosti so določeni kazalniki za spremljanje učinkovitosti pri izvajanju načrta upravljanja v poglavju VII.

⁴ Pod viri so navedene institucije, ki že sofinancirajo izvajanje posameznih nalog ali so verjetni sofinancerji za potrebna sredstva.

⁵ Sodelavci so ključni deležniki, ki lahko bistveno prispevajo k izvedbi naloge, pri čemer se ne navaja tistih, ki so deležniki na podlagi predpisanih postopkov, kot so npr. ZRSVN, ARSO itd., in tistih, ki so izvajalci nalog na podlagi javnih naročil.

⁶ Ocena stroškov prikazuje oceno sredstev, potrebnih za izvedbo posameznih nalog, in zajema stroške storitev, izredne materialne stroške ali investicijske stroške, ne zajema pa stroškov rednega dela in osnovnih materialnih stroškov. Strošek je podan kot strošek za celotno petletno obdobje, pri časovno določenih nalogah in aktivnostih pa kot enkratni strošek na nalogo.

---

Predpisi in drugi akti, ki so podlaga za sprejetje tega predpisa

	Vrsta	Objava v UL	Naslov
	Zakon	57/96	Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ)

  

---

Organi

Organ, ki je sprejel ta predpis	Državni zbor RS
Organi, odgovorni za pripravo tega predpisa	Ministrstvo za okolje in prostor

---

EUROVOC deskriptorji

celostni razvoj naravno okolje financiranje

---

Postopek priprave in sprejema tega predpisa

E-demokracija

Organ, ki je predlagal ta predpis
	Podatkov za ta predpis ni v Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije.
Postopek v Državnem zboru Republike Slovenije
	- OBRAVNAVA - MDT [5. Redna, 16.1.2019] - Vloženi amandmaji po delih akta - Amandma (K Poglavju 2 "OPIS IN CELOVITA OCENA STANJA") 09.01.2019 [LMŠ - Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov, SMC - Poslanska skupina Stranke modernega centra, DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, SAB - Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, sprejet] - Amandma (K Poglavju 2 "OPIS IN CELOVITA OCENA STANJA") 09.01.2019 [LMŠ - Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov, SMC - Poslanska skupina Stranke modernega centra, DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, SAB - Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, sprejet] - Amandma (K Poglavju 5 "CILJI VARSTVA IN RAZVOJA TER NAČINI URESNIČEVANJA TEH CILJEV") 09.01.2019 [LMŠ - Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov, SMC - Poslanska skupina Stranke modernega centra, DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, SAB - Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, sprejet] - Amandma (K Poglavju 5 "CILJI VARSTVA IN RAZVOJA TER NAČINI URESNIČEVANJA TEH CILJEV") 09.01.2019 [LMŠ - Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov, SMC - Poslanska skupina Stranke modernega centra, DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, SAB - Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, sprejet] - Vloženi amandmaji po predlagateljih - Ostali dokumenti - OBRAVNAVA - DZ [04. Redna, 31.01.2019] - Glasovanje - SPREJET PREDLOG - Besedilo akta poslano Uradnemu listu 31.01.2019 [PDZ - Predsednik Državnega zbora]

 
 

 

Kontakt

Služba Vlade RS za zakonodajo

Mestni trg 4

1000 Ljubljana

pisrs.svz[@]gov.si

Izpostavljene vsebine

Vladna gradiva v obravnavi

Sporočila za javnost

Poročevalec Državnega zbora

Sodnikov informator

Povezave

Predlagam.vladi.si

E-uprava

Nasodiscu.si

Državne ustanove

Predsednik republike 

Državni zbor / Državni svet 

Vlada / Ministrstva / Vladne službe

Predsednik vlade 

Ustavno sodišče / Vrhovno sodišče 

Računsko sodišče 

© 2021 Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. Vse pravice pridržane!

• Kolofon
• Kontakt

$Rev: 1020 $

Legenda

Veljavnost predpisa

• Veljaven predpis
• Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
• Objavljen predpis, ki še ne velja
• Neveljaven predpis
• Neveljaven predpis, ki se še uporablja
• Predpis v pripravi
• Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
• Konzumiran ali obsoleten predpis