Pravilnik o štipendiranju (Štipendijska shema SOČA)

Na podlagi Zakona o popotresni obnovi objektov v Posočju (ZPOOSRP-UPB1, Uradni list RS, št. 26/05, spremenjen z ZUE, Uradni list RS, št. 114/06), Programa spodbujanja razvoja v Posočju 2007–2013 (SOČA 2013) (Sklep Vlade RS, št. 30301-1-2007-5, z dne 15. 3. 2007), Izvedbenega programa razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin za leto 2009 (Sklep Vlade RS št. 30301-3/2008/4, z dne 1. 10. 2008), Dopolnila Izvedbenega programa razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin za leto 2009 (Sklep Vlade RS, št. 30301-2/2009/3, z dne 26. 2. 2009) in Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07 in 63/07) je Posoški razvojni center dne 30. 3. 2009 sprejel

PRAVILNIK

o štipendiranju (Štipendijska shema SOČA)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Štipendijska shema SOČA (v nadaljevanju: shema) se izvaja na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin (v nadaljevanju: v Posočju).

S tem Pravilnikom so določeni pogoji za vključitev delodajalcev v shemo, merila in pogoji za uveljavljanje pravice do štipendij, višine štipendij, način izplačevanja le-teh, obveznosti in pravice štipendistov, delodajalcev in štipenditorja ter posledice v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti (mirovanje, prenehanje izplačevanja, vračila štipendij).

2. člen

(opredelitev pojmov)

Za potrebe izvajanja instrumenta štipendiranja v okviru razvojnega programa SOČA 2013 se v sklopu sheme opredelijo naslednji pojmi:

-        shema je instrument, ki omogoča:

-       dvig izobrazbene ravni prebivalstva ter posredno pripomore k zmanjšanju strukturnih neskladij med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile,

-       zaposlitev perspektivnih mladih kadrov iz Posočja ter iz drugih delov Slovenije in iz tujine v Posočju,

-       neposredno prispeva k povečanju deleža prebivalstva z najmanj visokošolsko izobrazbo,

-       prispeva k povečanju zaposlovanja diplomantov z najmanj visokošolsko izobrazbo v Posočju in zagotavlja območju potrebne kadre tudi nižje ravni izobrazbe.

-        Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju: SVLR) zagotavlja sredstva za štipendiranje iz ustrezne proračunske postavke, pri čemer se višina letnih sredstev opredeli s pogodbo o sofinanciranju projekta, sklenjeno med SVLR-jem in Posoškim razvojnim centrom.

-        Štipenditor (Posoški razvojni center, v nadaljevanju: PRC) je izvajalec sheme.

-        Delodajalec je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, fizična oseba, s sedežem ali poslovno enoto na območju Posočja, ki sodeluje v shemi.

-        Štipendist oziroma štipendistka (v nadaljnjem besedilu: štipendist) je upravičenec do štipendije, ki je pridobil pravico do štipendije oziroma je sklenil pogodbo o štipendiranju.

-        Strokovna komisija je delovno telo, ki izpelje postopek za podelitev štipendije, izdaja mnenja o izvajanju štipendiranja, predlaga spremembe ter v okviru pristojnosti odloča o upravičenosti in drugih vprašanjih, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic iz naslova sheme.

-        Štipendija v shemi je štipendija predpisana s tem Pravilnikom.

3. člen

(naloge štipenditorja)

Na osnovi sprejetega Pravilnika je naloga PRC-ja kot štipenditorja:

-        spremljanje kadrovskih potreb v Posočju,

-        izvedba javnega poziva delodajalcem za vključitev v shemo,

-        izvedba javnega razpisa štipendij,

-        izvajanje administrativne podpore strokovni komisiji,

-        sodelovanje predstavnikov PRC-ja na sejah strokovne komisije,

-        izvajanje nalog informiranja in obveščanja kandidatov za štipendije ter javnosti,

-        štipendiranje izbranih štipendistov v Posočju.

4. člen

(strokovna komisija)

Strokovno komisijo imenuje direktor PRC-ja. Člani komisije so predstavniki SVLR-ja, Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Nova Gorica in PRC-ja. V primeru odsotnosti člana komisije lahko člana nadomesti druga oseba, ki jo s pisnim pooblastilom kot nadomestnega člana pooblasti član.

Strokovna komisija ima sledeče pristojnosti:

-        potrdi vsebino javnega poziva delodajalcem za vstop v shemo pred odločitvijo o objavi le-tega in oceni, ali je vsebina pripravljena tako, da je možno pričakovati uspešen javni poziv;

-        izvede odpiranje in ocenjevanje prispelih vlog na javni poziv in na podlagi kriterijev, določenih v tem Pravilniku in javnem pozivu, vključuje delodajalce v shemo;

-        potrdi vsebino javnega razpisa štipendij pred odločitvijo o objavi le-tega in oceni, ali je vsebina pripravljena tako, da je možno pričakovati uspešen javni razpis;

-        izvede odpiranje in ocenjevanje prispelih vlog na javni razpis štipendij in na podlagi kriterijev, določenih v tem Pravilniku in javnem razpisu štipendij, opravi in potrdi izbor štipendistov, ki se vključijo v shemo;

-        delo na javnem razpisu zaključi s poročilom, v katerem povzame potek javnega razpisa oziroma glavne ugotovitve komisije;

-        izpelje postopek obravnave morebitnih pritožb;

-        obravnava druga vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje in izvajanje sheme.

5. člen

(kriteriji za dodelitev)

Štipendije se dodeljujejo dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih delodajalci povprašujejo oziroma izrazijo interes opredeljen v vlogi na javni poziv in ki bodo v procesu izobraževanja pridobili najmanj srednješolsko izobrazbo ter se bodo po zaključku šolanja/študija zaposlili ali samozaposlili v Posočju.

Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo tisti kandidati, ki:

-        imajo zagotovljeno soštipendiranje s strani delodajalca s sedežem oziroma poslovno enoto v Posočju,

-        se šolajo za deficitarne in druge poklice, opredeljene v analizi deficitarnih poklicev, ki jo za potrebe izvajanja sheme izdela PRC.

Štipendije po tem Pravilniku se podeljujejo:

-        kot kombinirane štipendije, pri katerih najmanj polovico sredstev za izplačilo štipendije zagotavlja delodajalec, in sicer za celotno dobo šolanja/študija štipendista,

-        kot samostojne štipendije, ki jih v primeru manjšega odziva s strani delodajalcev podeli PRC.

Dijaki in študentje iz Posočja ter iz drugih predelov Slovenije in tujine lahko pridobijo kombinirano štipendijo, študentje iz Posočja (in sicer tisti, ki so vključeni v programe za pridobitev najmanj visokošolske izobrazbe) pa v okviru razpoložljivih sredstev tudi samostojno štipendijo.

II. UGOTAVLJANJE POTREB PO KADRIH PRI DELODAJALCIH

6. člen

(javni poziv)

Potrebe delodajalcev po kadrih ugotovi štipenditor na podlagi javnega poziva. Javni poziv delodajalcem se izvede praviloma vsako leto spomladi za prihodnje šolsko/študijsko leto.

Javni poziv delodajalcem se objavi na spletni strani štipenditorja, lahko pa tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja in na drug način obveščanja (s pismom delodajalcem, na e-naslove delodajalcev ali na drug način).

Javni poziv se izvede za delodajalce, ki imajo sedež ali poslovno enoto na območju Posočja.

Namen javnega poziva je ugotoviti potrebe delodajalcev po kadrih in interes delodajalcev za štipendiranje kadrov v sodelovanju s štipenditorjem.

7. člen

(pogoji za vključitev v shemo)

Delodajalec mora za soštipendiranje kadrov v okviru sheme izpolnjevati naslednje pogoje:

-        ima sedež ali poslovno enoto na območju Posočja,

-        ima kadrovsko potrebo, ki ustreza določbi 5. in 12. člena tega Pravilnika,

-        zagotavlja najmanj 50% sredstev za izplačilo štipendije izračunane po Pravilniku, za celotno dobo šolanja/študija štipendista,

-        zagotavlja štipendistu po končanem šolanju/študiju zaposlitev na ustreznem delovnem mestu s polnim delovnim časom, najmanj za čas, enak obdobju prejemanja štipendije,

-        ni v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije,

-        ni insolventen glede na 2. točko tretjega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/07).

Podrobneje se pogoji, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, če se želi vključiti v shemo, določijo z javnim pozivom.

Medsebojna razmerja, pravice in obveznosti med štipenditorjem, delodajalcem in štipendistom se uredijo s pogodbo o štipendiranju.

8. člen

(odpiranje in rešitev vlog na javni poziv)

Odpiranje prejetih vlog delodajalcev vodi strokovna komisija.

Strokovna komisija enakovredno obravnava vse pravočasno prispele popolne vloge. Vloga se šteje za popolno, če je izpisana na zahtevanih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije javnega poziva, če so priložene vse zahtevane priloge, če je ustrezno naslovljena in označena. Odpiranje vlog se izvede v roku, ki je predviden v javnem pozivu.

O odpiranju vlog strokovna komisija vodi zapisnik, ki vsebuje:

-        naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog,

-        predmet javnega poziva,

-        imena navzočih predstavnikov komisije,

-        seznam delodajalcev po vrstnem redu odpiranja vlog,

-        ugotovitev o popolnosti vlog z navedbo tistih delodajalcev, ki niso dostavili popolne vloge.

Delodajalce, katerih vloge so nepopolne, strokovna komisija v roku 5 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi v zahtevanem roku. Vloge, ki niso dopolnjene v roku, so zavržene. Nepravočasno prispele vloge se vrnejo pošiljateljem.

9. člen

(delodajalci s prioriteto)

V primeru, da delodajalci na javni poziv prijavijo več potreb, kot pa je razpoložljivih sredstev, imajo prednost pri izboru tisti, ki potrebujejo deficitarne kadre, kot so opredeljeni v analizi in dopolnitvah analize deficitarnih poklicev v Posočju, ki jo za potrebe izvajanja sheme izdela PRC.

O rezultatih javnega poziva so delodajalci obveščeni v 30 dneh po izteku roka za predložitev vlog.

III. POSTOPEK ZA UVELJAVITEV PRAVICE DO ŠTIPENDIJE

10. člen

(javni razpis štipendij)

Štipendistom se dodelijo štipendije na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi štipenditor. Javni razpis za dodelitev štipendij se objavi za posamezno šolsko/študijsko leto in vsebuje:

-        pogoje in merila za izbor kandidatov,

-        način prijave,

-        dokumentacijo, ki jo mora kandidat predložiti ob prijavi,

-        roke za oddajo vlog,

v primeru kombiniranih štipendij pa še:

-        število razpisanih štipendij,

-        navedbo poklicev oziroma izobraževalnih programov, za katere so štipendije razpisane,

-        navedbo delodajalcev, ki razpisujejo štipendije.

Javni razpis štipendij se objavi v regijskem časopisu in na spletnih straneh štipenditorja, lahko pa tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja in na drug način obveščanja.

11. člen

(upravičenci do štipendij)

Štipendije so namenjene dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju/ študiju zaposlili v Posočju.

Končni prejemniki so fizične osebe – štipendisti, ki lahko prihajajo iz Posočja ali iz drugih predelov Slovenije in tujine ter so bili izbrani na javnem razpisu. Dijaki in študentje iz Posočja ter iz drugih predelov Slovenije in tujine lahko pridobijo kombinirano štipendijo, študentje iz Posočja (in sicer tisti, ki so vključeni v programe za pridobitev najmanj visokošolske izobrazbe) pa v okviru razpoložljivih sredstev tudi samostojno štipendijo.

Do štipendij so upravičeni:

-        dijaki, ki se šolajo v Republiki Sloveniji ali v tujini in niso zaposleni;

-        dodiplomski študenti, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji ali v tujini in niso zaposleni;

-        podiplomski študenti, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji ali v tujini in niso zaposleni.

Pravice do štipendije ne more uveljaviti kandidat, ki:

-        je v delovnem razmerju,

-        je samozaposlena oseba,

-        je vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu za zaposlovanje,

-        prejema katerokoli vrsto štipendije, navedeno v drugem odstavku 5. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07 in 63/07),

-        je lastnik ali solastnik gospodarske družbe.

12. člen

(odpiranje vlog na javni razpis štipendij)

Odpiranje in ocenjevanje vlog opravi strokovna komisija.

Odpiranje vlog se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu. Vloge, prispele po preteku razpisnega roka, se štejejo za zamujene in se neodprte vrnejo pošiljatelju.

O odpiranju vlog in izboru prejemnikov mora komisija sproti voditi zapisnik, ki vsebuje:

-        naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog,

-        predmet javnega razpisa,

-        imena navzočih predstavnikov komisije,

-        imena oziroma naziv predlagateljev vlog,

-        vrstni red odpiranja vlog, ugotovitev o popolnosti vlog z navedbo tistih prijaviteljev, ki niso dostavili popolne vloge.

Zapisnik podpišejo člani komisije.

Komisija v roku 5 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste prijavitelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni po prejemu poziva za dopolnitev vloge. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji v navedenem roku ne dopolnijo, se zavržejo.

13. člen

(izbor štipendistov)

Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na osnovi meril, določenih v javnem razpisu. Štipendije se dodelijo glede na število doseženih točk, po padajočem vrstnem redu, do porabe sredstev in skladno s kriteriji opredeljenimi v 5. členu tega Pravilnika.

Komisija delo na javnem razpisu zaključi s poročilom, v katerem povzame potek javnega razpisa oziroma glavne aktivnosti komisije. Sestavni del poročila je tudi seznam štipendistov s pripadajočim izračunom višine štipendije za posamezne štipendiste za tekoče šolsko/študijsko leto. Komisija je dolžna v roku, ki je naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse prijavitelje o svoji odločitvi glede dodelitve štipendij.

14. člen

(pravica do ugovora)

Komisija svojo odločitev glede dodelitve štipendij prijaviteljem posreduje v obliki sklepa o izbiri oziroma ne izbiri prijavitelja. Zoper sklep ima neizbrani prijavitelj pravico do ugovora. Ugovor se vloži v 8 dneh od dneva vročitve sklepa.

O ugovoru odloča strokovna komisija, ki je sprejela sklep. Njena odločitev je dokončna.

15. člen

(pogodba)

Po izbiri sklenejo štipenditor, delodajalec (soštipenditor) in štipendist ali (v primeru samostojne štipendije) štipenditor in štipendist pogodbo o štipendiranju, s katero se podrobneje opredelijo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.

IV. VIŠINA ŠTIPENDIJE, ČAS PREJEMANJA IN IZPLAČEVANJE ŠTIPENDIJE

16. člen

(višina štipendije)

Višina štipendije se določa glede na razpoložljiva sredstva za sofinanciranje štipendij v sklopu Programa spodbujanja razvoja v Posočju 2007–2013 in vsakoletnega Izvedbenega programa razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin in lahko znaša maksimalno 60% minimalne plače v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: minimalna plača). V primeru kombinirane štipendije največ polovico štipendije (do največ 30% minimalne plače) posredno zagotavlja štipenditor, ostala sredstva pa zagotavlja delodajalec (soštipenditor).

Štipendije višje od 60% minimalne plače se določijo z osnovno pogodbo oziroma dodatkom k osnovni pogodbi, sredstva pa zagotavlja delodajalec.

Štipendija je sestavljena:

-        do 20% minimalne plače za dijake, do 30% minimalne plače za dodiplomske in podiplomske študente (dosežena 6. ali 7. raven izobrazbe) in do 35% minimalne plače za študente, ki se izobražujejo za pridobitev 8. (8/1 ali 8/2) ravni izobrazbe;

-        štipendistom, razen v prvem letniku izobraževalnega programa, ki prejemajo štipendijo, pripada:

-       dijakom s povprečno oceno:

-       od 2,5 do 3,4                  =>                   1% minimalne plače,

-       od 3,5 do 4,0                  =>                   2% minimalne plače,

-       od 4,1 do 4,4                  =>                   3% minimalne plače,

-       od 4,5 ali več                  =>                   6% minimalne plače

-       dodiplomskim študentom s povprečno oceno:

-       nad 7,0 do vključno 7,4 =>                    1,5% minimalne plače,

-       nad 7,5 do vključno 8,0 =>                    2,5% minimalne plače,

-       nad 8,0 do vključno 8,3 =>                    4% minimalne plače,

-       nad 8,3 do vključno 8,6 =>                    5,5% minimalne plače,

-       nad 8,6 do vključno 8,9 =>                    7% minimalne plače,

-       nad 8,9                           =>                   8,5% minimalne plače;

-        štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča, pripada za:

-       bivanje do 18% minimalne plače,

ali

-       prevoz v mestnem, primestnem ali medkrajevnem prometu v oddaljenosti pet kilometrov in več od kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja, in sicer v višini cene dijaške oziroma študentske mesečne vozovnice, vendar največ do 24% minimalne plače.

Delež minimalne plače iz prve alineje tretjega odstavka tega člena s sklepom določi strokovna komisija za vsako šolsko/študijsko leto posebej.

Učni uspeh se pri študentih ugotavlja tako, da se izračuna povprečje številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu. Če je v navedenem obdobju študent opravil manj kot tri izpite, se poleg ocen teh izpitov upoštevajo tudi vse ocene iz predhodnega študijskega leta. Pri dijakih je podlaga za ugotavljanje upravičenosti spričevalo oziroma obvestilo o uspehu preteklega leta.

17. člen

(izplačevanje in usklajevanje štipendij)

Višina štipendije se usklajuje enkrat letno v začetku šolskega/študijskega leta v skladu z Zakonom o določitvi minimalne plače (ZDMP, Uradni list RS, št. 114/06 in 36/08) in se opredeli z aneksom k osnovni pogodbi o štipendiranju.

Štipendije se izplačujejo praviloma mesečno za pretekli mesec za obdobje, določeno v pogodbi o štipendiranju.

Samostojne štipendije v celoti izplačuje štipenditor. V primeru kombinirane štipendije štipendijo izplačujeta štipenditor in delodajalec. Štipenditor izplačuje znesek v višini 50% štipendije izračunane po Pravilniku, delodajalec pa najmanj enak znesek.

18. člen

(trajanje štipendij)

Štipendist lahko prejema štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja, razen v končnem letniku srednjih šol, v katerem štipendist za mesec julij in avgust ni upravičen do štipendije.

Štipendije se izplačujejo tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja največ eno študijsko leto.

Štipendistu, ki predčasno uspešno zaključi izobraževanje na visokošolski stopnji, se lahko izplačajo štipendije v enkratnem znesku za vse preostale mesece tega študijskega leta.

V. OBVEZNOSTI ŠTIPENDITORJA, DELODAJALCEV IN ŠTIPENDISTOV

19. člen

(obveznost štipenditorja)

Štipenditor je dolžan štipendistu redno izplačevati štipendijo, praviloma mesečno za pretekli mesec, za obdobje določeno v pogodbi o štipendiranju.

20. člen

(obveznosti delodajalca)

Delodajalec sklene tripartitno pogodbo o dodelitvi štipendije s štipenditorjem in izbranim štipendistom, v kateri se zavezuje, da bo štipendistu izplačeval svoj del štipendije ves čas trajanja izobraževanja in da bo po zaključku izobraževanja štipendista sklenil z njim pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje.

Delodajalec na podlagi poziva štipenditorja kadarkoli sporoča podatke o zaposlenih, pomembne za spremljanje učinkovitosti izvajanja sheme.

Delodajalec je v času trajanja pogodbe o štipendiranju dolžan sporočiti štipenditorju vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, v roku 8 dni od nastanka spremembe.

21. člen

(dokazila o uspehu in napredovanju štipendista v višji letnik)

Štipendist mora po vsakem zaključenem šolskem/študijskem letu najpozneje 15 dni po zaključku šolskega/študijskega leta, predložiti štipenditorju dokazila o izpolnjevanju obveznosti štipendista iz tega Pravilnika:

-        dijak – originalno potrdilo o vpisu v naslednji letnik, spričevalo zadnjega letnika šolanja in ob zaključku izobraževanja tudi maturitetno spričevalo,

-        študent – originalno potrdilo o vpisu v naslednji letnik, potrdilo o vseh opravljenih izpitih v preteklem študijskem letu in ob zaključku izobraževanja tudi potrdilo o opravljeni diplomi.

22. člen

(obveznosti štipendista in spremembe, ki vplivajo na štipendijo)

Štipendist je v času prejemanja štipendije dolžan štipenditorju v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, oziroma od takrat, ko je zanjo izvedel, sporočiti vsako spremembo, zlasti pa:

-        prekinitev ali konec izobraževanja,

-        spremembo ravni in/ali smeri izobraževanja,

-        sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma začetek opravljanja samostojne registrirane dejavnosti,

-        spremembo stalnega prebivališča,

-        nastop starševskega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka,

-        nemožnost napredovanja v višji letnik zaradi neopravljenih šolskih/študijskih obveznosti,

-        druge okoliščine, ki se nanašajo na štipendijsko razmerje.

Štipendist se zavezuje, da se bo po zaključenem izobraževanju zaposlil pri delodajalcu vsaj toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo. Kolikor štipendist zapusti delodajalca po lastni volji že prej, mora vrniti revalorizirano vrednost vseh izplačanih sredstev.

Štipendist je prost vseh pogodbenih obveznosti, če mu delodajalec po končanem šolanju ne zagotovi ustrezne zaposlitve in ima zato pravico zaposlitve po lastni izbiri.

V primeru dvopartitne pogodbe o štipendiranju (brez udeležbe delodajalca) je štipendist dolžan že v času prejemanja štipendije sam iskati podjetje oziroma organizacijo v Posočju, pri kateri se bo zaposlil po končanem šolanju/študiju oziroma podjetje, ki bi ga bilo pripravljeno soštipendirati skladno s 17. in 18. členom tega Pravilnika.

Poleg tega se je štipendist po končanem šolanju/študiju dolžan zaposliti v Posočju vsaj za dobo, ki je enaka dobi štipendiranja. V nasprotnem primeru je dolžan vrniti štipendijo skladno z določili 27. člena Pravilnika.

23. člen

(razmerja med štipenditorjem, štipendistom in delodajalcem)

Vsa ostala določila in razmerja med štipenditorjem, štipendistom in delodajalcem, ki niso določena s tem Pravilnikom, se določijo z dvopartitno (štipenditor in štipendist) oziroma tripartitno (štipenditor, štipendist in delodajalec) pogodbo o štipendiranju.

VI. MIROVANJE, PRENEHANJE IN VRNITEV ŠTIPENDIJE

24. člen

(mirovanje štipendije)

Štipendija za tekoče šolsko/študijsko leto miruje in se ne izplačuje:

-        če štipendist ni izdelal letnika in mu je dovoljen ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal iz opravičljivih zdravstvenih razlogov ali starševstva,

-        če je štipendist izdelal letnik in v petnajstih dneh po zaključku študijskega leta ni predložil ustreznih dokazil iz 22. člena.

Štipenditor nadaljuje izplačevanje štipendije, če kandidat izpolni pogoje in predloži ustrezna dokazila, z novim šolskim/študijskim letom.

Na podlagi pisnega soglasja delodajalca se lahko obdobje mirovanja, kot je opredeljeno v prvi alineji prvega odstavka tega člena, podaljša, vendar največ za eno leto.

25. člen

(prenehanje štipendijskega razmerja)

Pogodba o štipendiranju preneha veljati pred potekom roka, dogovorjenega s pogodbo, če je štipendist:

-        pridobil katerokoli drugo štipendijo, navedeno v drugem odstavku 5. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07 in 63/07),

-        če mu je štipendija v preteklem letu mirovala v skladu z določbami prejšnjega člena, razlogi za mirovanje pa obstajajo tudi v tem šolskem/študijskem letu in štipendist ni pridobil soglasja delodajalca o podaljšanju mirovanja oziroma se je s Pravilnikom dovoljena doba podaljšanja mirovanja iztekla,

-        po svoji volji ali krivdi izgubil status dijaka ali študenta,

-        spremenil izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,

-        odšel na šolanje v tujino brez soglasja štipenditorja,

-        navajal neresnične podatke ali

-        ravnal v nasprotju z 22. členom tega Pravilnika.

26. člen

(vračilo štipendije)

Štipendist, ki je izgubil pravico do prejemanja štipendije iz razlogov, navedenih v 25. členu tega Pravilnika, mora vrniti revalorizirano vrednost prejetih štipendij.

Načini in roki vračila štipendije in obresti se opredelijo s sporazumom o vračilu štipendije, ki ga skleneta štipenditor in štipendist oziroma (v primeru tripartitne pogodbe) štipenditor, štipendist in delodajalec. V primeru, da štipendist na določila sporazuma ne pristane oziroma jih ne upošteva, se dolžni znesek izterja po sodni poti.

Če štipendist štipenditorju ne vrne dolgovanega zneska v predpisanem roku, je dolžan poleg osnovnega zneska plačati tudi zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti vračila dolgovanega zneska do dneva vračila sredstev štipenditorju.

Štipenditor lahko s soglasjem delodajalca na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.

Štipendist ni dolžan vrniti štipendije, v kolikor so nastopili utemeljeni razlogi, ki so vplivali na opustitev izobraževanja. Med te razloge se štejejo predvsem dalj časa trajajoča bolezen ali invalidnost I. kategorije štipendista, njegovih staršev oziroma vzdrževalcev ali otrok ter smrt staršev ali vzdrževalcev štipendistove družine oziroma drugi utemeljeni in dokazljivi razlogi, ki so vplivali na opustitev izobraževanja štipendista.

27. člen

(vračilo sredstev – delodajalec)

Neizpolnjevanje pogodbenih določil s strani delodajalcev, ki so na podlagi javnega poziva pridobili pravico do vključitve v shemo, je sankcionirano z vračilom revalorizirane vrednosti izplačanih sredstev za obdobje od dneva nakazila do dneva vračila. Vračilo sredstev in roki vračila se opredelijo v aktu, ki ga izda štipenditor.

Če delodajalec ne vrne štipenditorju dolgovanega zneska v predpisanem roku, je dolžan poleg osnovnega zneska plačati tudi zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti vračila dolgovanega zneska do dneva vračila sredstev štipenditorju.

V primeru prenehanja delodajalca (smrt, stečaj, prisilna poravnava, likvidacija, izbris) je delodajalec oproščen vračila javnih sredstev.

VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

28. člen

Ta Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

29. člen

Z dnem uveljavitve tega Pravilnika prenehata veljati Pravilnik o štipendiranju (Uradni list RS, št. 85/02) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 76/07).

Kobarid, dne 30. marca 2009

Posoški razvojni center Kobarid

mag. Roman Medved l.r.

Direktor