Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni obsega:

-       Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (Uradni list RS, št. 6/07 z dne 23. 1. 2007),

-       Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (Uradni list RS, št. 86/08 z dne 5. 9. 2008),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (Uradni list RS, št. 51/09 z dne 3. 7. 2009).

PRAVILNIK

o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa merila za sofinanciranje izbranih programov, ki so v javnem interesu.

Ta pravilnik ureja tudi razvrstitev nacionalnih panožnih športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: NPŠZ) v skupine in razrede ter razvrstitev športnih panog v razrede.

2. člen

(postopek)

Izvajalce letnega programa športa se izbere na podlagi javnega razpisa, v skladu s tem pravilnikom in Pravilnikom o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa (Uradni list RS, št. 95/99 in 11/06).

3. člen

(načini določanja višine sofinanciranja)

Višina sofinanciranja posameznih vsebin ter strokovnih in razvojnih nalog se izračuna na podlagi točkovnega sistema, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.

4. člen

(vsebine, razvojne in strokovne naloge)

V skladu s tem pravilnikom se sofinancira naslednje vsebine ter razvojne in strokovne naloge:

1.     Vsebine:

-   interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov,

-   vrhunski šport, športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,

-   športna rekreacija,

-   šport invalidov;

2.     Razvojne in strokovne naloge:

-  usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov,

-  založniška dejavnost,

-  znanstvenoraziskovalna dejavnost,

-  meritve, analize in svetovanja,

-  preprečevanje uporabe nedovoljenih poživil in postopkov,

-  delovanje zvez in zavodov,

-  mednarodna dejavnost v športu in

-  graditev javnih športnih objektov.

II. VSEBINE

1. Interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov

5. člen

(predmet sofinanciranja)

S sredstvi za programe interesne športne vzgoje otrok, mladine in študentov se sofinancira:

1.     delovanje športnih zvez na državni ravni na področju interesne športne vzgoje otrok, mladine in študentov,

2.     interesno športno vzgojo otrok in mladine,

3.     interesni šport študentov.

1.1 Delovanje športnih zvez na državni ravni na področju interesne športne vzgoje otrok, mladine in študentov

6. člen

(sofinanciranje delovanja)

Sofinancira se delovanje športnih zvez na državni ravni na področju interesne športne vzgoje otrok, mladine in študentov, ki jim je področje interesne športne vzgoje otrok, mladine in študentov dejavnost delovanja.

Sofinancira se delovanje športnih zvez na državni ravni, ki izpolnjujejo pogoj, da:

-       je vanje včlanjenih najmanj 10 društev, ki izvajajo interesne programe športa otrok, mladine in študentov;

-       imajo najmanj 10.000 članov, ki so vključeni v omenjene programe.

Upošteva se izpolnitev pogoja iz prejšnjega odstavka na dan prijave na javni razpis. Za vsakega člana, vključenega v programe, se prizna 0,1 točke.

Za tekoče leto ministrstvo, pristojno za šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) določi vrednost točke za delovanje športnih zvez na državni ravni na področju interesne športne vzgoje otrok, mladine in študentov kot razmerje med:

-       obsegom sredstev, določenih v letnem programu športa za delovanje športnih zvez na državni ravni na področju interesne športne vzgoje otrok, mladine in študentov ter

-       skupnim številom točk vseh članov na javni razpis prijavljenih športnih zvez na tem področju, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje.

1.2 Interesna športna vzgoja otrok in mladine

7. člen

(predmet sofinanciranja)

Na področju interesne športne vzgoje otrok in mladine se v programih športnih oddelkov v osnovni šoli sofinancira strokovni kader in tehnološka oprema.

8. člen

(vsebina, pogoji in merila za sofinanciranje)

Sofinancirajo se programi športnih oddelkov v osnovni šoli z nadstandardno interesno športno ponudbo, ki vsebujejo raznolike športne vsebine in se izvajajo v šoli izven rednega vzgojno izobraževalnega programa v prvem triletju devetletke po merilih iz naslednje preglednice:

Sofinancirajo se programi športnih oddelkov v osnovni šoli, ki pri točkovanju zberejo najmanj 70 točk.

Za tekoče leto ministrstvo določi vrednost točke za programe športnih oddelkov v osnovnih šolah, ki se izračuna kot razmerje med:

-       obsegom sredstev, določenih v letnem programu športa za programe športnih oddelkov v osnovnih šolah in

-       skupnim številom točk vseh na javni razpis prijavljenih programov športnih oddelkov v osnovnih šolah, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje.

1.3 Interesni šport študentov

9. člen

(predmet sofinanciranja)

Na področju interesnega športa študentov ministrstvo sofinancira:

1.     medfakultetna tekmovanja v izbranih športnih panogah,

2.     80-urne programe v izbranih športnih panogah,

3.     program univerziade.

1.3.1 Medfakultetna tekmovanja v izbranih športnih panogah

10. člen

(pogoji za sofinanciranje)

Za sofinanciranje programov medfakultetnih tekmovanj lahko kandidirajo samo športne zveze ustanovljene za interesno športno vzgojo študentov. Sofinancirajo se samo programi, ki jih vodijo strokovni delavci v športu z ustrezno izobrazbo oziroma ustrezno usposobljenostjo.

11. člen

(vsebina sofinanciranja)

Sofinancira se najem objektov za izvedbo programov medfakultetnih tekmovanj.

12. člen

(merila in višina sofinanciranja)

Sofinancira se samo programe medfakultetnih tekmovanj po merilih iz naslednje preglednice:

13. člen

(višina sofinanciranja)

Sofinancira se največ deset programov z najvišjim številom točk, vendar samo, če pri točkovanju zberejo najmanj 50 točk.

Za tekoče leto ministrstvo določi vrednost točke za medfakultetna tekmovanja v izbranih športnih panogah kot razmerje med:

-       obsegom sredstev, določenih v letnem programu športa za navedeno področje in

-       skupnim številom točk vseh na javni razpis prijavljenih programov za medfakultetna tekmovanja, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje.

1.3.2 80-urni programi v izbranih športnih panogah

14. člen

(pogoji za sofinanciranje)

Za sofinanciranje 80-urnih programov lahko kandidirajo športne organizacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-       da so registrirane za izvajanje interesne športne vzgoje študentov in da to dejavnost tudi izvajajo,

-       da so samostojni nosilci teh dejavnosti,

-       da programe vodijo strokovni delavci v športu z ustrezno izobrazbo oziroma ustrezno usposobljenostjo.

15. člen

(vsebina sofinanciranja)

Sofinancira se delo strokovnega kadra in najem objektov za izvedbo 80-urnih programov.

16. člen

(merila za sofinanciranje)

80-urne programe za posamezno športno panogo, ki izpolnjujejo pogoje iz 14. člena tega pravilnika, se ovrednoti po merilih iz naslednje preglednice:

17. člen

(višina sofinanciranja)

Sofinancira se do 50 odstotkov vrednosti programov, preostala sredstva mora izvajalec pridobiti sam.

Sofinancira se največ deset 80-urnih programov, ki:

-       so na podlagi točkovanja uvrščeni med prvih deset programov,

-       so pri točkovanju zbrali najmanj 50 točk.

Za tekoče leto ministrstvo določi vrednost točke za 80-urne programe kot razmerje med:

-       obsegom sredstev, določenih v letnem programu športa za 80-urne programe in

-       skupnim številom točk vseh na javni razpis prijavljenih 80-urnih programov, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje.

1.3.3 Program univerziade

18. člen

(pogoji in merila za sofinanciranje)

Sofinancira se priprave in udeležbo na zimski in letni univerziadi, organizirani pod okriljem mednarodne zveze za univerzitetni šport FISU (Federation internationale du sport universitaire) in sicer v vrednosti 2500 točk za priprave in udeležbo na zimski univerziadi ter v vrednosti 2500 točk za priprave in udeležbo na letni univerziadi.

Pri izračunu se upošteva vrednost točke za vrhunski šport ter športno vzgojo otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (v nadaljnjem besedilu: vrednost točke za področje vrhunskega športa), ki je določena v drugem odstavku 20. člena tega pravilnika. Za sofinanciranje univerziade lahko kandidira samo športna zveza za interesno športno vzgojo študentov, ki je članica mednarodne zveze za univerzitetni šport FISU.

2. Vrhunski šport ter športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

2.1 Splošne določbe

19. člen

(predmet in pogoji za sofinanciranje)

S sredstvi za dejavnosti vrhunskega športa ter športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, se sofinancira:

1.     delovanje nacionalnih panožnih športnih zvez,

2.     dejavnosti vrhunskega športa ter dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – programi reprezentanc,

3.     nagrade za olimpijske medalje,

4.     štipendije,

5.     nadstandardno zdravstveno zavarovanje,

6.     delovanje panožnih športnih šol,

7.     športne oddelke v gimnazijah in srednjih šolah.

Za sofinanciranje dejavnosti iz 2. točke prejšnjega odstavka lahko kandidirajo samo izvajalci, ki so nosilci teh dejavnosti.

Za sofinanciranje dejavnosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena lahko kandidirajo samo športniki nosilci olimpijskih medalj oziroma njihovi trenerji.

Za sofinanciranje dejavnosti iz 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena lahko kandidira samo Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: olimpijski komite).

20. člen

(vrednost točke za področje vrhunskega športa)

Vrednotenje dejavnosti iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena se opravi na podlagi točkovnega sistema. Za te dejavnosti se uporablja vrednost točke za področje vrhunskega športa.

Za tekoče leto določi ministrstvo vrednost točke za področje vrhunskega športa, ki se izračuna kot razmerje:

-       med obsegom sredstev, določenih v letnem programu športa za delovanje NPŠZ, za dejavnosti vrhunskega športa, za dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – programi reprezentanc, in

-       skupnim številom točk vseh na javni razpis prijavljenih izvajalcev, ki po merilih za vrhunski šport izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje vsebin iz 1. in 2. točke prejšnjega člena.

21. člen

(omejitve)

Delež sredstev za športne dejavnosti, določene v 1. in 2. točki prvega odstavka 19. člena tega pravilnika, ki jih izvajalec prejme iz proračuna, lahko predstavlja največ 70% vrednosti proračuna dejavnosti izvajalca.

Če se v posameznem letu poveča obseg sredstev v letnem programu športa za dejavnosti iz 1. in 2. točke prvega odstavka 19. člena tega pravilnika, se sofinanciranje posamezne NPŠZ za te dejavnosti lahko poveča za največ 20 odstotnih točk nad odstotkom povečanja obsega sredstev v letnem programu športa za te dejavnosti ali zmanjša za največ 20% glede na predhodno leto.

Če se v posameznem letu zmanjša obseg sredstev v letnem programu športa za dejavnosti iz 1. in 2. točke prvega odstavka 19. člena tega pravilnika, se sofinanciranje posamezne NPŠZ za te dejavnosti lahko poveča za največ 20% glede na predhodno leto ali zmanjša za največ 20 odstotnih točk nad odstotkom zmanjšanja obsega sredstev v letnem programu športa za te dejavnosti.

Omejitvi iz drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljata, ko v posameznem letu po točkovnem sistemu skupna izračunana višina sofinanciranja dejavnosti iz 1. in 2. točke prvega odstavka 19. člena tega pravilnika za posamezno NPŠZ presega omejitvi iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

2.2 Delovanje nacionalnih panožnih športnih zvez

22. člen

(skupine in razredi)

NPŠZ se razvrsti v tri skupine in v pet razredov na podlagi razširjenosti, mednarodne razširjenosti in uspešnosti.

2.2.1 Razvrstitev nacionalnih panožnih športnih zvez v skupine

23. člen

(skupine)

V skupini A so individualne športne panoge z disciplinami, v katerih lahko posameznik osvoji naslov državnega prvaka.

V skupini B so kolektivne športne panoge s športnimi igrami, v katerih lahko ekipa osvoji naslov državnega prvaka.

V skupini C so miselne športne igre. V to skupino sodijo bridge, go in šah.

2.2.2 Razvrstitev nacionalnih panožnih športnih zvez v razrede zvez

24. člen

(razredi zvez)

Na podlagi meril razširjenosti, mednarodne razširjenosti in uspešnosti se razvrsti NPŠZ v pet razredov zvez, in to ločeno za vsako skupino iz prejšnjega člena.

25. člen

(merila)

Merilo razširjenosti predstavlja število športnikov, ki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ za naslov državnega prvaka. Upošteva se podatke, ki veljajo na dan prijave na javni razpis.

Merilo mednarodne razširjenosti predstavlja število držav, članic svetovne športne zveze. Upošteva se podatke, ki veljajo na dan prijave na javni razpis.

Merilo uspešnosti predstavlja število vseh kategoriziranih športnikov NPŠZ po veljavni kategorizaciji olimpijskega komiteja. Pri kolektivnih športih se upošteva samo število kategoriziranih športnikov, ki so kategorizacijo pridobili z nastopi državnih reprezentanc. Za šah veljata kot kategorizirana naziva naziv velemojster in mednarodni mojster.

NPŠZ se točkuje po merilih iz tega člena in razvrsti v razrede razširjenosti, mednarodne razširjenosti in uspešnosti, in to ločeno za vsako skupino iz 23. člena tega pravilnika.

26. člen

(merilo razširjenosti)

Povprečna vrednost merila razširjenosti se izračuna tako, da se vsoto vseh športnikov na javni razpis prijavljenih NPŠZ deli s številom na javni razpis prijavljenih NPŠZ. Dvakratna vrednost izračunanega povprečja predstavlja sto odstotkov, ki so podlaga za izračun mej razredov razširjenosti. NPŠZ se na podlagi števila športnikov uvrsti v razred razširjenosti in ovrednoti s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice:

Pripadajoče število točk iz preglednice v tem členu je del skupnega števila točk za sofinanciranje delovanja NPŠZ.

27. člen

(merilo mednarodne razširjenosti)

Povprečna vrednost merila mednarodne razširjenosti se izračuna tako, da se vsoto števila držav, članic svetovnih športnih zvez na javni razpis prijavljenih NPŠZ deli s številom na javni razpis prijavljenih NPŠZ. Dvakratna vrednost izračunanega povprečja predstavlja sto odstotkov, ki so podlaga za izračun mej razredov mednarodne razširjenosti. NPŠZ se na podlagi števila držav, članic svetovne športne zveze, uvrsti v razred mednarodne razširjenosti in ovrednoti s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice:

Pripadajoče število točk iz preglednice v tem členu je del skupnega števila točk za sofinanciranje delovanja NPŠZ.

28. člen

(merilo uspešnosti)

Povprečna vrednost merila uspešnosti se izračuna tako, da se vsoto števila vseh kategoriziranih športnikov na javni razpis prijavljenih NPŠZ po veljavni kategorizaciji deli s številom na javni razpis prijavljenih NPŠZ. Dvakratna vrednost izračunanega povprečja predstavlja sto odstotkov, ki so podlaga za izračun mej razredov uspešnosti. NPŠZ se na podlagi števila vseh kategoriziranih športnikov NPŠZ po veljavni kategorizaciji olimpijskega komiteja uvrsti v razred uspešnosti in ovrednoti s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice:

Pripadajoče število točk iz preglednice v tem členu je del skupnega števila točk za sofinanciranje delovanja NPŠZ.

Pri kolektivnih športih se upošteva samo število tistih kategoriziranih športnikov, ki so kategorizacijo pridobili z nastopi v državnih reprezentancah.

29. člen

(razvrstitev NPŠZ v razrede zvez)

NPŠZ se na podlagi razvrstitve v razrede v skladu s 24. do 28. členom tega pravilnika določi pripadajoče število točk iz naslednje preglednice:

Na podlagi vsote pripadajočih točk iz zgornje preglednice se določi razred zveze v skladu z naslednjo preglednico:

30. člen

(dodatna merila)

Če nobena športna panoga posamezne NPŠZ ni uvrščena v redni program olimpijskih iger (v nadaljnjem besedilu: OI), je lahko ta NPŠZ razvrščena najvišje v tretji razred zveze.

Strokovni svet Republike Slovenije za šport (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet) ocenjuje razvrstitev posameznih NPŠZ v razrede zvez glede na merilo nacionalnega pomena športa. S soglasno odločitvijo vseh prisotnih članov lahko glede na to merilo panožno športno zvezo uvrsti za največ dva razreda višje, z dvotretjinsko večino prisotnih članov pa za največ en razred višje, kot je uvrščena v skladu z merili iz 24. do 28. člena tega pravilnika.

31. člen

(dodatno merilo za olimpijske športe)

NPŠZ, katere športna panoga je na rednem sporedu OI, za delovanje pripada dodatnih 100 točk. Pripadajoče število točk iz tega člena je del skupnega števila točk za sofinanciranje delovanja NPŠZ.

2.3 Dejavnosti vrhunskega športa ter dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport – programi reprezentanc

32. člen

(priprave za olimpijske, sredozemske igre, evropski olimpijski festival mladih, mladinske športne igre Alpe Jadran in udeležba na mladinskih igrah treh dežel)

Sofinancira se priprave na prireditve, kot sledi:

-       V vrednosti 10 točk na dan se v letu pred OI in v letu izvedbe OI sofinancira 30 dni priprav za kandidate za nastop na OI, katerih število na podlagi obsega sredstev na predlog olimpijskega komiteja potrdi ministrstvo.

-       V vrednosti 10 točk na dan se v letu pred sredozemskimi igrami (v nadaljnjem besedilu: SI) sofinancira 3 dni priprav, v letu izvedbe SI pa 4 dni priprav za kandidate za nastop na SI, katerih število na podlagi obsega sredstev na predlog olimpijskega komiteja potrdi ministrstvo.

-       V vrednosti 7 točk na dan se v letu pred evropskim olimpijskim festivalom mladih (v nadaljnjem besedilu: EYOF) in v letu izvedbe EYOF sofinancira 6 dni priprav za kandidate za nastop na EYOF, katerih število na podlagi obsega sredstev na predlog olimpijskega komiteja potrdi ministrstvo.

-       V vrednosti 7 točk na dan se v letu mladinskih športnih iger Alpe Jadran sofinancira 5 dni priprav za kandidate za nastop na mladinskih športnih igrah Alpe Jadran, katerih število na podlagi obsega sredstev na predlog olimpijskega komiteja potrdi ministrstvo.

-       udeležba na mladinskih igrah treh dežel v višini 0,7 točke za športnika udeleženca, katerih število na podlagi obsega sredstev na predlog olimpijskega komiteja potrdi ministrstvo. V letu, ko je organizator mladinskih iger treh dežel Slovenija, se sofinancira tudi materialne stroške organizacije v višini največ 20% predračuna za izvedbo mladinskih iger treh dežel.

2.3.1 Razvrstitev športnih panog v razrede športnih panog

33. člen

(razredi športnih panog)

Športne panoge se razvrsti v pet razredov športnih panog. Podlaga za razvrstitev je merilo uspešnosti, in to posebej za vsako skupino iz 23. člena tega pravilnika.

Merilo uspešnosti je določeno s številom športnikov svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda po veljavni kategorizaciji olimpijskega komiteja, za šah pa s številom šahistov z nazivom velemojster in mednarodni mojster. Pri kolektivnih športih se upošteva samo število kategoriziranih športnikov, ki so kategorizacijo pridobili z nastopi v državni reprezentanci.

Izračuna se povprečna vrednost merila uspešnosti, tako da se vsoto športnikov svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda na javni razpis prijavljenih športnih panog po veljavni kategorizaciji deli s številom na javni razpis prijavljenih športnih panog. Dvakratna vrednost izračunanega povprečja predstavlja sto odstotkov, ki so podlaga za izračun mej razredov uspešnosti športne panoge. Športne panoge se na podlagi števila kategoriziranih športnikov svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda po veljavni kategorizaciji uvrsti v razred uspešnosti športne panoge v skladu z naslednjo preglednico:

34. člen

(dodatna merila)

Športna panoga, ki ni na rednem programu OI, je lahko razvrščena najvišje v tretji razred športnih panog.

Strokovni svet ocenjuje razvrstitev posameznih športnih panog v razrede športnih panog glede na merilo nacionalnega pomena športa. Z odločitvijo vseh prisotnih članov lahko glede na to merilo športno panogo uvrsti za največ dva razreda višje, z dvotretjinsko večino prisotnih članov pa za največ en razred višje, kot je uvrščena v skladu z merili iz prejšnjega člena.

2.3.2 Sofinanciranje programov nacionalnih panožnih športnih zvez

35. člen

(priprave na evropska, svetovna prvenstva)

NPŠZ se na podlagi uvrstitve športne panoge v razrede športnih panog ovrednoti priprave za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu s pripadajočim številom točk iz naslednjih preglednic:

-       v individualnih športih za naslednje moške in ženske reprezentance

-       v kolektivnih športih s športnimi igrami za naslednje moške in ženske reprezentance

Kot priprave mladinske reprezentance se upošteva priprave v eni izmed naslednjih kategorij: mlajši mladinci-ke ali starejši mladinci-ke ali mlajši člani-ce. Kot priprave mlajše reprezentance se upošteva priprave v eni izmed naslednjih kategorij: mlajši pionirji-ke (mlajši dečki/deklice) ali starejši pionirji-ke (starejši dečki/deklice) ali kadeti-nje.

Pripadajoče število točk iz preglednic v tem členu je del skupnega števila točk za sofinanciranje dejavnosti vrhunskega športa ter dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – programi reprezentanc.

36. člen

(kategorizirani športniki)

Sofinancira se program NPŠZ na podlagi števila kategoriziranih športnikov oziroma števila šahistov z nazivom velemojster in mednarodni mojster, in sicer s pripadajočim številom točk iz naslednjih preglednic:

-       v individualnih športih

-       v kolektivnih športih s športnimi igrami

Pri kolektivnih športih se upošteva samo število kategoriziranih športnikov, ki so kategorizacijo pridobili z nastopi državnih reprezentanc.

-       v miselnih športih

Pripadajoče število točk iz preglednic v tem členu je del skupnega števila točk za sofinanciranje dejavnosti vrhunskega športa ter dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – programi reprezentanc.

37. člen

(delo trenerjev)

Sofinancira se plače reprezentančnih trenerjev NPŠZ, katerih športne panoge so na rednem sporedu OI, glede na razvrstitev športne panoge v razrede športnih panog, in sicer s pripadajočim številom točk iz naslednjih preglednic:

-       v individualnih športnih panogah

-       v kolektivnih športnih panogah s športnimi igrami

-       v miselnih športnih panogah

Pripadajoče število točk iz preglednic v tem členu je del skupnega števila točk za sofinanciranje dejavnosti vrhunskega športa ter dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – programi reprezentanc.

2.3.3 Dejavnosti vrhunskega športa – dosežki reprezentanc, posameznikov in društev

38. člen

(vrednotenje dosežkov reprezentanc)

Ovrednoti se dosežke reprezentanc v športnih disciplinah, ki so na rednem programu OI.

Nacionalnim panožnim športnim zvezam se v kolektivnih športih s športnimi igrami glede na razred športne panoge ovrednoti uvrstitev reprezentance na svetovnem prvenstvu, evropskem prvenstvu ali olimpijskih dnevih mladih (EYOF) s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice:

V primeru uvrstitve reprezentance med prvih 8 ekip ali višje se NPŠZ kot dosežek ovrednoti seštevek točk za uvrstitev na evropsko ali svetovno prvenstvo in točk za končno uvrstitev.

39. člen

(vrednotenje dosežkov posameznikov)

Ovrednoti se dosežke posameznikov v športnih disciplinah, ki so na rednem programu OI.

Športniku se, na predlog NPŠZ se v individualnih športih glede na razred športne panoge ovrednoti osvojitev medalje na svetovnem prvenstvu, evropskem prvenstvu ali olimpijskih dnevih mladih (EYOF) s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice:

V primeru, da športnik v individualnih športih na istem tekmovanju iz prejšnjega odstavka osvoji več medalj v različnih disciplinah, se za ovrednotenje po zgornji tabeli upošteva le najvišja osvojena kolajna športnika.

V ekipni konkurenci v individualnih športih se vsakemu posameznemu članu ekipe, nosilcu medalje, glede na razred športne panoge ovrednoti osvojitev medalje na tekmovanjih iz drugega odstavka tega člena, in sicer v višini 75% vrednosti, določene za osvojitev medalje v posamični konkurenci.

40. člen

(vrednotenje dosežkov društev)

Ovrednoti se dosežke društev v športnih disciplinah, ki so na rednem programu OI.

Društvom se v kolektivnih športih s športnimi igrami v športnih panogah, uvrščenih v prvi razred športnih panog, ovrednoti končna uvrstitev na uradnih evropskih tekmovanjih za naslov evropskega klubskega prvaka s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice:

41. člen

(izredni dosežki)

Za športne dosežke, ki so nad pričakovanji promovirali Republiko Slovenijo, zlasti z omogočanjem njene predstavitve na področju turizma in gospodarstva, lahko minister, pristojen za šport, predlaga vladi, da športnike, ki so jih dosegli, dodatno nagradi.

2.4 Nagrade za olimpijske medalje

42. člen

(olimpijske medalje)

V individualnih športnih panogah se nosilcem olimpijskih medalj izplača nagrada, in sicer za 1. mesto 3000 točk, za 2. mesto 2000 točk in za 3. mesto 1000 točk.

Za osvojitev olimpijske medalje v ekipni konkurenci v individualnih športih se vsakemu posameznemu članu ekipe – nosilcu medalje izplača nagrada v višini 75% nagrade, določene za nosilce olimpijskih medalj v posamični konkurenci.

Trenerju športnika, nosilca olimpijske medalje, ki ga določi NPŠZ, se izplača nagrada v višini 50% vrednosti nagrade, ki pripada športniku v posamični konkurenci, ne glede na to ali je medalja osvojena v posamični ali ekipni konkurenci.

V kolektivnih športih s športnimi igrami se ekipi, nosilki olimpijske medalje, izplača nagrada; in sicer za 1. mesto 15000 točk, za 2. mesto 10000 točk in za 3. mesto 5000 točk.

Trenerskemu timu ekipe, nosilke olimpijske medalje, ki ga določi NPŠZ, se glede na doseženo mesto izplača nagrada v enaki višini kot trenerju športnika v individualnih športih.

V miselnih športnih igrah se šahistom, nosilcem medalj s šahovske olimpijade in njihovim trenerjem, ki jih določi Šahovska zveza Slovenije, izplača nagrada, in sicer v višini 50% vrednosti nagrade, kot je določena v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena.

Na področju športa invalidov se športnikom invalidom, nosilcem paraolimpijskih medalj in njihovim trenerjem, ki jih določi Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite, izplača nagrada, in sicer v višini, kot je določena v določbah od prvega do vključno petega odstavka tega člena.

2.5 Štipendije

43. člen

(štipendije)

Sofinancira se štipendije športnikov skladno s pravilnikom o štipendiranju športnikov in športnic v Republiki Sloveniji in dogovorom o sofinanciranju štipendij za nadarjene športnike v Republiki Sloveniji, sklenjenim med ministrstvom, Fundacijo za sofinanciranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in olimpijskim komitejem.

2.6 Nadstandardno zdravstveno zavarovanje

44. člen

(nad standardno zdravstveno zavarovanje)

Sofinancira se nad standardno zdravstveno zavarovanje vrhunskih športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda, in sicer v višini 25% vrednosti zavarovanja.

2.7 DELOVANJE PANOŽNIH ŠPORTNIH ŠOL

45. člen

(vsebina sofinanciranja in pogoji)

Sofinancira se plačilo strokovnim delavcem za delo v programih panožnih športnih šol v individualnih športih in v kolektivnih športih s športnimi igrami v športnih panogah oziroma disciplinah rednega programa OI ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:

1.     najvišji strokovni organ NPŠZ sprejme dolgoročni program organiziranosti in delovanja panožnih športnih šol za posamezno športno panogo oziroma disciplino;

2.     izvajalec sprejme individualni štiriletni program za posamezno panožno športno šolo, namenjen izključno športni vzgoji otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, o katerem poda mnenje najvišji strokovni organ NPŠZ in v katerem so opredeljeni program dela, cilji, podatki o športnikih, vključenih v program, materialni in prostorski pogoji za izvajanje programa;

3.     program iz prejšnje točke izvaja strokovni delavec z ustrezno izobrazbo športne smeri in opravljenim strokovnim izpitom za strokovne delavce na področju športa;

4.     pri izvajanju programa sodelujejo strokovni delavci z ustrezno strokovno izobrazbo oziroma ustrezno usposobljenostjo;

5.     strokovni delavec, ki izvaja program panožne športne šole, ima z izvajalcem sklenjeno ustrezno pogodbo o sodelovanju;

6.     izvajalec zagotovi strokovnemu delavcu bruto plačilo najmanj v višini, izračunani v skladu z 48. členom tega pravilnika;

7.     najvišji strokovni organ NPŠZ poda soglasje o programu za posamezno panožno športno šolo, izvajalcu in strokovnemu delavcu.

46. člen

(trajanje sofinanciranja)

V izbranih programih panožnih športnih šol se plačilo strokovnim delavcem sofinancira praviloma za obdobje štirih let. Za možnost nadaljevanja sofinanciranja programov panožnih športnih šol, katerih sofinanciranje poteka v skladu z večletno pogodbo, morajo izvajalci vsako leto predložiti poročilo o delu in finančno poročilo za preteklo leto, izjavo o lastnem financiranju 20% plačila strokovnega delavca izračunanega v skladu z določili 48. člena tega pravilnika in mnenje najvišjega strokovnega organa NPŠZ o programu, izvajalcu in strokovnem delavcu. Teh programov se ne vrednoti po merilih iz 47. člena tega pravilnika.

47. člen

(merila za sofinanciranje)

Posamezne vloge za sofinanciranje plačila strokovnim delavcem v programih panožnih športnih šol, ki izpolnjujejo pogoje iz 45. člena tega pravilnika, se ovrednotijo po merilih iz naslednje preglednice.

Merilo		Število točk
Razred športne panoge	Športne panoge v I. razredu Športne panoge v II. razredu Športne panoge v III. razredu Športne panoge v IV. razredu	30 15 10 5
Deficitarnost panoge	Skupno število sofinanciranih štipendistov pripravnikov in strokovnih delavcev v programih športnih panožnih šol v panogi. Maksimalno število točk 10 prejme vloga v panogi, v kateri ministrstvo ne sofinancira nobenega strokovnega delavca. Za vsakega sofinanciranega strokovnega delavca v panogi prejme vloga po eno točko manj	0–10
Individualni štiriletni program za posamezno panožno športno šolo	Zaposlovanje strokovnih delavcev v okolju oziroma na področju, kjer še ni dovolj ustreznega kadra za izvajanje programa panožnih športnih šol.	0–10
Dolgoročni program organiziranosti in delovanja panožnih športnih šol za posamezno športno panogo oziroma disciplino	Ocena kakovosti programa	0–20
Prednostni vrstni red	Programi se točkujejo po prednostnem vrstnem redu v posamezni športni panogi oziroma disciplini, ki ga določa najvišji strokovni organ NPŠZ: prvi po vrstnem redu drugi po vrstnem redu tretji po vrstnem redu četrti po vrstnem redu.	40 15 10 5
Status strokovnega delavca	Strokovni delavec je bil štipendist, pripravnik ministrstva ali pa vodi oziroma je že vodil izvajanje programov v panožnih športnih šolah.	10

48. člen

(višina sofinanciranja)

Ministrstvo za šolstvo in šport sofinancira plačilo strokovnemu delavcu v višini 80% zneska v skladu z naslednjo preglednico:

Za izračun višine sofinanciranja plačila strokovnim delavcem se uporablja tudi merilo dobe, ko je strokovni delavec delal na področju športa oziroma vzgoje in izobraževanja, in sicer v višini 0,33 % od osnove plačila za vsako izpolnjeno leto te dobe.

49. člen

(izbor programov)

Vloge za sofinanciranje plačila strokovnim delavcem v programih panožnih športnih šol se ovrednoti in razvršča glede na skupno število točk v skladu z merili iz 47. člena tega pravilnika. Za vse razvrščene vloge se izračuna pripadajočo višino sofinanciranja plačila strokovnim delavcem v skladu s prejšnjim členom. Izbere in sofinancira se plačila strokovnih delavcev v programih panožnih športnih šol, navedenih v vlogah, ki so pri ovrednotenju zbrale višje število točk. Število izbranih in sofinanciranih plačil strokovnim delavcem je omejeno z obsegom sredstev, določenih v letnem programu športa za programe panožnih športnih šol.

2.8 Športni oddelki v gimnazijah in srednjih šolah

50. člen

(pogoji za sofinanciranje)

Sofinancira se športne oddelke na tistih gimnazijah, ki v skladu z veljavno zakonodajo organizirajo delo v športnih oddelkih.

Sofinancira se oddelke v programih srednjih strokovnih in poklicnih šol, kjer so dijaki – športniki organizirani v skupino znotraj enega oddelka (v nadaljnjem besedilu: športni oddelki v srednjih šolah) ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:

1.     v posamezni šoli se lahko sofinancira samo en oddelek vsakega letnika;

2.     sofinancira se oddelek, v katerega je vpisanih najmanj 10 dijakov s statusom športnika.

51. člen

(vsebina sofinanciranja)

V športnih oddelkih v programu gimnazija se lahko sofinancira:

1.     strokovni kader (psiholog, fizioterapevt),

2.     meritve in spremljanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti dijakov,

3.     nezgodno zavarovanje in zdravstvene preglede dijakov,

4.     strokovna izpopolnjevanja pedagoškega kadra.

V športnih oddelkih v srednjih šolah se lahko sofinancira:

1.     strokovni kader (psiholog, fizioterapevt, pedagoški koordinator),

2.     meritve in spremljanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti dijakov,

3.     nezgodno zavarovanje in zdravstvene preglede dijakov,

4.     strokovna izpopolnjevanja pedagoškega kadra.

52. člen

(merila in višina sofinanciranja)

Sofinancira se športne oddelke na gimnazijah, in sicer 650 točk za prvi oddelek, 550 točk za drugi oddelek, 450 točk za tretji oddelek in 350 točk za vsak nadaljnji oddelek.

Za tekoče leto določi ministrstvo vrednost točke za športne oddelke v gimnazijah, ki se izračuna kot razmerje med obsegom sredstev, določenih v letnem programu športa za športne oddelke v gimnazijah, in skupnim številom točk vseh na javni razpis prijavljenih športnih oddelkov v gimnazijah, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje.

Športni oddelki v srednjih šolah, ki izpolnjujejo pogoje iz 50. člena tega pravilnika, se ovrednotijo po merilih iz naslednje preglednice:

Sofinancira se največ 32 športnih oddelkov v srednjih šolah, in sicer tistih, ki so po merilih iz zgornje preglednice najvišje ovrednoteni.

Višina sofinanciranja posameznega športnega oddelka v srednji šoli se določi tako, da se obseg sredstev, določenih v letnem programu športa za športne oddelke v srednjih šolah, deli s številom izbranih športnih oddelkov v srednjih šolah.

3. Športna rekreacija

53. člen

(predmet sofinanciranja)

Na področju športne rekreacije se sofinancira:

1.     delovanje športnih zvez in drugih organizacij, registriranih za opravljanje dejavnosti v športu, na državni ravni na področju športne rekreacije,

2.     pripravo in načrtovanje programov športne rekreacije na državni ravni, ki imajo za cilj povečanje števila gibalno/športno dejavnega prebivalstva,

3.     plačila strokovnim delavcem,

4.     načrtovanje in izpeljavo propagandne aktivnosti v športni rekreaciji,

5.     informiranje o športu v medijih, informatiko v športu in nove eksperimentalne programe v športu.

3.1 Delovanje športnih zvez in drugih organizacij, registriranih za opravljanje dejavnosti v športu, na državni ravni na področju športne rekreacije

54. člen

(vsebina in pogoji za sofinanciranje)

Sofinancira se delovanje športnih zvez in drugih organizacij, registriranih za opravljanje dejavnosti v športu, na državni ravni na področju športne rekreacije, v katere je včlanjenih najmanj 10 športnih društev ali drugih organizacijskih oblik, ki izvajajo programe športne rekreacije. Športna društva ali druge organizacijske oblike morajo imeti skupaj najmanj 4.000 individualnih članov.

55. člen

(merila in višina sofinanciranje)

Delovanje športnih zvez in drugih organizacij, registriranih za opravljanje dejavnosti v športu, na državni ravni na področju športne rekreacije se sofinancira na podlagi števila individualnih članov pri športnih društvih, včlanjenih v zvezo ali v druge organizacije. Upošteva se stanje na dan prijave na javni razpis.

Vrednotenje se opravi na podlagi točkovnega sistema. Za vsakega individualnega člana se prizna 0,1 točke za področje športne rekreacije.

Za tekoče leto določi ministrstvo vrednost točke za delovanje športnih zvez na državni ravni na področju športne rekreacije, ki se izračuna kot razmerje med obsegom sredstev, določenih v letnem programu športa za delovanje športnih zvez na državni ravni na področju športne rekreacije, in skupnim številom vseh individualnih članov na javni razpis prijavljenih športnih zvez na državni ravni, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje.

3.2 Priprava in načrtovanje programov športne rekreacije na državni ravni, ki imajo za cilj povečanje števila gibalno/športno dejavnega prebivalstva

56. člen

(vsebina in višina sofinanciranja)

Programe športne rekreacije na državni ravni, ki imajo za cilj povečanje števila telesno, športno dejavnega prebivalstva, se sofinancira največ do višine 50% celotne vrednosti programa. Ostala finančna sredstva mora pridobiti izvajalec iz drugih virov. Za sofinanciranje dejavnosti lahko kandidirajo samo izvajalci, ki so neposredni izvajalci teh dejavnosti.

57. člen

(pogoji za sofinanciranje)

Sofinancira se samo programe, ki pri točkovanju na podlagi meril iz 58. člena tega pravilnika zberejo najmanj 70 točk.

58. člen

(merila za sofinanciranje)

Programe se ovrednoti po merilih iz naslednje preglednice:

Vsota točk posameznega programa po vseh meril pomeni skupno število točk posameznega programa.

Za tekoče leto določi ministrstvo vrednost točke za programe športne rekreacije, ki se izračuna kot razmerje med obsegom sredstev, določenih v letnem programu športa za programe športne rekreacije, in skupnim številom točk vseh na javni razpis prijavljenih programov, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje.

3.3 Sofinanciranje plačila strokovnim delavcem

59. člen

(vsebina sofinanciranja in pogoji)

Športnim zvezam na državni ravni na področju športne rekreacije in NPŠZ (v nadaljnjem besedilu: športa zveza) se sofinancira plačila strokovnih delavcev, ki vodijo izvajanje programov športne rekreacije, ki imajo za cilj povečanje števila telesno-športno dejavnega prebivalstva, ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:

1.     najvišji strokovni organ športne zveze je sprejel dolgoročni načrt razvoja športne rekreacije;

2.     program športne rekreacije, ki ima za cilj povečanje števila telesno-športno dejavnega prebivalstva, je sprejel najvišji strokovni organ športne zveze;

3.     izvajanje programa iz prejšnje točke vodi strokovni delavec z univerzitetno izobrazbo in ustrezno usposobljenostjo;

4.     športna zveza s strokovnim delavcem, ki vodi izvajanje programa športne rekreacije, sklene ustrezno pogodbo o sodelovanju.

60. člen

(merila za sofinanciranje)

Vloge za sofinanciranje plač strokovnih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena, se ovrednoti po merilih iz naslednje preglednice:

Plača strokovnega delavca, ki vodi izvajanje programa športne rekreacije, se sofinancira samo, če je vloga ovrednotena z najmanj 70 točkami. Posamezni športni zvezi se sofinancira plačo za največ enega strokovnega delavca, ki vodi izvajanje programa športne rekreacije, navedenega v vlogi, ki je pri ovrednotenju zbrala najvišje število točk.

Število sofinanciranih plač strokovnih delavcev za vodenje izvajanja programov športne rekreacije je omejeno z obsegom sredstev, določenih v letnem programu športa za strokovno organizacijsko delo na področju športne rekreacije.

61. člen

(izračun sofinanciranja)

Ministrstvo za šolstvo in šport sofinancira plačilo strokovnemu delavcu v višini 50% zneska v skladu z naslednjo preglednico:

Za izračun višine sofinanciranja plačila strokovnim delavcem se uporablja tudi merilo dobe, ko je strokovni delavec delal na področju športa oziroma vzgoje in izobraževanja, in sicer v višini 0,33% od osnove plačila za vsako izpolnjeno leto te dobe.

62. člen

(višina sofinanciranja)

Sofinancira se plačilo strokovnih delavcev v višini 50% vrednosti, izračunane v skladu z merili iz prejšnjega člena, praviloma po enoletni pogodbi, največ pa za obdobje štirih let.

Višino sofinanciranja plačila strokovnih delavcev izračunava in spreminja ministrstvo enkrat letno, in sicer po stanju na dan sprejema sklepa o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa.

3.4 Načrtovanje in izpeljava propagandne aktivnosti v športni rekreaciji

63. člen

(vsebina sofinanciranja)

Na področju športne rekreacije se sofinancira načrtovanje in izpeljava celovite nacionalne propagande. Celovita nacionalna propaganda je celostna oglaševalna kampanja, ki nagovarja ljudi k ukvarjanju s športno rekreacijo in k udeležbi pri posameznih programih na področju športne rekreacije.

64. člen

(izvajalci, pogoji za sofinanciranje)

Izvajalci celovite nacionalne propagande so lahko vsi izvajalci letnega programa športa, ki imajo reference na področju načrtovanja, organiziranja in izvajanja propagandnih aktivnosti.

Sofinancira se lahko do 70% vrednosti programa, ostala finančna sredstva mora izvajalec pridobiti sam.

65. člen

(merila za sofinanciranje)

Programi celovite nacionalne propagande se ovrednotijo na podlagi načrta propagandne aktivnosti po merilih iz naslednje preglednice:

Pri celoviti nacionalni propagandi se sofinancira program z največjim skupnim številom točk, vendar samo, če pri točkovanju zbere najmanj 70 točk. Višina sredstev je določena z letnim programom športa.

3.5 Informiranje o športu v medijih, informatika v športu in novi eksperimentalni programi na področju športne rekreacije

66. člen

(vsebina sofinanciranja)

Za povečanje števila športno aktivnih državljanov v športni rekreaciji, predvsem najmanj aktivnih otrok, mladine, žensk in starejših, se sofinancira informiranje o športu v medijih, informatiko v športu in nove eksperimentalne programe v športu.

67. člen

(izvajalci, pogoji za sofinanciranje)

Izvajalci informiranja o športu v medijih, informatike v športu in novih eksperimentalnih programov v športu, s katerimi se bi povečalo število športno aktivnih, so lahko vsi izvajalci letnega programa športa, ki imajo reference na področju načrtovanja, organiziranja in izvajanja teh aktivnosti.

Sofinancira se lahko do 70% vrednosti programa, ostala finančna sredstva mora izvajalec pridobiti sam.

68. člen

(merila za sofinanciranje)

Programi informiranja o športu v medijih, pri informatiki v športu in pri novih eksperimentalnih programih v športu se ovrednotijo na podlagi ocene tveganja in načrta aktivnosti po merilih iz naslednje preglednice:

Sofinancirajo se programi z največjim skupnim številom točk, vendar samo, če pri točkovanju zberejo najmanj 70 točk. Višina sredstev je določena z letnim programom športa.

Pri informiranju o športu v medijih, informatike v športu in novih eksperimentalnih programih v športu se sofinancira največ šest programov z najvišjim številom točk.

Za tekoče leto določi ministrstvo vrednost točke za programe informiranja o športu v medijih, informatike v športu in za nove eksperimentalne programe, ki se izračuna kot razmerje med obsegom sredstev, določenih v letnem programu športa za programe, in skupnim številom točk vseh na javni razpis prijavljenih programov, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje.

4. Šport invalidov

69. člen

(vsebina in pogoji za sofinanciranje)

Na področju športa invalidov se sofinancirata vključevanje in sodelovanje v mednarodnih organizacijah in udeležba na mednarodnih tekmovanjih. Sofinancira se tisto invalidsko organizacijo, ki deluje na državni ravni na področju športa invalidov in je včlanjena v mednarodni paraolimpijski komite.

70. člen

(višina sofinanciranja)

Višina sredstev za sofinanciranje športa invalidov je določena z letnim programom športa.

III. RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU

1. Usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov

71. člen

(vsebina sofinanciranja)

S sredstvi za usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov se sofinancira:

1.     programe usposabljanja strokovnih delavcev v športu,

2.     programe spopolnjevanja strokovnih delavcev v športu,

ki jih je določil strokovni svet.

72. člen

(pogoji za sofinanciranje usposabljanja in spopolnjevanja)

Za sofinanciranje usposabljanja in spopolnjevanja strokovnih kadrov lahko kandidirajo vsi nosilci, ki jih je določil strokovni svet, in od nosilcev pooblaščeni izvajalci programov usposabljanja in spopolnjevanja v športu. Pooblaščeni izvajalci programov usposabljanja in spopolnjevanja v športu (konzorcij), ki imajo podpisane pogodbe z več nosilci, imajo prednost pri sofinanciranju, morajo pa izpolnjevati naslednje pogoje:

1.     pripravljen program s podatki o nazivu, ciljih in namenu programa, trajanju programa, povezanosti z drugimi programi, o opisu predmetnika s predavatelji, o pogojih za vpis, o pogojih za dokončanje programa in s podatki o pridobljenem nazivu;

2.     pripravljen natančen finančni načrt;

3.     zagotovljeni predavatelji z ustrezno izobrazbo, usposobljenostjo, nazivi ter referencami na predmetnem področju usposabljanja oziroma spopolnjevanja;

4.     pripravljen spisek strokovne literature, namenjene za izvajanje programa;

5.     zagotovljene prostorske, kadrovske in tehnološke zmožnosti, ki omogočajo izvedbo in strokovno-administrativno pokrivanje programov usposobljenosti za zahteve, ki izhajajo iz razpisa evropskih strukturnih skladov;

6.     prodajna cena programa mora biti zmanjšana za znesek, v katerem bo program sofinanciran iz javnih financ in financ evropskih strukturnih skladov.

73. člen

(merila in višina sofinanciranja)

Posamezni programi usposabljanja in spopolnjevanja, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena, se ocenjujejo in izbirajo po merilih iz naslednje preglednice:

Vsota točk posameznega programa po vseh merilih iz gornjih preglednic pomeni skupno število točk posameznega programa. Sofinancira se samo tiste programe, ki pri točkovanju zberejo najmanj 70 točk.

Za tekoče leto določi ministrstvo vrednost točke za programe usposabljanja in spopolnjevanja ločeno; ta se izračuna kot razmerje med obsegom sredstev, določenih v letnem programu športa za programe usposabljanja in spopolnjevanja, in skupnim številom točk vseh na javni razpis prijavljenih programov usposabljanja in spopolnjevanja, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje.

2. Založniška dejavnost

74. člen

(vsebina sofinanciranja)

S sredstvi za založniško dejavnost se sofinancira strokovna in znanstvena založniška dejavnost (v nadaljnjem besedilu: publikacije) na področju športa, namenjena izvajanju programov usposabljanja in spopolnjevanja, ki jih je določil strokovni svet, in sicer:

1.     strokovne knjige,

2.     strokovne in znanstvene revije oziroma dele revij s strokovno ali znanstveno tematiko,

3.     zbornike strokovnih in znanstvenih kongresov in posvetov,

4.     strokovna dela v drugih medijskih oblikah.

75. člen

(pogoji za sofinanciranje)

Za sofinanciranje publikacij lahko pridobijo sredstva izvajalci, ki ob izpolnjevanju pogojev iz 72. člena tega pravilnika izpolnjujejo še naslednje pogoje:

1.     pripravijo vsebinski opis publikacije;

2.     pripravijo natančen finančni načrt za izdajo publikacije;

3.     za strokovne knjige zagotovijo najmanj dve recenziji uveljavljenih strokovnjakov, ki bosta objavljeni v knjigi;

4.     publikacija mora iziti v letu sofinanciranja;

5.     zmanjšajo prodajno ceno sofinancirane publikacije za znesek, v katerem bo izdaja publikacije sofinancirana iz javnih financ.

76. člen

(merila za sofinanciranje)

Publikacije se ovrednotijo na podlagi meril iz naslednje preglednice:

Sofinancira se publikacije, ki pri točkovanju zberejo najmanj 30 vrednostnih točk iz zgornje preglednice.

Na podlagi ovrednotenega števila vrednostnih točk iz zgornje preglednice se glede na vrsto publikacije iz 74. člena tega pravilnika določi število točk za sofinanciranje, in sicer:

Za tekoče leto določi ministrstvo vrednost točke za sofinanciranje publikacij, ki se izračuna kot razmerje med obsegom sredstev, določenih v letnem programu športa za programe založništva, in skupnim številom točk za sofinanciranje vseh na javni razpis prijavljenih programov založništva, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje.

77. člen

(višina sofinanciranja)

Sofinancira se do 80% vrednosti publikacije, druga sredstva mora pridobiti izvajalec sam.

3. Znanstvenoraziskovalna dejavnost

78. člen

(pogoji za sofinanciranje)

Za sofinanciranje izbranih znanstvenoraziskovalnih projektov lahko kandidirajo izvajalci programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.     so registrirani za opravljanje raziskovalne dejavnosti ali če projekt pripravljajo skupaj z izvajalcem, registriranim za opravljanje raziskovalne dejavnosti;

2.     predložijo projekt, iz katerega sta razvidna vsebina in natančen finančni načrt.

Poleg izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka mora biti znanstveno raziskovalni projekt aplikativen in sofinanciran iz ciljnih raziskovalnih programov.

79. člen

(merila za sofinanciranje)

Znanstvenoraziskovalne projekte se ovrednoti na podlagi meril iz naslednje preglednice:

Sofinancira se znanstvenoraziskovalni projekt z najvišjim številom točk.

Višina sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost je določena z letnim programom športa.

4. Meritve, analize in svetovanja

80. člen

(pogoji in višina sofinanciranja)

Za sofinanciranje meritev, analiz in svetovanja lahko kandidira Inštitut za šport pri Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.     predložiti mora program, iz katerega sta razvidna vsebina in natančen finančni načrt;

2.     program mora biti pripravljen v sodelovanju z NPŠZ in opremljen z mnenjem Olimpijskega komiteja;

3.     s cenikom storitev morajo biti predhodno pisno seznanjene NPŠZ;

4.     prodajna cena sofinanciranih meritev, analiz in svetovanja mora biti zmanjšana za skupno vrednost, v kateri bo vsaka od sofinanciranih storitev sofinancirana iz javnih financ.

Sofinancira se do 75% vrednosti programov, preostala sredstva mora izvajalec pridobiti sam. Višina sredstev za sofinanciranje meritev, analiz in svetovanja je določena z letnim programom športa.

5. Preprečevanje uporabe nedovoljenih poživil in postopkov

81. člen

(vsebina sofinanciranja)

S sredstvi za preprečevanje uporabe nedovoljenih poživil in postopkov se sofinancira:

1.     izobraževanje vseh, ki sodelujejo v športu,

2.     informiranje o novostih v boju proti dopingu,

3.     mednarodno sodelovanje,

4.     testiranje,

5.     vpeljevanje novosti v boju proti dopingu.

82. člen

(pogoji za sofinanciranje)

Za sofinanciranje programov za preprečevanje uporabe nedovoljenih poživil in postopkov lahko kandidira Nacionalna antidopinška komisija (NAK) pri Olimpijskem komiteju Slovenije, če predloži program, iz katerega morata biti razvidna vsebina in natančen finančni načrt.

Višina sredstev za sofinanciranje programov za preprečevanje uporabe nedovoljenih poživil in postopkov je določena do višine načrtovanih sredstev z letnim programom športa.

6. Delovanje zvez in zavodov, ki opravljajo strokovne in razvojne naloge

83. člen

(pogoji za sofinanciranje)

Sofinancira se delovanje olimpijskega komiteja, kot osrednje športne organizacije, Inštituta za šport pri Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, delovanje zamejskih športnih zvez ter drugih zvez in zavodov na državni ravni, ki opravljajo strokovne in razvojne naloge v športu (v nadaljnjem besedilu: druge zveze in zavodi), katerih delovanje se v skladu s tem pravilnikom ne sofinancira za področje vrhunskega športa, športne rekreacije ali interesne športne vzgoje otrok, mladine in študentov.

Za sofinanciranje delovanja drugih zvez in zavodov lahko kandidirajo izvajalci, ki predložijo letni delovni načrt, iz katerega mora biti razvidno, da na državni ravni opravljajo strokovne in razvojne naloge v športu in natančen finančni načrt.

84. člen

(vsebina sofinanciranja)

S sredstvi za delovanje se sofinancira delo na projektih do višine 25% vrednosti projektov in materialne stroške do višine 5% vrednosti projektov.

85. člen

(merila za sofinanciranje)

Posamezne projekte se ovrednoti po vseh merilih iz naslednje preglednice:

Vsota točk za posamezni projekt po vseh merilih pomeni skupno število točk posameznega projekta.

Sofinancira se delo na projektu in materialne stroške samo za tiste projekte, ki na podlagi točkovanja dosežejo najmanj 50 točk.

86. člen

(višina sofinanciranja)

Višina sofinanciranja dela na projektih in materialnih stroškov se določi na podlagi ovrednotenja v prejšnjem členu in v skladu z naslednjo preglednico:

87. člen

(merila za sofinanciranje zamejskih športnih zvez)

Višina sofinanciranja delovanja zamejskih športnih zvez je določena z letnim programom športa.

7. Mednarodna dejavnost v športu

88. člen

(vsebina sofinanciranja)

Na področju mednarodne dejavnosti v športu se sofinancira:

1.     članarine v eni evropski in svetovni športni zvezi,

2.     udeležbo enega delegata na uradnih zasedanjih evropske in svetovne športne zveze,

3.     dejavnost ambasadorja za šport, strpnost in »Fair play«,

4.     organizacijo velikih mednarodnih športnih prireditev.

89. člen

(pogoji in višina sofinanciranja)

NPŠZ, ki so razvrščene v prve tri razrede zvez, se na podlagi dokazil o plačilih sofinancira:

1.     plačilo članarine v evropski in svetovni športni zvezi, vendar največ do 1000 točk po vrednosti točke za področje vrhunskega športa;

2.     stroške udeležbe delegata na uradnih zasedanjih mednarodnih športnih zvez, vendar največ do 200 točk po vrednosti točke za področje vrhunskega športa.

Olimpijskemu komiteju se na podlagi dokazil o plačilih sofinancira stroške udeležbe delegatov na uradnih zasedanjih mednarodnih športnih organizacij, vendar največ do 3000 točk po vrednosti točke za področje vrhunskega športa.

90. člen

(ambasador za šport, strpnost in “Fair play”)

Sofinancira se izvajanje programa ambasadorja za šport, strpnost in “Fair play”, in sicer do 850 točk po vrednosti točke za področje vrhunskega športa za ambasadorja.

Za sofinanciranje programa v skladu s tem členom lahko kandidira ambasador za šport, strpnost in “Fair play”, če predloži program, iz katerega morata biti razvidna vsebina in natančen finančni načrt.

91. člen

(velike mednarodne športne prireditve)

Sofinancira se velike mednarodne športne prireditve v športnih disciplinah rednega programa OI, in sicer svetovna in evropska prvenstva, ki jih organizatorji prijavijo ministrstvu do 15. novembra za naslednje proračunsko leto in za katera Vlada Republike Slovenije (v nadaljnem besedilu: vlada) sprejme sklep, da se jih lahko sofinancira iz proračuna ministrstva.

Višina sofinanciranja evropskih in svetovnih prvenstev se izračuna na podlagi pripadajočega števila točk iz naslednje preglednice:

Za tekoče leto določi ministrstvo vrednost točke glede na število in vrsto evropskih in svetovnih prvenstev v proračunskem letu, in sicer tako, da se celoten obseg sredstev za evropska in svetovna prvenstva deli s seštevkom točk vseh evropskih in svetovnih prvenstev, za katera je vlada sprejela sklep, da se jih lahko sofinancira iz proračuna ministrstva.

Sofinancira se neposredne materialne stroške organizacije prireditve, vendar največ do 20% predračuna za izvedbo velike mednarodne športne prireditve v članski konkurenci oziroma do 40% predračuna za izvedbo velike mednarodne športne prireditve v mladinski in mlajših kategorijah.

8. Graditev javnih športnih objektov

8.1 Splošne določbe

92. člen

(predmet sofinanciranja)

S sredstvi za graditev javnih športnih objektov se sofinancira:

1.     novogradnje javnih športnih objektov,

2.     posodabljanje javnih športnih objektov,

3.     športna oprema.

Investicije, pri katerih vadbeni prostori ne dosegajo 50% celotne površine objekta ali ne dosegajo priporočenega športnega standarda, se ne sofinancirajo.

93. člen

(merila za sofinanciranje javnih športnih objektov)

Investicije v novogradnje in posodabljanje javnih športnih objektov se ovrednoti po merilih iz naslednje preglednice:

94. člen

(merila za sofinanciranje športne opreme)

Investicije v športno opremo se ovrednoti po merilih iz naslednje preglednice:

95. člen

(višina sofinanciranja)

Investicije, ovrednotene v skladu z merili iz 93. in 94. člena tega pravilnika, se razvrsti v razrede in sofinancira v skladu z naslednjo preglednico:

8.2 Novogradnje javnih športnih objektov

96. člen

(vsebina in delež sofinanciranja)

Sofinancira se novogradnje športnih objektov v lokalnih skupnostih do zadostitve minimalnega standarda športa, kar predstavlja 0,3 m² pokrite vadbene površine in 3 m² nepokrite vadbene površine na občana.

Sofinancira se novogradnje nadomestnih športnih objektov.

Sofinancira se novogradnje športnih objektov, ki se gradijo v okviru šolskega prostora. Sofinancira se površine, ki presegajo šolski normativ.

Sofinancira se tudi novogradnje drugih športnih objektov in športnih naprav.

Sredstva za sofinanciranje na podlagi tega člena lahko predstavljajo do 20% vrednosti posamezne investicije. V skladu s sklepom vlade ali v primeru sofinanciranja posamezne investicije iz evropskih razvojnih skladov je lahko delež sofinanciranja, določen v tem odstavku, tudi večji.

8.3 Posodabljanje javnih športnih objektov

97. člen

(vsebina in delež sofinanciranja)

Sofinancira se adaptacija, rekonstrukcija in tehnološka posodobitev športnih objektov. Sredstva za sofinanciranje adaptacije, rekonstrukcije in tehnološke posodobitve športnih objektov lahko predstavljajo največ 20% vrednosti investicije. V skladu s sklepom vlade ali v primeru sofinanciranja posamezne investicije iz evropskih razvojnih skladov je lahko delež sofinanciranja, določen v tem členu, tudi večji.

8.4 Športna oprema

98. člen

(vsebina in delež sofinanciranja)

Sofinancira se športna oprema v višini do največ 50% vrednosti investicije.

Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (Uradni list RS, št. 6/07) vsebuje naslednje končne določbe:

»IV. KONČNE DOLOČBE

99. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (Uradni list RS, št. 120/05).

100. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (Uradni list RS, št. 86/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (Uradni list RS, št. 51/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

»13. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.