Na podlagi prvega odstavka 108. člena Zakona o javnih uslužbencih
(Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 69/08 – ZTFI-A in
69/08 – ZZavar-E in 65/08) izdaja minister za pravosodje
PRAVILNIK
o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu
usposabljanja pripravnikov v pravosodnih organih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik ureja trajanje pripravništva, način, potek in program
usposabljanja pripravnikov v pravosodnih organih, če ni s posebnimi predpisi
določeno drugače.
2. člen
(pripravnik)
(1) Pripravnik po tem pravilniku je oseba, ki sklene delovno razmerje
brez ustreznih delovnih izkušenj v skladu z zakonom in prvič začne opravljati
delo, ustrezno stopnji njegove strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi
za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.
(2) Za pripravnika po tem pravilniku se šteje tudi oseba, ki sklene
delovno razmerje in se usposablja za opravljanje dela, če je bila predhodno že
zaposlena in še ni končala pripravniške dobe.
II. TRAJANJE PRIPRAVNIŠTVA
3. člen
(trajanje pripravništva za uradniško delovno mesto)
Pripravniška doba za zasedbo uradniškega delovnega mesta, ki
se opravlja v nazivu, za katerega je predpisana univerzitetna ali visoka
strokovna izobrazba, traja 10 mesecev, za druga uradniška delovna mesta pa 8
mesecev.
4. člen
(trajanje pripravništva za strokovno-tehnično delovno mesto)
Pripravniška doba traja za strokovno-tehnična delovna mesta,
za katera se zahteva univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, 8 mesecev,
za strokovno-tehnična delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna in
srednja strokovna ter srednja splošna izobrazba, 6 mesecev, za
strokovno-tehnična delovna mesta, za katera se zahteva srednja poklicna
izobrazba, pa 4 mesece.
5. člen
(skrajšanje pripravniške dobe)
(1) Predstojnik lahko na predlog mentorja odloči o skrajšanju
pripravniške dobe. Odločitev je mogoče sprejeti po preteku polovice predpisane
pripravniške dobe. Pripravniška doba se lahko skrajša največ za eno tretjino.
(2) Predlog mentorja za skrajšanje pripravniške dobe mora
biti obrazložen ter mora vsebovati spremembo časovne razporeditve neizvedenega
dela pripravniškega usposabljanja in časovni obseg skrajšanja.
6. člen
(podaljšanje pripravništva)
Če je pripravnik med pripravniško dobo opravičeno neprekinjeno
odsoten več kot en mesec, se mu pripravniška doba za čas odsotnosti ustrezno
podaljša.
7. člen
(volonterski pripravnik)
(1) Volonterski pripravnik je oseba, ki sklene pogodbo o opravljanju
volonterskega pripravništva v pravosodnih organih, brez sklenitve delovnega
razmerja.
(2) S pogodbo o volonterskem opravljanju pripravništva, ki
mora biti sklenjena v pisni obliki, se ob upoštevanju tega pravilnika in
zakona, ki ureja delovna razmerja, določijo medsebojne pravice in obveznosti,
dolžina trajanja ter način izvedbe volonterskega pripravništva.
III. NAČIN, POTEK IN PROGRAM USPOSABLJANJA PRIPRAVNIKOV
8. člen
(individualni program pripravnika)
Pripravnikov mentor pripravniku določi individualni program (v
nadaljnjem besedilu: program), ki je sestavljen iz splošnega in posebnega dela.
9. člen
(splošni del programa)
(1) Obseg splošnega dela programa se določi glede na zahtevnost
delovnega mesta, osnova za njegovo določitev pa so vsebine iz prvega in drugega
odstavka 89. člena zakona, ki ureja javne uslužbence.
(2) Za splošni del programa se pripravnik usposablja v okviru
organa, kjer opravlja pripravništvo. Znanje s področij, ki jih zajema splošni
del programa, pridobi tudi s študijem predpisov in literature ob pomoči
mentorja.
(3) Če je bil pripravnik izbran na javnem natečaju, ga lahko
predstojnik v okviru splošnega dela programa napoti na obvezno usposabljanje po
89. členu zakona, ki ureja javne uslužbence.
10. člen
(posebni del programa)
(1) Posebni del programa se nanaša na organizacijo, pristojnosti,
delo in naloge organa, v katerem se pripravnik usposablja.
(2) V posebnem delu pripravnikovega programa se določijo notranje
organizacijske enote ter čas usposabljanja, ko pripravnik pridobiva potrebno
znanje, spretnosti in navade, potrebne za samostojno opravljanje dela, za
katerega se usposablja, ter osebe, odgovorne za spremljanje dela pripravnika.
(3) Skupna doba usposabljanja po posebnem programu traja
polovico celotne pripravniške dobe.
11. člen
(vsebina programa pripravnikovega usposabljanja)
Program pripravnikovega usposabljanja vsebuje:
1.
ime in priimek mentorja, njegov položaj ali delovno mesto ter notranjo
organizacijsko enoto, v kateri se pripravnik usposablja za samostojno delo na
posameznem področju;
2.
ime in priimek pripravnika, vrsto izobrazbe in trajanje pripravništva;
3.
cilje pripravnikovega usposabljanja;
4.
dela in naloge, s katerimi se bo pripravnik usposabljal, z navedbo imena
in priimka osebe, odgovorne za spremljanje dela pripravnika na posameznem
področju;
5.
časovno razporeditev usposabljanja;
6.
čas, določen za individualni študij predpisov s posameznega področja;
7.
čas za udeležbo na usposabljanju in
8.
morebitne druge obveznosti pripravnika.
12. člen
(način pripravnikovega dela)
(1) Pripravnik se usposablja po splošnem in posebnem programu
tako, da:
1.
opravlja posamezne naloge pod vodstvom mentorja ali osebe, odgovorne za
spremljanje dela pripravnika, ter preučuje literaturo, predpise in gradiva, ki
so osnova za opravljanje teh nalog;
2.
sodeluje pri pripravi gradiv, analiz, mnenj in drugih dokumentov s
področja, za katerega se po programu usposablja;
3.
pod vodstvom mentorja ali osebe, odgovorne za spremljanje dela
pripravnika, pripravlja osnutke splošnih in posamičnih upravnih aktov;
4.
prisostvuje sestankom delovnih in projektnih skupin ter drugih oblik
skupinskega dela organa;
5.
se udeležuje usposabljanj in izpopolnjevanj, na katera ga napoti
odgovorna oseba organa na predlog mentorja.
(2) Poleg usposabljanja iz prejšnjega odstavka pripravnik vodi
redno evidenco o svojem usposabljanju in delu, ki je podlaga za poročilo o
usposabljanju in delu, in mora biti razdeljena po posameznih vsebinah splošnega
in posebnega dela usposabljanja.
13. člen
(mentor)
(1) Mentorja, ki je uslužbenec organa, v katerem se pripravnik
usposablja, imenuje predstojnik organa. Zaradi lažje organizacije
pripravnikovega dela, lahko predstojnik imenuje tudi somentorja.
(2) Mentor mora imeti enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe
kot pripravnik. Če v organu ni uslužbenca z ustrezno stopnjo izobrazbe, ima
lahko izjemoma mentor nižjo stopnjo izobrazbe od pripravnika.
(3) Če je mentor odsoten z dela več kot pet delovnih dni skupaj,
ga nadomešča somentor ali vodja notranje organizacijske enote, v kateri se
pripravnik usposablja.
14. člen
(naloge mentorja)
(1) Mentor skrbi za pravilno in celovito izvedbo
pripravnikovega programa in je dolžan predstojnika opozoriti v primeru
bistvenih odstopanj od predvidenega izvajanja programa pripravnika.
(2) Mentor opravlja tudi druge naloge v zvezi z mentorstvom, še
zlasti:
1.
določi program pripravnikovega usposabljanja;
2.
pisno seznani s programom pripravnika in osebe, odgovorne za spremljanje
dela pripravnika;
3.
seznani pripravnika s predpisi, ki urejajo pripravništvo;
4.
sodeluje z osebami, odgovornimi za spremljanje dela pripravnika, in
skupaj z njimi določa vrsto in obseg posameznih pripravnikovih nalog;
5.
spremlja delo pripravnika in ocenjuje uspešnost opravljenih nalog;
6.
najmanj enkrat mesečno obravnava izvajanje pripravnikovega programa in
odloča o vprašanjih v zvezi z izvajanjem programa;
7.
je enkrat ali večkrat v skupnem trajanju najmanj štirih ur tedensko na
razpolago pripravniku za konzultacijo;
8.
za pripravnika, ki se mu pripravniška doba skrajša, predlaga spremenjen
program v skrajšanem obsegu;
9.
pripravi predlog pisne ocene pripravnikovega dela in jo predloži
komisiji;
10.
pripravi poročilo o izvedbi usposabljanja pripravnika, ki je del pisne
ocene pripravnikovega dela.
(3) V poročilu o izvedbi usposabljanja pripravnika mentor oceni:
1.
obseg opravljenega dela glede na program pripravnikovega usposabljanja;
2.
kakovost opravljenega dela glede na sposobnost za hitro in pravilno
določitev delovnega problema, izbranih metod in tehnik dela, uporabe
teoretičnega znanja pri izvedbi naloge in pravilnost rešitve;
3.
delovne lastnosti pripravnika (zanesljivost, vestnost, učinkovitost,
samoiniciativnost, sposobnost za skupinsko delo in podobno);
4.
na katerem ožjem delovnem področju organa je bil pripravnik
najuspešnejši in za katero delovno področje je pokazal največ zanimanja.
15. člen
(obveznosti pripravnika)
(1) Pripravnik mora v celoti izvesti naloge v skladu s programom
pripravništva ter navodili predstojnika, mentorja in osebe, odgovorne za
spremljanje dela pripravnika na posameznem delovnem področju.
(2) Pripravnik mora pred zaključkom pripravništva izdelati poročilo
o delu. Pripravnik vodi evidenco opravljenega dela, ki je podlaga za izdelavo
poročila o delu. Pri vsaki izmed določenih nalog opredeli delovni problem,
navede izbrane in uporabljene metode in tehnike dela z obrazložitvijo izbora
ter opiše pripombe in predloge k organizaciji in k vsebini dela.
(3) Pred zaključkom pripravništva pripravnik v dogovoru z
mentorjem pripravi zaključno nalogo. Komisija, ki jo imenuje predstojnik,
pripravi pisno mnenje o zaključni nalogi in sprejme pisno oceno pripravnikovega
dela, kjer ugotovi, ali je pripravnik uspešno zaključil pripravništvo.
(4) Poleg obveznosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena mora pripravnik:
1.
nemudoma javiti mentorju vsako okoliščino, ki vpliva ali bi lahko
vplivala na izvedbo pripravnikovega programa;
2.
po navodilu predstojnika ali mentorja izvesti tudi naloge, ki niso
določene s pripravnikovim programom.
16. člen
(dokumentacija)
Dokumentacija pripravnikovega usposabljanja vsebuje:
1.
program pripravnikovega usposabljanja;
2.
pripravnikovo poročilo o delu;
3.
zaključno nalogo s pisnim mnenjem komisije;
4.
mentorjevo poročilo o izvedbi usposabljanja pripravnika;
5.
obrazložen predlog mentorja in predstojnikovo odločitev o morebitnem
skrajšanju pripravništva.
IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
17. člen
(prehodna določba)
Pripravniki, ki so začeli pripravništvo pred začetkom uporabe
tega pravilnika, nadaljujejo pripravniško usposabljanje v skladu tem predpisom.
18. člen
(končna določba)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 007-57/2009
Ljubljana, dne 9. septembra 2009
EVA 2009-2011-0046
Aleš Zalar l.r.
Minister
za pravosodje