Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov obsega:

-       Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 22/09 z dne 23. 3. 2009),

-       Popravek Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 42/09 z dne 5. 6. 2009),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 22/10 z dne 19. 3. 2010),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 76/11 z dne 30. 9. 2011),

-       Pravilnik o spremembi Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 48/15 z dne 3. 7. 2015),

-       Pravilnik o spremembi Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 1/17 z dne 6. 1. 2017),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-F) (Uradni list RS, št. 40/17 z dne 21. 7. 2017),

-       Pravilnik o spremembi Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 47/17 z dne 1. 9. 2017).

PRAVILNIK

o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov

(delno prenehal veljati)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik ureja vrste, trajanje, potek in programe specializacij zdravnic in zdravnikov ter doktoric in doktorjev dentalne medicine (v nadaljnjem besedilu: zdravnikov), odobravanje specializacij, postopek opravljanja specialističnega izpita in postopek za priznavanje v tujini pridobljenega specialističnega naziva.

2. člen

(opredelitev specializacije)

Specializacija zdravnikov je oblika podiplomskega strokovnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: usposabljanje), ki je potrebno za dodatno in poglobljeno pridobivanje znanja in veščin na enem od področij medicine ali dentalne medicine.

Specialistično izobrazbo za posamezno vrsto specializacije se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja in z opravljenim specialističnim izpitom.

Vrste specializacij, organ, ki je program sprejel, datum sprejetja in čas trajanja specializacij zdravnikov so določeni v Prilogi 1A, vrste specializacij, organ, ki je program sprejel, datum sprejetja in čas trajanja specializacij doktorjev dentalne medicine pa so določeni v Prilogi 1B.

II. PROGRAMI SPECIALIZACIJ

3. člen

(programi specializacij)

Vsebine specializacij pripravi Slovensko zdravniško društvo, sprejme pa jih Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica), v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Programi specializacij morajo biti v skladu s tretjim odstavkom 17. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP in 58/08). Evidence programov in programe vodi zbornica.

4. člen

(vsebina specializacij)

Program posameznih specializacij določa:

-       obseg znanja in veščine, ki jih mora zdravnik specializant (v nadaljnjem besedilu: specializant) obvladati do zaključka specializacije,

-       vsebino in trajanje izvedbe posameznih delov specializacije (delo na oddelku, v ambulanti, v laboratoriju, seminarji, delavnice, raziskovalno delo),

-       druge vsebine in postopke za opravljanje posameznih specializacij.

III. POOBLAŠČENI IZVAJALCI IN SPECIALIZANTSKA DELOVNA MESTA

5. člen

(specializantska delovna mesta)

Specializacija se opravlja na odobrenih specializantskih delovnih mestih v javnih zdravstvenih zavodih, oddelkih medicinskih fakultet in pri drugih pravnih in fizičnih osebah s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci). Ti morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o zdravniški službi in s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacij za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacij zdravnikov in zobozdravnikov (Uradni list RS, št. 110/00 in 112/07).

Usposabljanje specializantov se izvaja pri pooblaščenih izvajalcih v regiji, za katero je bil izveden javni razpis. Zunaj regije pa se izvaja, če v njej za to specializacijo ali del programa specializacije ni pooblaščenega izvajalca ali če pooblaščeni izvajalec nima prostega delovnega mesta za tako usposabljanje.

Na predlog glavnega mentorja se lahko del programa ali če ni ustreznega pooblaščenega izvajalca, program specializacije v celoti opravi v drugi državi, pri izvajalcih, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno usposabljanje.

6. člen

(pridobivanje znanja in veščin)

Specializacija poteka pri pooblaščenih izvajalcih tako, da ima specializant zagotovljeno možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določene specialnosti medicine oziroma dentalne medicine.

7. člen

(zagotavljanje prostora, literature ter opreme)

Pooblaščeni izvajalec mora specializantu nuditi prostor in možnosti za praktično in teoretično delo. Dostopna mu morata biti domača in tuja strokovna literatura v enakem obsegu kot zaposlenim zdravnikom pooblaščenega izvajalca ter prostor in oprema za praktično vadbo veščin in postopkov, ki jih predvideva specializacija.

8. člen

(dolžnost sprejeti na usposabljanje glede na odobrena specializantska delovna mesta)

Pooblaščeni izvajalec je dolžan sprejeti na usposabljanje tolikšno število specializantov določene vrste specializacije, kolikor ima odobrenih specializantskih delovnih mest za to specializacijo.

Usposabljanje specializanta na posameznem specializantskem delovnem mestu traja do izteka v programu določenega trajanja programa ali dela programa specializacije.

9. člen

(register odobrenih specializacij)

Zbornica vodi register odobrenih specializacij in evidenco prostih ter zasedenih specializantskih delovnih mest.

Pooblaščeni izvajalec je dolžan vsakih šest mesecev, to je do 31. decembra in do 30. junija vsako leto, zbornici posredovati naslednje sezname:

-       seznam prostih in zasedenih specializantskih delovnih mest po vrstah specializacij,

-       seznam mentorjev,

-       seznam zaposlenih specializantov s predvidenim datumom zaključka njihove specializacije.

Vsako spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka mora pooblaščeni izvajalec sporočiti zbornici v osmih dneh po nastali spremembi.

IV. RAZPIS IN ODOBRITEV SPECIALIZACIJE

10. člen

(potrebe po novih specialistih)

Kratkoročne in dolgoročne potrebe po novih specialistih za posamezna področja za potrebe mreže javne zdravstvene službe ugotavlja zbornica na podlagi predvidene strategije o specialistični dejavnosti, dejanskih podatkov iz zdravniškega registra in obvestil izvajalcev javne zdravstvene službe. Strategija o specialistični dejavnosti obsega kratkoročne in srednjeročne napovedi potreb po zdravnikih specialistih in mreže zdravnikov specialistov po posameznih regijah ter za državo v celoti. Pooblaščeni izvajalci o potrebah po novih specialistih enkrat letno obveščajo Ministrstvo za zdravje ter zbornico.

Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka in skladno s številom prostih specializantskih delovnih mest, zbornica s soglasjem ministra, pristojnega za zdravje, vsako leto določi število novih specializacij za posamezna strokovna področja. Število novih specializacij se določi za vso državo in za vsako regijo posebej.

11. člen

(objava javnega razpisa)

Zbornica dvakrat letno z javnim razpisom razpiše specializacije za potrebe mreže javne zdravstvene službe za posamezna specialistična področja in posamezne regije.

Razpis se objavi na spletnih straneh zbornice, najava o objavi pa v zborničnem glasilu Isis.

V času razpisa mora biti razpisna dokumentacija (razpis specializacij in vloga za odobritev specializacije) dosegljiva vsem zainteresiranim na sedežu zbornice. Prav tako morajo imeti možnost vpogleda v ta pravilnik.

12. člen

(vsebina javnega razpisa)

Javni razpis za potrebe mreže javne zdravstvene službe vsebuje:

-       naziv in naslov zbornice,

-       vrste in število specializacij ter regije, za katere se posamezne specializacije razpisujejo,

-       pogoje za prijavo na posamezno specializacijo,

-       merila za izbiro,

-       roke in način oddaje vloge,

-       rok, v katerem bo zbornica odločila o prispelih vlogah.

Razpis mora trajati najmanj 15 dni.

13. člen

(vsebina prijave)

Prijava na razpis (v nadaljnjem besedilu: vloga) mora vsebovati:

1.     dokazilo o zaključenem študiju na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji ali potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje medicinske fakultete ali odločbo o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor medicine ali doktor dentalne medicine, pridobljeno v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja,

2.     dokazilo o strokovnem izpitu, opravljenem v Republiki Sloveniji, oziroma dokazilo, iz katerega je razvidno, da je do datuma vložitve vloge opravil najmanj dve tretjini programa pripravništva v Republiki Sloveniji,

3.     izjavo, da bo po končani specializaciji za prvo zaposlitev kot specialist sprejel ponudbo s strani izvajalca javne zdravstvene službe v regiji, ki je praviloma javni zdravstveni zavod, za katero kandidira, in sicer za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije,

4.     zdravniško spričevalo o predhodnem usmerjenem preventivnem zdravstvenem pregledu za delovno mesto specializanta, opravljenem pri pooblaščenem zdravniku medicine dela, prometa in športa,

5.     druga dokazila, ki so potrebna za prijavo na posamezno vrsto specializacije (veljavna licenca za družinsko medicino, veljavna licenca za pediatrijo in podobno).

Kandidati ali kandidatke (v nadaljnjem besedilu: kandidat) iz držav članic Evropske unije namesto dokazil iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka vlogi priložijo odločbo o priznanju kvalifikacij za opravljanje reguliranega poklica v Republiki Sloveniji, pridobljeno v postopku za priznavanje kvalifikacij po posebnem zakonu.

V vlogi lahko kandidat navede glavnega mentorja, pri katerem želi opravljati specializacijo. Kandidat se lahko na enem razpisu prijavi le na eno specializacijo, razpisano v eni regiji. Kandidat se lahko na istem razpisu izjemoma ponovno prijavi na drugo specializacijo, razpisano v isti ali drugi regiji ali na isto specializacijo v drugi regiji, če je bilo o njegovi prejšnji prijavi s strani zbornice že odločeno.

Javne listine in podatke iz uradnih evidenc iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki jih vodijo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, zbornica pridobi po uradni dolžnosti.

14. člen

(javni razpis specializacij z znanim plačnikom)

Zbornica lahko hkrati z razpisom iz 11. člena razpiše javni razpis specializacij z znanim plačnikom, če je razpis v skladu s strategijo o specialistični dejavnosti.

Javni razpis specializacij z znanim plačnikom mora vsebovati najmanj podatke iz prve, tretje, četrte, pete in šeste alineje 12. člena ter podatek, da se bo odobrilo le toliko specializacij za znanega plačnika, kolikor bo ugotovljenih prostih specializantskih delovnih mest. Če je prijavljenih kandidatov več, kot je prostih specializantskih delovnih mest, se za izbiro med kandidati smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki veljajo za izbirni postopek.

Kandidati za opravljanje specializacije z znanim plačnikom morajo vlogi priložiti izjavo plačnika o plačilu vseh stroškov specializacije, ni pa jim treba prilagati izjave iz 3. točke prvega odstavka 13. člena. Pred začetkom opravljanja specializacije skleneta specializant in plačnik z zbornico pogodbo, s katero se uredijo medsebojne obveznosti v zvezi s specializacijo.

Kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno, se za razpis in odobritev specializacij z znanim plačnikom smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na razpis in odobritev specializacij za potrebe mreže javne zdravstvene službe.

15. člen

(pošiljanje vlog)

Vloga se pošlje priporočeno po pošti na naslov zbornice.

Na ovojnici mora biti jasna oznaka »Ne odpiraj – Za javni razpis specializacij.«

Če kandidat ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da vloga sploh ni bila vložena.

Pristojna uradna oseba zbornice, ki sprejema vloge, prispele na razpis, na vsaki vlogi jasno označi datum oddaje vloge na pošto in datum prejema. Na enak način evidentira tudi vsako dopolnitev oziroma spremembo vloge.

O prispelih vlogah za odobritev specializacij se vodi seznam.

16. člen

(prepozne vloge)

Kandidat do poteka razpisnega roka nima pravice vpogleda v vloge drugih kandidatov na istem razpisu.

Vloga, ki jo je kandidat oddal na pošto po preteku razpisnega roka, je prepozna. Tako prijavo zbornica po končanem postopku odpiranja prijav neodprto vrne kandidatu z navedbo, da je prepozna.

17. člen

(obravnava popolnih vlog)

V postopku za odobritev specializacij se obravnavajo vloge, ki vsebujejo vse z razpisom zahtevane podatke in dokazila in prispejo na zbornico v predpisanem roku.

18. člen

(odpiranje vlog)

Predsednik zbornice med zaposlenimi na zbornici imenuje eno ali več komisij za odpiranje vlog v postopku javnega razpisa specializacij (v nadaljnjem besedilu: komisija za odpiranje vlog).

Po poteku razpisnega roka komisija za odpiranje vlog hkrati odpre vse vloge, ki so pravočasno prispele.

K odpiranju vlog so lahko prisotni vsi kandidati, ki so se prijavili na razpis.

Za vsako vlogo komisija za odpiranje vlog ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala oseba, ki izpolnjuje v javnem razpisu določene pogoje, in ali je popolna glede na besedilo javnega razpisa.

O odpiranju vlog se piše zapisnik.

Podatki o prijavljenih kandidatih za posamezno razpisano mesto so na voljo pri zbornici v treh dneh po odpiranju vlog.

Kandidati, ki so se v predpisanem roku prijavili na razpis, vendar želijo kandidirati na drugo razpisano specializacijo, lahko prenesejo svojo prijavo za katerokoli drugo razpisano specializacijo še v treh dneh po odpiranju vlog.

Zbornica odloči o vlogah najkasneje v dveh mesecih po preteku razpisnega roka. Postopek vodi uradna oseba. Odločbo o specializaciji izda zbornica v upravnem postopku.

19. člen

(pravočasna in popolna vloga)

Vloga je pravočasna, če na razpis prispe v roku in na način, ki ga določa ta pravilnik.

Vloga je popolna, če vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva ta pravilnik.

Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na podlagi dokazil iz 13. člena tega pravilnika.

Če komisija za odpiranje vlog ugotovi, da je treba vlogo dopolniti, ker ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov oziroma dokazil, obvesti kandidata o pomanjkljivostih in ga pozove, da jih odpravi v treh dneh od prejema obvestila, in opozori na posledice, če jih ne bo pravočasno odpravil. Če pomanjkljivosti v navedenem roku niso odpravljene, se vloga s sklepom zavrže. Predložena dokumentacija se vrne kandidatu.

20. člen

(skupno poročilo)

Po preteku tridnevnega roka iz prejšnjega člena komisija za odpiranje vlog pripravi skupno poročilo za ustrezne vloge, ki vsebuje šifro vloge, ime in priimek kandidata, vrsto specializacije ter regijo, za katero bi želel specializirati.

21. člen

(sklep, s katerim se vloga zavrže)

Na podlagi ugotovitev iz zapisnika o odpiranju vlog o prepoznih in nepopolnih vlogah ter vlogah, ki jih niso vložile upravičene osebe, predsednik zbornice izda sklep, s katerim tako vlogo zavrže.

22. člen

(odprti razpis)

Za specializacije v posameznih regijah, ki so ostale nezasedene, se razpis ne zaključi, temveč ostane odprt do popolnitve prostih mest; v vsakem primeru pa se razpis zaključi trideset dni pred objavo novega razpisa.

Zbornica začne postopek odobritve prispelih vlog za nezasedene specializacije v posameznih regijah vsak deveti dan v mesecu. Upoštevajo se vse priporočeno poslane vloge, ki prispejo na zbornico do devetega dne v mesecu. Pozneje prispele vloge se obravnavajo v naslednjem mesecu. Če je deveti dan v mesecu nedelja ali praznik ali dela prost dan, se o vlogah odloča prvi naslednji delavni dan.

Za odpiranje in preusmeritev vlog se smiselno uporabljajo določbe od 17. do 21. člena tega pravilnika.

Na odprti razpis se ne more prijaviti kandidat, ki je že v postopku razpisa in odobritve specializacije, pa v tem postopku s strani zbornice o njegovi prijavi še ni odločeno.

Za izbiro med kandidati veljajo določbe tega pravilnika, ki veljajo za izbirni postopek, in razpisna merila iz razpisa, na katerem so bile te specializacije objavljene.

23. člen

(izbirna komisija)

Izbirni postopek za vse ustrezne vloge iz 20. in 22. člena tega pravilnika opravi zbornica, ki za vsak razpis, vsako specializacijo, ki je razpisana, in vsako regijo, za katero se posamezna specializacija razpisuje, posebej imenuje izbirno komisijo.

Izbirna komisija strokovno ovrednoti merila iz 24. člena tega pravilnika, ki jih je posamezni kandidat priložil svoji vlogi, in s kandidatom opravi osebni razgovor.

Izbirno komisijo sestavljajo trije člani, in sicer:

-       člana Sveta za izobraževanje zdravnikov, Odbora za zobozdravstvo ali Komisije za specializacije,

-       koordinatorja specializacije za določeno specialistično področje,

-       predstavnika regije, za katero je razpisana specializacija.

Predstavnika regije imenuje regijski odbor. V izbirnih postopkih javnih razpisov specializacij z znanim plačnikom se regija, iz katere je predstavnik, določi z žrebom.

Če se seje izbirne komisije ne udeleži eden izmed članov izbirne komisije, ki je bil pravočasno vabljen, lahko o posamezni vlogi izjemoma odloči tudi dvočlanska komisija, v kateri mora biti obvezno prisoten predstavnik regije.

Na seji izbirne komisije je navzoča tudi pristojna uradna oseba zbornice. Uradna oseba sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani izbirne komisije in kandidat.

Če je na posamezno razpisano specializacijo v eni regiji s popolno vlogo prijavljenih enako ali manjše število kandidatov, kot je razpisanih prostih specializantskih mest, se izbirni postopek za te kandidate ne opravi, opravi pa se razgovor s koordinatorjem specializacije ali njegovim namestnikom. Na razgovor je vabljen tudi predstavnik regije. Če ni zadržkov iz 25. člena tega pravilnika, uradna oseba predlaga predsedniku zbornice odobritev teh specializacij. Če po mnenju koordinatorja obstajajo zadržki iz 25. člena tega pravilnika, koordinator to pisno, z obrazložitvijo, sporoči uradni osebi, ki ravna skladno s 25. členom tega pravilnika.

Če se kandidat iz prejšnjega odstavka razgovora s koordinatorjem specializacije ali njegovim namestnikom ne udeleži, mu zbornica specializacije ne odobri.

24. člen

(izbirna merila)

Izbirna merila in sorazmerni delež možnega števila doseženih točk so:

-       povprečna ocena dodiplomskega študija (do 35 točk),

-       mnenje dosedanjih mentorjev ter dosedanji dosežki in reference (do 30 točk),

-       mnenje izbirne komisije na podlagi osebnega razgovora s kandidatom (do 35 točk, od česar pripada mnenju regijskega predstavnika do 10 točk).

Če za eno specializantsko mesto kandidira več kandidatov, ki so na podlagi izbirnih meril iz prejšnjega odstavka dosegli enako število točk, izbirna komisija odloča na podlagi dopolnilnega merila. Dopolnilno merilo je ocena na dodiplomskem študiju ali ocena mentorjev na pripravništvu iz predmeta oziroma področja, ki se vsebinsko nanaša na specializacijo, za katero kandidat kandidira. Izbirna komisija lahko določi, da se uporabita obe dopolnilni merili hkrati.

Pristojna uradna oseba predlaga predsedniku zbornice odobritev specializacije za tiste kandidate, ki so pri posamezni specializaciji dosegli največje število točk, ter za toliko kandidatov, kolikor je bilo pri posamezni specializaciji razpisanih prostih specializantskih mest. Za preostale kandidate uradna oseba predlaga neodobritev specializacije.

25. člen

(neodobritev specializacije)

Uradna oseba lahko predlaga neodobritev specializacije prijavljenemu kandidatu tudi, kadar ta formalno izpolnjuje vse prej navedene pogoje, vendar:

-       je pred tem brez utemeljenega razloga prekinil že odobreno specializacijo;

-       mu je specializacija prenehala v skladu z določbami 43. člena tega pravilnika;

-       je dosedanji mentor kandidata podal utemeljeno mnenje, da kandidat za določeno specializacijo ni primeren;

-       obstaja utemeljen sum na podlagi zdravniškega spričevala o predhodnem usmerjenem preventivnem zdravstvenem pregledu iz 4. točke prvega odstavka 13. člena tega pravilnika, da kandidat ni psihofizično sposoben oziroma primeren za opravljanje specializacije ali da obstajajo zdravstveni ali drugi razlogi, ki bi mu onemogočali opravljanje specializacije.

Preden uradna oseba predlaga neodobritev specializacije po določbah tega člena, mora biti kandidatu dana možnost, da o vseh odločilnih okoliščinah poda svoje mnenje.

26. člen

(poročilo ob koncu izbirnega postopka)

Izbirna komisija ob koncu izbirnega postopka pripravi poročilo.

27. člen

(odločba o specializaciji)

Na podlagi predloga pristojne uradne osebe predsednik zbornice izda eno odločbo o specializaciji za vse kandidate, ki so se prijavili na določeno specializacijo v določeni regiji.

Kandidat lahko vloži pritožbo zoper odločbo iz prejšnjega odstavka v 15 dneh od prejema odločbe na Ministrstvo za zdravje. Pritožba ne zadrži izvršitve.

Najkasneje v 30 dneh po izdaji odločbe iz prvega odstavka tega člena izda zbornica posameznemu kandidatu, kateremu je bila specializacija odobrena, sklep, v katerem se določi datum začetka opravljanja specializacije in glavni mentor. Sklep se vroči izbranemu kandidatu in glavnemu mentorju. S sklepom se izbranemu kandidatu se pošljejo tudi navodila za opravljanje specializacije, ki jih izda zbornica.

Kandidat lahko vloži pritožbo zoper sklep iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od njegovega prejema. O pritožbi odloča Izvršilni odbor zbornice.

28. člen

(priprava poteka specializacije in opredelitev delodajalca)

Po izdaji odločbe o specializaciji zbornica pripravi za vsakega kandidata potek specializacije in opredeli specializantska delovna mesta, na katerih specializanti izvajajo posamezne dele specializacije.

Delodajalca, pri katerem se specializant zaposli, predlaga zbornica.

V. MENTORSTVO

29. člen

(naloge mentorja)

Ves čas specializacije ima specializant glavnega mentorja, na posameznih specializantskih delovnih mestih v poteku specializacije pa tudi neposredne mentorje.

Naloge glavnega mentorja so naslednje:

-       pred začetkom specializacije pisno predlaga zbornici individualiziran program specializacije za svojega specializanta,

-       usklajuje in nadzira potek specializacije ter s tem zagotavlja, da specializacija poteka po programu,

-       sodeluje z neposrednimi mentorji in spremlja njihovo delo,

-       ocenjuje napredovanje znanja usposabljanja specializanta,

-       predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin,

-       poda enkrat letno poročilo o delu in usposabljanju specializanta koordinatorju specializacije,

-       organizira skupinske oblike usposabljanja specializantov.

Naloge neposrednega mentorja so:

-       usposablja in nadzira specializanta na delovnem mestu,

-       poroča glavnemu mentorju o napredovanju znanja specializanta,

-       sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov.

Pravice glavnega in neposrednega mentorja so:

-       zagotovljen čas za delo z vsakim specializantom v skladu s programom mentorskega dela,

-       zagotovljen čas za dodatno usposabljanje v trajanju dveh delovnih dni letno.

30. člen

(pogoji za imenovanje mentorjev)

Glavne mentorje imenuje zbornica na predlog pooblaščenih izvajalcev ali svojih strokovnih sodelavcev, za obdobje šestih let.

Seznam glavnih mentorjev vodi zbornica, ki se posodablja najmanj enkrat letno.

Glavni mentor je izbran med zdravniki z učiteljskim nazivom, nazivom svetnika ali višjega svetnika in primarija, in sicer s strokovnega področja, na katerem poteka specializacija. Glavni mentor je lahko tudi specialist z najmanj petimi leti praktičnih izkušenj na svojem področju po opravljenem specialističnem izpitu. Glavni mentor lahko istočasno skrbi za največ tri specializante. Za glavnega mentorja je lahko imenovan le zdravnik, ki je v predhodnem koledarskem letu zbral najmanj 50 kreditnih točk, ki so skladno s pravilnikom, ki ureja podelitev zdravniških licenc, potrebne za podaljšanje licence, in se ustrezno usposablja za mentorja po usmeritvah stroke.

Merila za izbiro mentorja specializantu določi Komisija za podiplomsko usposabljanje.

Neposredni mentor je praviloma specialist določene specialnosti, pri dejavnostih, ki jih izvajajo tudi nezdravniki, pa je lahko tudi drug strokovnjak.

31. člen

(razrešitev mentorja)

Zbornica lahko glavnega ali neposrednega mentorja razreši mentorstva v naslednjih primerih:

-       zaradi nespoštovanja ali neizpolnjevanja mentorskih dolžnosti (na predlog specializanta ali zavoda, v katerem je mentor zaposlen, in po predhodnem mnenju nadzornika kakovosti);

-       zaradi neizvrševanja mentorskih dolžnosti v skladu z veljavno zakonodajo (na predlog zbornice);

-       če mentor sam zahteva razrešitev.

Zbornica mora pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti mentorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi v osmih dneh. Če se mentor ne izjavi, se domneva, da se z navedbami strinja.

Zoper sklep o razrešitvi ima mentor pravico do pritožbe v 15 dneh od vročitve sklepa o razrešitvi, če meni, da je bil kršen postopek razrešitve in da je ta kršitev bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v prvem odstavku tega člena. Pritožba ne zadrži izvršitve.

O pritožbi odloča izvršilni odbor zbornice.

Specializantu, katerega mentor je bil s sklepom organa prve stopnje razrešen, zbornica določi začasnega mentorja za dobo največ šest mesecev; za začasnega mentorja se imenuje koordinator specializacije. V tem roku zbornica specializantu imenuje novega glavnega oziroma začasnega mentorja.

VI. UPRAVLJANJE KAKOVOSTI IZVAJANJA SPECIALIZACIJ, NADZORNIKI KAKOVOSTI IN KOORDINATORJI SPECIALIZACIJ

32. člen

(zagotavljanje in upravljanje kakovosti)

Celovito upravljanje kakovosti specialističnega usposabljanja zdravnikov se opravlja z:

-       zagotavljanjem kakovosti programov posameznih specializacij,

-       upravljanjem kakovosti izvajanja programov.

Postopke celovitega upravljanja kakovosti specialističnega usposabljanja zdravnikov organizira, vodi in usklajuje zbornica.

33. člen

(nosilci odgovornosti)

Za zagotavljanje kakovosti programov posameznih specializacij so odgovorni njihovi pripravljavci, strokovna združenja in sekcije Slovenskega zdravniškega društva, ki določi vsebino programov. Ta strokovna telesa so odgovorna tudi za posodabljanje oziroma dopolnitve veljavnih programov specializacij.

34. člen

(naloge zbornice)

Z namenom celovitega upravljanja kakovosti specialističnega usposabljanja zbornica:

-       določa merila in kazalce kakovosti za stalno in občasno spremljanje kakovosti izvajanja programov specializacij,

-       skrbi za ustrezno kakovost strokovne in pedagoške usposobljenosti glavnih in neposrednih mentorjev,

-       izvaja usklajevalne aktivnosti za kakovostno delo mentorjev v okvirih dejavnosti pooblaščenih izvajalcev,

-       imenuje koordinatorje specializacij po posameznih specialističnih področjih, usklajuje in podpira njihovo stalno kakovostno delo,

-       imenuje nadzornike kakovosti za posamezne skupine specializacij, usklajuje njihovo delovanje in jim za izpolnjevanje določenih nalog nudi ustrezno podporo.

35. člen

(nadzorniki kakovosti)

Nadzorniki kakovosti za posamezne skupine specializacij, ki jih zbornica imenuje s seznama glavnih mentorjev, opravljajo naslednje naloge.

-       usmerjanje in usklajevanje delovanja glavnih mentorjev in koordinatorjev specializacij,

-       spremljanje izvajanja in redni strokovni nadzori kakovosti izvajanja specializacij pri pooblaščenih izvajalcih (na 1 do 3 leta),

-       zbiranje in oblikovanje predlogov za izboljševanje kakovosti izvajanja specializacij,

-       sodelovanje pri reševanju pritožb v zvezi z izvajanjem programov specializacij.

36. člen

(koordinatorji specializacij in njihovi namestniki)

Koordinatorji specializacij in njihovi namestniki za vsako specialistično področje, ki jih imenuje zbornica, opravljajo naslednje naloge:

-       sodelovanje v izbirni komisiji,

-       pregledovanje vlog za vštevanje predhodnega usposabljanja ali dela posameznega specializanta v program specializacije,

-       sodelovanje pri pripravi individualiziranega programa poteka specializacije za posameznega specializanta,

-       sodelovanje pri organiziranju skupinskih oblik izobraževanja specializantov,

-       vzpostavljanje in vzdrževanje ustrezne ravni kakovosti usposabljanja posameznih specializantov in izvajanja specializacij v pooblaščenih ustanovah,

-       spremljanje napredovanja usposabljanja posameznih specializantov in sprotnega preverjanja znanja, kot ga opredeljuje program specializacije,

-       pregledovanje izpolnjenih listov zdravnika specializanta ob vlogah za opravljanje specialističnega izpita,

-       določanje glavnih mentorjev za posamezne specializante,

-       zbornici predlaga delodajalca, pri katerem se specializant zaposli,

-       sodelovanje pri reševanju pritožb v zvezi z izvajanjem programov specializacij.

Merila za določanje koordinatorjev specializacij določi Svet za izobraževanje.

Mandat koordinatorja specializacij traja štiri leta, z možnostjo ponovnega imenovanja. Mandat namestnika koordinatorja specializacij je vezan na mandat koordinatorja specializacij.

VII. TRAJANJE IN POTEK SPECIALIZACIJE

37. člen

(opredelitev začetka specializacije in njeno trajanje)

Specializacija se začne najpozneje z dnem, ki je določen v sklepu o specializaciji.

Kandidat, kateremu je bila specializacija odobrena na podlagi potrdila, da je opravil že več kot dve tretjini programa pripravništva, začne s specializacijo šele po opravljenem strokovnem izpitu in najpozneje z dnem, ki je določen v sklepu o specializaciji iz 27. člena tega pravilnika.

Kandidat, ki iz utemeljenega razloga ne more začeti s specializacijo do dne, določenega v sklepu o specializaciji, mora pred nastopom tega datuma pisno obvestiti zbornico o razlogih. Če, da je razlog utemeljen, zbornica kandidatu datum začetka specializacije s sklepom ustrezno podaljša.

Kandidat, ki ne začne specializacije do dne, določenega v sklepu o specializaciji, in zbornice o tem ne obvesti, izgubi pravico do opravljanja specializacije. Kandidat lahko ponovno kandidira na novem razpisu z novo vlogo za isto ali drugo vrsto specializacije.

Obdobje, ki je v programu specializacije opredeljeno kot dolžina specializacije, je najkrajši čas, v katerem je mogoče opraviti program specializacije.

Dejansko traja specializacija tako dolgo, da kandidat pridobi znanje in veščine s celotnega področja specializacije v tolikšnem obsegu, da bo po zaključeni specializaciji in opravljenem specialističnem izpitu lahko samostojno opravljal delo.

Predlog za podaljšanje trajanja specializacije poda glavni mentor. O predlogu odloči zbornica v 30 dneh od vložitve predloga. Specializant se zoper to odločitev zbornice lahko pritoži na Ministrstvo za zdravje.

38. člen

(samostojnost in odgovornost pri delu)

Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotlej pridobljeno formalno izobrazbo (zaključen študij s strokovnim izpitom, opravljen sekundarijat, opravljena druga specializacija), druge storitve s področja sedanje specializacije pa le po predhodnem pisnem pooblastilu ali pod neposrednim nadzorom mentorja.

Specializant lahko med specializacijo samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine, kar s podpisom potrdi mentor na listu specializanta. Specializant je odgovoren za opravljanje teh del in storitev.

39. člen

(opredelitev delovnega časa in opravljanja dežurne službe)

Specializacija poteka v okviru polnega delovnega časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za delo zdravnikov pri pooblaščenem izvajalcu.

Specializant se v času specializacije vključuje v opravljanje dežurstva pri pooblaščenemu izvajalcu, pri katerem se usposablja, pod naslednjimi pogoji:

-       predhodno mora tri mesece štirikrat mesečno opravljati dežurstvo pod nadzorstvom specialista;

-       pri pooblaščenemu izvajalcu, kjer bo opravljal dežurno službo, morajo preveriti njegovo znanje s področja urgentnih stanj ustrezne specialnosti. Od treh članov komisije, ki to znanje preverja,morata vsaj dva člana redno opravljati delo v času dežurstva in izpolnjevati pogoje za imenovanje za glavnega mentorja s specialističnega področja, za katero je dežurstvo namenjeno;

-       komisija iz prejšnje alinee izdela pisni zapisnik preizkusa in izda potrdilo o usposobljenosti za opravljanje dežurstva, na podlagi katerega se vodstvu pooblaščenega izvajalca in glavnemu mentorju specializanta izdela predlog za dežuranje;

-       v času specializantovega opravljanja dežurstva mora pooblaščeni izvajalec določiti nadzornega zdravnika – specialista za konzultacijo. Ta mora specializantu ves čas opravljanja dežurne službe omogočati posvetovanje.

V dežurstvo so se dolžni vključevati vsi specializanti, če je izvajanje dežurstva na področju specializacije mogoče. Specializanti, katerih vsebina specializacije ne vsebuje opredeljene kvote vključevanja v dežurstvo, so se dolžni med opravljanjem specializacije vključiti v izvajanje dežurstva najmanj dvakrat mesečno oziroma skupno najmanj šestintridesetkrat letno. Specializant, tuj državljan z delovnim dovoljenjem, dežura pri svojem delodajalcu.

40. člen

(prekinitve izvajanja specializacije)

Redni letni dopust se všteva v čas specializacije.

Začasne prekinitve izvajanja specializacije (zaradi bolezni, izrednega dopusta ipd)., ki skupaj ne trajajo dalj kot dvajset delovnih dni v koledarskem letu, ne podaljšujejo celotnega trajanja specializacije.

Pri daljši odsotnosti zaradi bolezni, porodniškega dopusta ali drugih utemeljenih razlogov se čas specializacije ustrezno podaljša.

Kandidat, ki ne navede utemeljenega razloga za prekinitev specializacije, mora nemudoma nadaljevati z opravljanjem specializacije, sicer izgubi pravico do opravljanja specializacije. Če, da je prekinitev specializacije daljša od treh let, o možnosti nadaljevanja začete specializacije odloči zbornica.

41. člen

(preusmeritev v drugo specializacijo)

Specializant, ki se želi preusmeriti iz že odobrene specializacije v drugo specializacijo, ponovno kandidira na javnem razpisu za novo specializacijo. V primeru odobritve nove specializacije z odločbo o njeni odobritvi zbornica odloči tudi o prenehanju prej odobrene specializacije. O priznanju že opravljenih kroženj odloči zbornica.

42. člen

(vštevanje predhodnega usposabljanja)

Zdravniku specializantu se lahko tisti del programa opravljenega sekundarijata po končanem pripravništvu, ki po vsebini ustreza, všteva program specializacije. Odločitev o tem sprejme zbornica na predlog specializantovega glavnega mentorja.

V čas specializacije se lahko šteje tudi drugo izobraževanje in usposabljanje ali delo, če je bilo to v tem času skladno s programom specializacije, ki velja v Republiki Sloveniji. O skladnosti programov in priznanju dobe in vsebine specializacije, opravljene v času tako opravljenega dela oziroma usposabljanja, odloča zbornica.

43. člen

(postopek trajnega prenehanja specializacije)

Če glavni mentor ugotovi, da:

a)  specializant brez opravičljivih razlogov ne opravlja svojih obveznosti po programu specializacije ali

b)  specializant psihofizično ni primeren oziroma sposoben za opravljanje specializacije ali da obstajajo zdravstveni ali drugi razlogi, ki mu onemogočajo opravljanje specializacije,

mora, po predhodnem pisnem opozorilu specializantu, zbornici predlagati trajno prenehanje specializacije.

O predlogu iz prejšnjega odstavka odloči zbornica, ko se seznani s predlogom glavnega mentorja in pojasnili specializanta. Zoper odločitev zbornice se specializant ali glavni mentor lahko pritožita na Ministrstvo za zdravje.

V primeru suma o psihofizičnih nezmožnostih specializanta za nadaljevanje opravljanja specializacije iz točke b) prvega odstavka tega člena lahko poleg mentorja zbornico obvesti tudi predstojnik oddelka, kjer je specializant zaposlen oziroma kamor je napoten na usposabljanje.

V primeru suma o psihofizičnih nezmožnostih specializanta za nadaljevanje opravljanja specializacije iz točke b) prvega odstavka tega člena mora mentor obvestiti zbornico, in delodajalcu predlagati napotitev na usmerjeni zdravstveni pregled za delovno mesto specializanta, k pooblaščenem zdravniku medicine dela, prometa in športa. Zbornica po pridobitvi mnenja pooblaščenega zdravnika medicine dela, prometa in športa odloči o trajnem prenehanju specializacije.

44. člen

(list zdravnika specializanta)

Opravljanje posameznih delov programa specializacije in posegov se v času specializacije potrjuje v listu zdravnika specializanta. To je dokument, v katerem mentorji potrdijo, da je specializant opravil predpisani del programa tako, da je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine.

VIII. PREVERJANJE ZNANJA IN SPECIALISTIČNI IZPIT

45. člen

(preverjanje znanja med potekom specializacije)

Doseženo raven znanja in obvladovanja veščin mentorji preverjajo med potekom specializacije.

46. člen

(pristop k specialističnem izpitu)

K specialističnemu izpitu lahko pristopi le specializant, ki opravi predpisani program specializacije.

Specializant na zbornico naslovi vlogo za opravljanje specialističnega izpita. K vlogi priloži ustrezno izpolnjen list zdravnika specializanta, izjavo glavnega mentorja o pripravljenosti kandidata na specialistični izpit in potrdila, na podlagi katerih je v poteku specializacije pridobil znanja, izkušnje in veščine za samostojno opravljanje del in storitev.

Opravljanje specialističnega izpita z odločbo odobri zbornica.

47. člen

(odločba o odobritvi pristopa k specialističnemu izpitu)

Če specializant izpolnjuje vse pogoje za opravljanje specialističnega izpita, zbornica v 30 dneh po prejemu vloge izda odločbo, v kateri določi izpitno komisijo ter čas in kraj opravljanja specialističnega izpita. Rok za opravljanje izpita ne sme biti prej kot v petnajstih dneh od dneva vročitve odločbe. Odločba se pošlje kandidatu, članom izpitne komisije in glavnemu mentorju.

Na utemeljeno prošnjo kandidata lahko zbornica preloži izpit za največ petnajst dni. V vsakem drugem primeru se izpit ponovno razpiše.

48. člen

(kraj opravljanja specialističnega izpita)

Če program specializacije ne določa drugače, se specialistični izpit opravlja pri pooblaščenem izvajalcu.

49. člen

(izpitna komisija)

Tričlanska izpitna komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Zapisnikarja, ki je zdravnik, določi predsednik izpitne komisije. Predsednik izpitne komisij mora imeti naziv učitelja medicinske fakultete, višjega svetnika ali svetnika. Član izpitne komisije je lahko tudi specialist z najmanj desetimi leti izkušenj na svojem področju. Komisija je lahko tudi mednarodna, vendar le, če imajo člani komisije primerljiva merila, kot veljajo za slovenske zdravnike. Predsednik izpitne komisije mora biti specialist ali strokovnjak tiste specialnosti, s področja katere se opravlja specialistični izpit. Če se izpitna komisija ne more oblikovati po zgornjih merilih, njeno sestavo določita Svet za izobraževanje oziroma Odbor za zobozdravstvo.

Predsednik izpitne komisije mora praviloma imeti dolgoletne izkušnje s preverjanjem znanja na specialističnih izpitih.

Seznam članov izpitne komisije pripravi zbornica v sodelovanju z medicinskimi fakultetami, strokovnimi združenji in Slovenskim zdravniškim društvom.

Izpitu praviloma prisostvuje tudi glavni mentor, vendar ne more sodelovati pri delu izpitne komisije.

50. člen

(vsebina specialističnega izpita)

Specialistični izpit obsega teoretični in praktični del.

51. člen

(ocena na specialističnem izpitu)

Izpitna komisija odloča z večino glasov.

Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z: »opravil« ali »ni opravil«. Če kandidat pokaže izjemno, nadpovprečno znanje, lahko izpitna komisija oceni njegovo znanje »s pohvalo«.

52. člen

(neuspešno opravljen specialistični izpit)

Če kandidat ni opravil specialističnega izpita, lahko izpitna komisija predlaga zbornici podaljšanje specializacije in postavi še druge posebne zahteve za njeno nadaljevanje.

Specializacija se lahko podaljša za najmanj tri mesece in največ dve leti.

53. člen

(neupravičen izostanek od specialističnega izpita)

Če kandidat neopravičeno ne pride na izpit ali odstopi od že začetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.

Če se kandidat ne udeleži izpita iz opravičljivega razloga, se mora k izpitu ponovno prijaviti in obenem utemeljiti svojo odsotnost na prvem roku. Če je razlog utemeljen, o čemer presodi zbornica, se šteje, da se kandidat prvič prijavlja na izpit.

54. člen

(izguba pravice do opravljanja specialističnega izpita)

Kandidat, ki drugič ne opravi specialističnega izpita, izgubi pravico do nadaljnjega opravljanja izpita v tekočem letu.

55. člen

(pritožba zoper odločitev izpitne komisije)

Zoper odločitev izpitne komisije se specializant lahko pritoži zbornici v osmih dneh po opravljanju izpita.

56. člen

(zapisnik o poteku specialističnega izpita)

O poteku izpita se piše zapisnik na predpisanem obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi 2 tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim. Zapisnik vodi zapisnikar, podpišejo pa ga predsednik in vsi člani komisije. Zapisnik se izroči kandidatu in zbornici najpozneje v sedmih dneh po končanem izpitu.

57. člen

(potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu)

Kandidatu, ki opravi specialistični izpit, izda zbornica potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in mu z njim podeli naziv specialista ustrezne specialnosti. Vzorec potrdila je v Prilogi 3 tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim. Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu podpišejo predsednik Sveta za izobraževanje oziroma za doktorje dentalne medicine predsednik Odbora za zobozdravstvo, predsednik zbornice in predsednik izpitne komisije.

Na podlagi potrdila o opravljenem specialističnem izpitu in na podlagi vloge zdravnika specialista zbornica izda licenco za opravljanje določene specialnosti.

IX. POSTOPEK PRIZNANJA SPECIALISTIČNEGA NAZIVA NA PODLAGI DELA

58. člen

(priznanje specialističnega naziva na podlagi dela)

Ne glede na prejšnji člen zbornica tri leta po sprejetju nove specializacije zdravniku specialistu, ki je najmanj 6 let delal na specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije, in je opravil vse s programom specializacije s tega področja predpisane posege, poleg naziva specialista tiste specialnosti, za katerega je opravil specializacijo in specialistični izpit, podeli tudi naziv specialista in licenco z novega področja.

Ne glede na prejšnji. člen zbornica zdravniku specialistu, ki je opravil specializacijo in specialistični izpit na področju, za katero se ne more oziroma ne more več podeliti licenca, prizna specialistični naslov na strokovnem področju, ki je vsebinsko najbližje vsebini opravljene specializacije, in podeli licenco, če je opravil s programom te specializacije predpisane posege.

Določbi prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljata tudi za pridobitev specialističnega naziva in licence na področju novih specializacij, sprejetih med 1. januarjem 2000 in 25. junijem 2008.

59. člen

(upravičenci)

Za postopek priznanja specialističnega naziva na podlagi dela lahko zaprosi zdravnik specialist, ki je v Republiki Sloveniji opravil specialistični izpit ali mu je bila v Republiki Sloveniji priznana enakovrednost v tujini opravljene specializacije.

60. člen

(vloga)

Postopek priznanja specialističnega naziva na podlagi dela se začne na podlagi vloge.

Vloga mora vsebovati:

1.     življenjepis, v katerem zdravnik specialist navede, kje in kako je pridobil znanja in izkušnje, ki jih predvideva program specializacije, za katero je vložil vlogo;

2.     bibliografijo;

3.     seznam posegov, s katerimi dokazuje, da je opravil vse posege, ki jih zahteva program specializacije, za katero je vložil vlogo.

Če je zdravnik specialist dosegel naziv učitelj, višji svetnik, svetnik ali primarij s področja, za katero je vložil vlogo za priznanje specialističnega naziva na podlagi dela, mora vloga vsebovati:

-       življenjepis, v katerem zdravnik specialist navede, kje in kako je pridobil znanja in izkušnje, ki jih predvideva program specializacije, za katere naziv je vložil vlogo;

-       potrdilo, iz katerega je razvidno, na katerem področju dela se mu je podelil naziv učitelj, višji svetnik, svetnik ali primarij.

Obrazec seznama posegov iz 3. točke drugega odstavka tega člena predpiše zbornica.

Če ta pravilnik ne določa drugače, ravna zbornica v postopku priznanja specialističnega naziva na podlagi dela po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.

61. člen

(mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika kakovosti)

Popolno vlogo uradna oseba, ki vodi postopek, pošlje v mnenje koordinatorju specializacij in nadzorniku kakovosti.

Koordinator specializacij in nadzornik kakovosti podata mnenje v 30 dneh od prejema vloge, potrdi pa Svet za izobraževanje oziroma Odbor za zobozdravstvo.

Zbornica ne more izdati odločbe brez pisnega mnenja iz prvega odstavka tega člena in je nanj vezana.

62. člen

(stroški)

Stroške izdelave mnenja iz prejšnjega člena nosi predlagatelj, izdelavo in podelitev listine pa zbornica.

63. člen

(priznanje specialističnega naziva, pridobljenega v tujini)

Specialistični naziv, pridobljen v tujini, prizna zbornica pod pogoji, ki jih določi Svet za izobraževanje oziroma Odbor za zobozdravstvo in jih potrdi izvršilni odbor zbornice ter da nanje soglasje minister, pristojen za zdravje.

Specialistični naziv, pridobljen v državah članicah Evropske unije, se prizna po postopku in v skladu s pogoji, ki jih določajo Zakon o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02), mednarodne pogodbe in ustrezni pravni akti Evropske unije.

X. SPECIALIZACIJE TUJIH DRŽAVLJANOV

64. člen

(opravljanje specializacije tujih državljanov)

Tuj državljan lahko v Republiki Sloveniji opravlja specializacijo pod pogoji in v skladu s postopkom, ki so določeni z zakonom in s tem pravilnikom ter po programu, ki velja za državljane Republike Slovenije.

65. člen

(enakopravnost)

Za tuje državljane se uporabljajo določbe tega pravilnika, ki urejajo vsebino in potek specializacije ter opravljanje specialističnega izpita.

XI. FINANCIRANJE SPECIALIZACIJ

66. člen

(višina šolnine)

Višino šolnine za specializacije samoplačnikov, specializacije z znanim plačnikom in stroške specialističnega izpita določi zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.

Priloga 1A: Opredelitev specializacij zdravnikov

Priloga 1B: Opredelitev specializacij doktorjev dentalne medicine

Priloga 2: Zapisnik o specialističnem izpitu

Priloga 3: Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu

Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 22/09) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»XII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

67. člen

(programi specializacij)

Programi specializacij, ki so navedeni v prilogah št. 1A in 1B tega pravilnika, se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh Zdravniške zbornice Slovenije.

68. člen

(podelitev specialističnega naziva na podlagi dela koordinatorjem specializacij in nadzornikom kakovosti)

Vloge koordinatorjev specializacij in nadzornikov kakovosti za podelitev specialističnega naziva na podlagi dela, navedene v IX. poglavju tega pravilnika, v obdobju šestih mesecev po uveljavitvi tega pravilnika obravnava in o njih izda mnenje Svet za izobraževanje oziroma Odbor za zobozdravstvo.

69. člen

(dokončanje odprtih postopkov)

Postopki javnega razpisa specializacij in postopki odobritve specializacije, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika.

70. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vrstah,vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 59/03, 51/04, 15/05, 20/07 in 102/07), razen prilog 1A in 1B.

72. člen

(uveljavitev)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 22/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 76/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 48/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 1/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-F) (Uradni list RS, št. 40/17) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti določb pravilnika določa:

»28. člen

[…]

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 22/09, 42/09 – popr., 22/10, 76/11, 48/15 in 1/17) v delu, ki se nanaša na razpis in odobritev ter potek specializacije, uporablja pa se do uveljavitve predpisa, izdanega na podlagi tega zakona, kolikor ni v nasprotju z določbami tega zakona.

[…]«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»30. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 47/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.