Pravilnik o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke obsega:

-       Pravilnik o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke (Uradni list RS, št. 105/08 z dne 7. 11. 2008),

-       Pravilnik o spremembi Pravilnika o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke (Uradni list RS, št. 100/10 z dne 10. 12. 2010),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke (Uradni list RS, št. 24/12 z dne 30. 3. 2012),

-       Pravilnik o spremembah Pravilnika o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke (Uradni list RS, št. 88/13 z dne 25. 10. 2013).

PRAVILNIK

o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta pravilnik določa tehnične in varnostne zahteve za eksplozive in pirotehnične izdelke, postopke za ugotavljanje skladnosti ter način, vsebino in obliko označevanja pirotehničnih izdelkov, v skladu z Direktivo Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom (UL L št. 121 z dne 15. 5. 1993, str. 20), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1), Direktivo 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet (UL L št. 154 z dne 14. 6. 2007, str. 1) in Direktivo 2013/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (prenovitev) (UL L št. 178 z dne 28. 6. 2013, str. 27).

(2) Ta pravilnik določa način, vsebino in obliko označevanja ter način pritrjevanja identifikacijskih oznak na eksplozive v skladu z Direktivo Komisije 2008/43/ES z dne 4. aprila 2008 o vzpostavitvi sistema za identifikacijo in sledljivost eksplozivov za civilno uporabo v skladu z Direktivo Sveta 93/15/EGS (UL L št. 94 z dne 5. 4. 2008, str. 8), spremenjeno z Direktivo Komisije 2012/4/EU z dne 22. februarja 2012 o spremembi Direktive 2008/43/ES o vzpostavitvi sistema za identifikacijo in sledljivost eksplozivov za civilno uporabo v skladu z Direktivo Sveta 93/15/EGS (UL L št. 50 z dne 23. 2. 2012, str. 18).

(3) Ta pravilnik določa tudi:

-       obliko in vsebino seznama eksplozivov in seznama pirotehničnih izdelkov,

-       postopek in pogoje za priznavanje listin o skladnosti, izdanih v tujini,

-       obrazce vlog in dovoljenj, ki jih izdajata ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in upravna enota (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ),

-       vsebino, obliko ter način upravljanja evidenc.

2. člen

(izjeme)

Določbe tega pravilnika, razen obrazcev vlog in dovoljenj, se ne uporabljajo za strelivo.

3. člen

(skladnost)

(1) Eksplozivi in pirotehnični izdelki morajo biti skladni s tehničnimi in varnostnimi zahtevami iz tega pravilnika. Šteje se, da so eksplozivi in pirotehnični izdelki skladni, če:

1.     imajo zmogljivosti in lastnosti, skladne z bistvenimi tehničnimi in varnostnimi zahtevami določenimi v harmoniziranih EN standardih, kar se preveri s preizkusom tipa ES v enem od organov za ugotavljanje skladnosti na območju Evropske unije;

2.     imajo proizvajalci odobren in nadzorovan sistem zagotavljanja kakovosti po enem od modulov iz tega pravilnika;

3.     je bila skladnost ugotovljena v skladu z določbami tega pravilnika.

(2) Proizvajalec za vsak eksploziv in pirotehnični izdelek na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka sestavi pisno izjavo o skladnosti in ga označi z oznako CE.

4. člen

(standardi)

(1) Seznam slovenskih standardov, katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti eksplozivov in pirotehničnih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: seznam standardov) je sestavni del tega pravilnika in objavljen skupaj z njim (Priloga 1). Po teh standardih se ugotavlja skladnost zmogljivosti in lastnosti eksplozivov ter pirotehničnih izdelkov z bistvenimi tehničnimi in varnostnimi zahtevami.

(2) Če ministrstvo ugotovi, da standardi iz prejšnjega odstavka ne dajejo jamstva za zanesljivo preverjanje bistvenih varnostnih zahtev, to ob ustrezni utemeljitvi sporoči Evropski komisiji.

5. člen

(organi za ugotavljanje skladnosti)

(1) Organi za ugotavljanje skladnosti, ki izvajajo postopke ugotavljanja skladnosti po določbah tega pravilnika, morajo pred začetkom opravljanja postopkov izpolnjevati minimalne pogoje, ki so določeni v IV. poglavju tega pravilnika, in imeti odločbo o imenovanju, ki jo izda minister, pristojen za gospodarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.

(2) V skladu z določbami Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 99/04) minister, pristojen za gospodarstvo, organe iz prejšnjega odstavka tega člena, priglasi Komisiji Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) in državam članicam Evropske unije. V priglasitvi opredeli tudi posebne naloge, za katere so bili imenovani, in identifikacijske številke, ki jih je predhodno določila Komisija. Organ za ugotavljanje skladnosti lahko začne z delom, ko mu Komisija dodeli identifikacijsko številko.

(3) Če organ za ugotavljanje skladnosti ne izpolnjuje več pogojev, določenih v IV. poglavju tega pravilnika, minister, pristojen za gospodarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, izdano odločbo prekliče in o tem takoj obvesti Komisijo in države članice Evropske unije.

(4) Listine o skladnosti (preizkuse tipa ES) veljajo na območju Republike Slovenije, če so jih izdali organi za ugotavljanje skladnosti na območju Evropske unije, ki izpolnjujejo pogoje za organe za ugotavljanje skladnosti iz tega pravilnika.

II. TEHNIČNE IN VARNOSTNE ZAHTEVE

6. člen

(splošne zahteve za eksplozive)

Vsak eksploziv mora biti načrtovan in izdelan tako, da:

1.     dosega zmogljivosti in lastnosti, ki jih je določil proizvajalec, pri čemer morajo biti te skladne z bistvenimi tehničnimi in varnostnimi zahtevami, kot jih določajo harmonizirani standardi EN za eksplozive v civilni rabi,

2.     je ob upoštevanju navodil proizvajalca in splošnega stanja tehnike ? varen pri uporabi,

3.     so vplivi na okolje ob uporabi čim manjši.

7. člen

(minimalne zahteve za vse vrste eksplozivov)

(1) Vsak eksploziv je treba pred uporabo v gospodarske namene preizkusiti. Če to ni mogoče v laboratoriju, je treba preizkus eksploziva opraviti v resničnih razmerah. Preizkus v resničnih razmerah se opravi v okoliščinah, v katerih se eksploziv uporablja.

(2) Kot minimum zahtev je treba pri preizkusu tipa ES preveriti naslednje podatke in lastnosti:

1.     sestavo in značilne lastnosti eksploziva, vključno s kemično sestavo, stopnjo homogeniziranosti in če je to primerno, velikost in porazdelitev delcev;

2.     fizikalno in kemijsko stabilnost eksploziva v vseh okoljskih razmerah, ki jim je lahko izpostavljen;

3.     občutljivost na udarce in trenje;

4.     fizikalno in kemijsko kompatibilnost vseh sestavin;

5.     kemično čistost eksploziva;

6.     odpornost na vpliv vode, kadar je eksploziv namenjen za uporabo v vlažnih ali mokrih razmerah in bi voda lahko škodljivo vplivala na njegovo varnost in zanesljivost;

7.     odpornost na nizke in visoke temperature, kadar se eksploziv skladišči ali uporablja pri takih temperaturah in bi ohlajanje ali segrevanje posameznih komponent ali eksploziva kot celote lahko škodljivo vplivalo na njegovo varnost in zanesljivost;

8.     primernost eksploziva za uporabo v nevarnih okoljih (npr. okolju, ogroženem zaradi jamskega eksplozivnega plina, vročih mas itd.), če je namenjeno za uporabo v takšnih razmerah;

9.     varnostne lastnosti, da ne pride do predčasne ali nenamerne detonacije ali vžiga;

10.  pravilno polnjenje in delovanje eksploziva, kadar se uporablja za predvidene namene,

11.  primernost navodil in če je treba oznake za varno rokovanje, skladiščenje, uporabo in uničevanje v slovenskem jeziku;

12.  obstojnost eksploziva, njegovo zaščitno prevleko ali druge dodatke, ki preprečujejo kvarjenje med skladiščenjem in omogočajo uporabnost do datuma, ki ga je določil proizvajalec;

13.  specifikacijo vseh naprav in pripomočkov, potrebnih za zanesljivo in varno delovanje eksploziva.

(3) Preizkušanje eksploziva v resničnih razmerah se izvede na podlagi dovoljenje za izvajanje del pri preizkušanju eksploziva, ki ga v skladu z določbami zakona, ki ureja rudarstvo, izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

8. člen

(posebne zahteve za razstreliva)

Razstreliva morajo izpolnjevati bistvene tehnične in varnostne zahteve, določene v SIST EN 13631-1, in sicer:

1.     predlagana metoda iniciiranja ali vžiga mora zagotavljati varno, zanesljivo in popolno detonacijo razstreliva;

2.     razstreliva, ki so v obliki patron, morajo detonacijo varno in zanesljivo prenesti od prve do zadnje patrone v nizu;

3.     plini, ki nastanejo pri detonaciji razstreliv, namenjenih za uporabo pod zemljo, lahko vsebujejo ogljikov monoksid, dušikove okside, druge pline, hlape ali trdne ostanke, vendar samo v količinah, ki ne ogrožajo zdravja.

9. člen

(posebne zahteve za detonacijske in počasi goreče vžigalne vrvice ter detonacijske cevke)

Detonacijske in počasi goreče vžigalne vrvice ter detonacijske cevke morajo izpolnjevati bistvene tehnične in varnostne zahteve, določene v SIST EN 13630-1, in sicer:

1.     zaščitni ovoji detonacijskih vrvic in cevk ter počasi gorečih vžigalnih vrvic morajo imeti ustrezno mehansko trdnost in primerno varovati eksplozivno polnitev, kadar so vrvice izpostavljene normalnim mehanskim vplivom;

2.     parametri za čas gorenja počasi goreče vžigalne vrvice morajo biti navedeni in zanesljivo izpolnjeni;

3.     detonacijske vrvice in cevke se morajo zanesljivo aktivirati, imeti zadostno sposobnost prenosa detonacije in izpolnjevati zahteve v zvezi s shranjevanjem tudi v posebnih klimatskih razmerah.

10. člen

(posebne varnostne zahteve za detonatorje in zakasnilce)

(1) Detonatorji, vključno z detonatorji z zakasnitvijo in zakasnilci, morajo izpolnjevati bistvene tehnične in varnostne zahteve, določene v SIST EN 13763-1, in sicer:

1.     detonatorji morajo zanesljivo sprožiti detonacijo vseh eksplozivov, za katerih aktiviranje so namenjeni, v vseh predvidenih okoliščinah uporabe;

2.     zakasnilci morajo biti sposobni zanesljive sprožitve;

3.     vlažnost ne sme škodljivo vplivati na sposobnost aktiviranja;

4.     časi zakasnitve detonatorjev z zakasnelim delovanjem smejo odstopati od nazivne vrednosti le toliko, da je možnost prekrivanja časovnih intervalov različnih skupin detonatorjev z zakasnelim delovanjem neznatna;

5.     električne lastnosti električnih detonatorjev morajo biti navedene na embalaži (npr. električni tok, pri katerem ne pride do aktiviranja, električni upor idr.);

6.     vodniki električnih detonatorjev morajo biti dovolj dobro izolirani in mehansko trdni, vključno s trdnostjo povezave z detonatorjem, ob upoštevanju vseh predvidenih okoliščin uporabe.

(2) Pred uporabo v gospodarstvu morajo biti detonatorji preizkušeni v resničnih razmerah na podlagi dovoljenja za preizkušanje detonatorjev v resničnih razmerah, ki ga izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, v skladu z določbami zakona, ki ureja rudarstvo.

11. člen

(posebne varnostne zahteve za smodnike in raketna goriva)

Smodniki in raketna goriva morajo izpolnjevati bistvene tehnične in varnostne zahteve, določene v SIST EN 13938-1, in sicer:

1.     ta sredstva ne smejo detonirati, če se uporabljajo v skladu z namenom;

2.     kadar je treba, morajo biti smodniki in raketna goriva (npr. tista na bazi nitroceluloze) stabilizirana, da ne pride do kemijske razgradnje;

3.     trdna raketna goriva, če so v stisnjeni obliki ali obliki odlitka, ne smejo vsebovati nobenih razpok ali plinskih mehurčkov, ki bi nevarno vplivali na njihovo delovanje.

12. člen

(splošne zahteve za pirotehnične izdelke)

Vsak pirotehnični izdelek mora biti zasnovan in izdelan tako, da:

1.     ognjemetni izdelki kategorije 1 in 2 ter ognjemetni izdelke kategorije 3, ki jih lahko kupujejo, posedujejo in uporabljajo tudi fizične osebe, stare najmanj 18 let, dosegajo zmogljivosti in način delovanja v skladu z bistvenimi tehničnimi in varnostnimi zahtevami, kot jih določajo harmonizirani standardi EN za ognjemetne izdelke;

2.     drugi pirotehnični izdelki dosegajo zmogljivosti in način delovanja, kot to navaja proizvajalec, in so ob upoštevanju njegovih navodil ter stanja posebne tehnike ter strokovni usposobljenosti oseb, varni pri uporabi;

3.     je možna varna odstranitev ob dovoljenih vplivih na okolje.

13. člen

(posebne zahteve za vse vrste pirotehničnih izdelkov)

(1) Vsak pirotehnični izdelek je treba preizkusiti v resničnih razmerah. Če to ni mogoče v laboratoriju, se morajo preizkusi opraviti v okoliščinah, v katerih se bo pirotehnični izdelek uporabljal.

(2) Upoštevati ali preizkusiti se morajo naslednji podatki in lastnosti:

1.     zasnova, sestava ter tehnične in varnostne lastnosti, vključno s podrobno kemično sestavo (skupna masa in masni odstotek posameznih uporabljenih snovi) in dimenzijami;

2.     fizikalna in kemijska stabilnost pirotehničnega izdelka v vseh običajnih, predvidljivih okoljskih razmerah;

3.     občutljivost na običajno, predvidljivo ravnanje in prevoz;

4.     skladnost vseh sestavin, kar zagotavlja njihovo kemijsko stabilnost;

5.     odpornost pirotehničnega izdelka proti vlagi, če je namenjen uporabi v vlagi ali mokroti in če lahko vlaga neugodno vpliva na njegovo varnost in zanesljivost;

6.     odpornost proti nizkim in visokim temperaturam, če je pirotehnični izdelek namenjen shranjevanju ali uporabi pri takšnih temperaturah in lahko ohlajanje ali segrevanje sestavnega dela ali pirotehničnega izdelka kot celote neugodno vpliva na njegovo varnost in zanesljivost;

7.     varnostne lastnosti za preprečevanje nepravočasne ali nenamerne detonacije ali vžiga;

8.     ustreznost navodil in, če je treba, oznake v zvezi z varnim ravnanjem, skladiščenjem, uporabo (vključno z varnostnimi razdaljami) in uničevanjem v slovenskem jeziku;

9.     sposobnost pirotehničnega izdelka, njegove embalaže ali drugih sestavnih delov, da med skladiščenjem v skladu z običajnimi, predvidljivimi okoliščinami skladiščenja ne spremeni svojih lastnosti na način, da v primeru požara, udarca ali drugega zunanjega vpliva eksplodira;

10.  specifikacija vseh potrebnih naprav in pripomočkov ter navodila za uporabo za varno delovanje pirotehničnega izdelka.

(3) Pirotehnični izdelki ne smejo vsebovati eksplozivov razen črnega smodnika in snovi za bliskanje. Pirotehnični izdelki kategorij P1, P2, T2 in izdelki za ognjemete kategorije 4 smejo vsebovati eksplozive, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

-       da eksplozivov ni mogoče enostavno ločiti od pirotehničnega izdelka;

-       da izdelek kategorije P1 ni eksploziven ali tak, kot je bil zasnovan in izdelan, ne more sprožiti sekundarnih eksplozivov;

-       da so izdelki kategorije 4, T2 in P2 načrtovani tako in namenjen temu, da ne delujejo kot eksploziv, če pa so načrtovani kot eksploziv, taki, kot so bili zasnovani in izdelani, ne morejo sprožiti sekundarnih eksplozivov.

14. člen

(posebne zahteve za ognjemetne izdelke)

Ognjemetni izdelki morajo ustrezati tudi naslednjim zahtevam:

1.     proizvajalec glede na neto maso eksploziva, varnostno razdaljo in raven hrupa razdeli ognjemetne izdelke v ustrezne kategorije, kot jih določa 34. člen Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Kategorija mora biti jasno navedena na oznaki:

a)       ognjemetni izdelki kategorije 1 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

-    varnostna razdalja mora biti najmanj 1 m, vendar je lahko tudi manjša, če še zagotavlja varno uporabo;

-    najvišja raven hrupa na varnostni razdalji ne sme presegati 120 dB (A, imp) ali enakovredne ravni hrupa, izmerjenega z drugo primerno metodo;

-    v kategorijo 1 ne smejo biti vključene petarde, baterije petard, svetleče petarde in baterije svetlečih petard;

-    pasje bombice v kategoriji 1 ne smejo vsebovati več kot 2,5 mg srebrovega fulminata;

b)       ognjemetni izdelki kategorije 2 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

-    varnostna razdalja mora biti najmanj 8 m, vendar je lahko tudi manjša, če še zagotavlja varno uporabo;

-    najvišja raven hrupa na varnostni razdalji ne sme presegati 120 dB (A, imp) ali enakovredne ravni hrupa, izmerjenega z drugo primerno metodo;

c)       ognjemetni izdelki kategorije 3 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

-    varnostna razdalja mora biti najmanj 15 m, vendar je lahko tudi manjša, če še zagotavlja varno uporabo;

-    najvišja raven hrupa na varnostni razdalji ne sme presegati 120 dB (A, imp) ali enakovredne ravni hrupa, izmerjenega z drugo primerno metodo:

2.     izdelki za ognjemete so lahko izdelani le iz materialov, ki čim bolj zmanjšajo tveganje za zdravje in okolje zaradi ostankov;

3.     način vžiga mora biti jasno viden ali mora biti naveden na oznaki ali v navodilih;

4.     ognjemetni izdelki se ne smejo premikati na napačen in nepredvidljiv način;

5.     ognjemetni izdelki kategorij 1, 2 in 3 morajo biti zaščiteni proti nenamernemu vžigu z zaščitnim pokrovom, embalažo ali zgradbo izdelka. Ognjemetni izdelki kategorije 4 morajo biti zaščiteni proti nepredvidenemu vžigu na način, ki ga določi proizvajalec.

15. člen

(posebne zahteve za druge pirotehnične izdelke)

Drugi pirotehnični izdelki morajo ustrezati tudi naslednjim zahtevam:

1.     zasnovani morajo biti tako, da pri običajni uporabi čim bolj zmanjšajo tveganje za zdravje, premoženje in okolje;

2.     način vžiga mora biti jasno viden ali mora biti naveden na oznaki ali v navodilih;

3.     načrtovani morajo biti tako, da se pri nenamernem vžigu čim bolj zmanjša tveganje za zdravje, premoženje in okolje zaradi odpadkov;

4.     pirotehnični izdelek mora pravilno delovati do »datuma uporabe«, ki ga je določil proizvajalec.

16. člen

(posebne zahteve za vžigalne naprave)

Vžigalne naprave morajo ustrezati tudi naslednjim zahtevam:

1.     morajo biti sposobne zanesljivega vžiga in imeti zadostno zmožnost vžiga v vseh običajnih, predvidenih okoliščinah uporabe;

2.     morajo biti zaščitene proti elektrostatični razelektritvi v običajnih, predvidljivih okoliščinah shranjevanja in uporabe;

3.     električne vžigalne naprave morajo biti zaščitene proti elektromagnetnim poljem v običajnih, predvidljivih okoliščinah shranjevanja in uporabe;

4.     zaščitni ovoj vžigalnih vrvic mora imeti ustrezno mehansko trdnost in primerno varovati eksplozivno polnilo, če je izpostavljeno običajnim, predvidljivim mehanskim obremenitvam;

5.     vžigalne vrvice morajo biti opremljene s podatki o času gorenja vžigalnih vrvic;

6.     električne lastnosti (npr. električni tok, upor itd.) električnih vžigalnih naprav morajo biti navedene na izdelku;

7.     žice električnih vžigalnih naprav morajo biti zadostno izolirane in zadosti mehansko trdne, vključno s trdnostjo povezave z vžigalno napravo, ob upoštevanju njihove načrtovane uporabe.

III. POSTOPEK UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI

1. Postopki ugotavljanja skladnosti

17. člen

(postopek ugotavljanja skladnosti eksplozivov)

Postopek ugotavljanja skladnosti eksplozivov obsega:

1.     bodisi preizkus tipa ES – modul B in po izbiri proizvajalca:

-  skladnost s tipom – modul C ali

-  postopek zagotavljanja kakovosti proizvodnje – modul D ali

-  postopek zagotavljanja kakovosti eksploziva – modul E ali

-  postopek preverjanja eksploziva – modul F

2.     bodisi overjanje enote – modul G.

18. člen

(postopki ugotavljanja skladnosti pirotehničnih izdelkov)

Za ugotavljanje skladnosti pirotehničnih izdelkov proizvajalec uporabi enega od naslednjih postopkov:

1.     postopek preizkusa tipa ES – modul B in, po izbiri proizvajalca:

-  postopek skladnosti s tipom – modul C,

-  postopek zagotavljanja kakovosti proizvodnje – modul D,

-  postopek zagotavljanja kakovosti pirotehničnega izdelka – modul E,

2.     postopek preverjanja enote – modul G,

3.     postopek zagotavljanja kakovosti samo za ognjemetne izdelke kategorije 4 – modul H.

2. Preizkus tipa ES – Modul B

19. člen

(vloga za preizkus tipa ES)

(1) V tem modulu je opisan tisti del postopka, s katerim organ za ugotavljanje skladnosti preveri in potrdi, da vzorec nekega eksploziva ali pirotehničnega izdelka izpolnjuje bistvene varnostne zahteve iz tega pravilnika.

(2) Vlogo za preizkus tipa ES vloži proizvajalec ali njegov zakoniti zastopnik (v nadaljnjem besedilu: prosilec) pri organu za ugotavljanje skladnosti, ki ga sam izbere.

(3) Vloga mora vsebovati:

1.     firma in sedež ter naslov sedeža proizvajalca in če jo vloži zastopnik, tudi njegovo ime, priimek in prebivališče;

2.     pisno izjavo, da enaka vloga ni bila vložena pri nobenem drugem organu za ugotavljanje skladnosti;

3.     tehnično dokumentacijo iz 20. člena tega pravilnika.

(4) Prosilec mora dati organu za ugotavljanje skladnosti na voljo reprezentativni vzorec eksploziva ali pirotehničnega izdelka (v nadaljnjem besedilu: tip). Če je treba, lahko organ za ugotavljanje skladnosti za izvedbo preizkusnega programa zahteva nadaljnje tipe.

20. člen

(tehnična dokumentacija)

Tehnična dokumentacija mora omogočiti ocenitev skladnosti eksploziva ali pirotehničnega izdelka z zahtevami tega pravilnika. Če je pomembno za takšno oceno, mora vključevati načrt, izdelavo in delovanje ter vsebovati:

1.     splošen opis tipa;

2.     shematsko zasnovo izdelavne skice in diagrame sestavnih delov, podsestavov, tokokrogov ipd.;

3.     opise in pojasnila, ki so potrebni za razumevanje risb, diagramov in delovanja proizvoda;

4.     navedbo harmoniziranih EN standardov za eksplozive ali pirotehnične izdelke v civilni rabi, ki so uporabljeni v celoti ali deloma;

5.     rezultate opravljenih projektnih izračunov, pregledov ipd;

6.     poročila o preizkusih.

21. člen

(naloge organa za ugotavljanje skladnosti)

Organ za ugotavljanje skladnosti mora:

1.     pregledati tehnično dokumentacijo, preveriti, ali je bil tip izdelan v skladu s to dokumentacijo in identificirati elemente, ki so bili oblikovani ob upoštevanju harmoniziranih standardov EN za eksplozive in pirotehnične izdelke v civilni rabi;

2.     opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in potrebne preizkuse za preveritev ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, kadar niso bili upoštevani standardi iz 4. člena tega pravilnika, izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve iz tega pravilnika;

3.     opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in potrebne preizkuse za preveritev, ali so, če se je proizvajalec odločil, da bo uporabil ustrezne standarde, ti standardi res bili uporabljeni;

4.     se dogovoriti s proizvajalcem ali zastopnikom o kraju, v katerem se bodo opravljali pregledi in potrebni preizkusi.

22. člen

(izdaja certifikata)

(1) Če tip izpolnjuje bistvene varnostne zahteve, organ za ugotavljanje skladnosti izda prosilcu certifikat preizkusa tipa ES eksploziva ali pirotehničnega izdelka. Certifikat vsebuje ime in naslov proizvajalca, zaključke pregleda in potrebne podatke za identifikacijo odobrenega tipa.

(2) Seznam ustreznih delov tehnične dokumentacije je priložen certifikatu, organ za ugotavljanje skladnosti pa hrani njegov izvod.

(3) Če organ za ugotavljanje skladnosti izdajo certifikata zavrne, mora prosilcu navesti razloge za takšno zavrnitev.

23. člen

(naloge prosilca)

Prosilec mora obvestiti organ za ugotavljanje skladnosti, ki ima tehnično dokumentacijo o preizkusu tipa ES, o vseh spremembah odobrenega izdelka, za katere je potrebna dodatna odobritev, če bi takšne spremembe lahko vplivale na skladnost z bistvenimi varnostnimi zahtevami ali predpisanimi pogoji uporabe izdelka. Dodatna odobritev je dodatek k izvirnemu certifikatu preizkusa tipa ES.

24. člen

(dostopnost in hranjenje certifikatov)

(1) Vsak organ za ugotavljanje skladnosti mora drugim organom za ugotavljanje skladnosti sporočiti ustrezne podatke o certifikatih preizkusa tipa ES eksploziva ali pirotehničnega izdelka ter o izdanih in preklicanih certifikatih.

(2) Drugi organi za ugotavljanje skladnosti lahko prejmejo izvode izdanih certifikatov preizkusa tipa ES eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov oziroma njihovih dodatkov. Priloge k certifikatom je treba trajno hraniti, da so na voljo drugim organom za ugotavljanje skladnosti.

(3) Prosilec s sedežem v Evropski uniji mora hraniti izvode certifikatov preizkusa tipa ES eksploziva in njihove dodatke s tehnično dokumentacijo, najmanj deset let od zadnjega datuma izdelave vsakega izdelka.

(4) Če prosilec nima sedeža v Evropski uniji, je za hranjenje tehnične dokumentacije odgovorna oseba, ki da izdelek v promet v Evropski uniji.

3. Skladnost s tipom – modul C

25. člen

(opis modula)

V tem modulu je opisan tisti del postopka, s katerim proizvajalec s sedežem v Evropski uniji zagotovi, da so določeni eksplozivi oziroma pirotehnični izdelki skladni s tipom, ki je opisan v certifikatu preizkusa tipa ES in izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve. Proizvajalec mora pritrditi oznako CE na vsak eksploziv in pirotehnični izdelek in sestaviti pisno izjavo o skladnosti.

26. člen

(naloge proizvajalca)

(1) Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvodni proces zagotavlja skladnost izdelka s tipom, ki je opisan v certifikatu preizkusa tipa ES in z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz tega pravilnika.

(2) Proizvajalec oziroma njegov zastopnik morata hraniti izvod izjave o skladnosti najmanj deset let po zadnjem datumu izdelave vsakega izdelka.

(3) Kadar proizvajalec oziroma njegov zastopnik nimata sedeža v Evropski uniji, je za hranjenje tehnične dokumentacije odgovorna oseba, ki da izdelek v promet v Evropski uniji.

27. člen

(naloge organa za ugotavljanje skladnosti)

(1) Organ za ugotavljanje skladnosti, ki ga je izbral proizvajalec, mora v naključnih časovnih razmikih opraviti ali dati opraviti preglede izdelka. Primeren vzorec izdelka, ki ga na kraju izdelave vzame ta organ, se pregleda in opravijo se ustrezni preizkusi, opredeljeni v veljavnih harmoniziranih standardih EN za eksplozive ali pirotehnične izdelke v civilni rabi, ali enakovredni preizkusi za preveritev skladnosti izdelka z bistvenimi varnostnimi zahtevami. Če eden ali več vzorcev pregledanih izdelkov ne ustreza, mora organ za ugotavljanje skladnosti sprejeti ustrezne ukrepe.

(2) Če je vzorec izdelka skladen s tipom, proizvajalec med proizvodnjo na izdelek pritrdi identifikacijski znak ali številko organa za ugotavljanje skladnosti.

4. Zagotavljanje kakovosti proizvodnje – Modul D

28. člen

(opis modula)

V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec, ki mora vzdrževati odobren sistem za zagotavljanje kakovosti proizvodnje, zagotovi, da je določen izdelek skladen s tipom, ki je opisan v certifikatu preizkusa tipa ES in izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika. Proizvajalec pritrdi oznako CE na vsak izdelek in sestavi pisno izjavo o skladnosti. Oznako CE spremlja identifikacijski znak ali številka organa za ugotavljanje skladnosti, ki je odgovoren za nadzor v skladu s tem modulom.

29. člen

(vloga za oceno sistema kakovosti)

(1) Proizvajalec pri organu za ugotavljanje skladnosti, ki ga sam izbere, poda vlogo za oceno svojega sistema kakovosti za določen izdelek.

(2) Vloga mora vsebovati:

1.     vse informacije o izdelku, na katerega se nanaša vloga;

2.     dokumentacijo, ki se nanaša na sistem kakovosti;

3.     tehnično dokumentacijo odobrenega tipa in kopijo certifikata preizkusa tipa ES.

30. člen

(značilnosti sistema za zagotavljanje kakovosti)

(1) Sistem kakovosti mora zagotoviti skladnost izdelkov s tipom, ki je opisan v certifikatu preizkusa tipa ES in z zahtevami iz tega pravilnika, ki se uporabljajo zanje.

(2) Vse elemente, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, je treba sistematično in metodično dokumentirati v obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil. Dokumenti sistema kakovosti proizvodnje morajo omogočati dosledno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapiskov o kakovosti.

(3) Dokumenti sistema kakovosti morajo vsebovati ustrezen opis:

1.     ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti odgovornih oseb glede kakovosti izdelkov;

2.     sistemskih ukrepov, tehnik in postopkov v proizvodnji, nadzora in zagotavljanja kakovosti, ki bodo uporabljeni;

3.     pregledov in preizkusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo, med njo in po njej, ter pogostost njihovega izvajanja;

4.     dokumentacije o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preizkusih, podatki o umerjanjih opreme in poročila o strokovni usposobljenosti zaposlenih ipd.;

5.     načina spremljanja doseganja zahtevane kakovosti izdelkov in učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

31. člen

(naloge organa za ugotavljanje skladnosti)

(1) Organ za ugotavljanje skladnosti mora oceniti sistem kakovosti, da določi, ali izpolnjuje zahteve iz tega modula. Ugotoviti mora skladnost z zahtevami sistema kakovosti, ki se opira na ustrezne usklajene standarde. Pregledovalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri presojanju ustrezne tehnologije izdelka. Postopek ocenjevanja mora vključevati strokovni ogled proizvajalčevih prostorov.

(2) Proizvajalca je treba obvestiti o odločitvi z ustrezno utemeljitvijo. Obvestilo mora vsebovati rezultate in zaključke ocenjevanja.

32. člen

(obveščanje o spremembah sistema kakovosti)

(1) Proizvajalec mora izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz sistema kakovosti, ki je bil odobren, in ga ohranjati na ustrezni in učinkoviti ravni.

(2) Proizvajalec mora obveščati organ za ugotavljanje skladnosti, ki je odobril sistem kakovosti, o kakršni koli nameravani spremembi sistema kakovosti.

(3) Organ za ugotavljanje skladnosti mora presoditi o predlaganih spremembah in odločiti, ali bo spremenjen sistem kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve iz tega modula in ali je potrebna vnovična presoja. Proizvajalca mora obvestiti o svoji odločitvi z ustrezno utemeljitvijo. Obvestilo mora vsebovati rezultate in zaključke presoje.

33. člen

(nadzorne naloge organa za ugotavljanje skladnosti)

(1) Organ za ugotavljanje skladnosti nadzoruje, ali proizvajalec izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

(2) Proizvajalec mora organu za ugotavljanje skladnosti dovoliti dostop do krajev proizvodnje, kontrole, preskušanja in skladiščenja zaradi izvajanja nalog nadzora ter mu zagotoviti vse potrebne informacije, še zlasti:

1.     dokumentacijo o sistemu kakovosti;

2.     pisna poročila o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila, podatki o preizkusih, podatki o umerjanju opreme in poročila o strokovni usposobljenosti osebja.

(3) Organ za ugotavljanje skladnosti mora redno opravljati nadzor, da ugotovi, ali proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter proizvajalcu posredovati poročilo o nadzoru.

(4) Organ za ugotavljanje skladnosti lahko opravi nenapovedan nadzor. Med takšnim nadzorom sme opraviti ali da opraviti preizkuse, da preveri pravilno delovanje sistema kakovosti. Organ za ugotavljanje skladnosti proizvajalcu pošlje poročilo o nadzoru, če je bil opravljen preizkus, pa tudi poročilo o preizkusu.

34. člen

(dostopnost in hranjenje certifikatov in drugih dokumentov)

(1) Proizvajalec mora najmanj deset let po zadnjem datumu izdelave proizvoda hraniti:

1.     dokumentacijo, ki se nanaša na sistem kakovosti;

2.     dopolnitve o nameravanih spremembah sistema kakovosti;

3.     obvestila in poročila organa za ugotavljanje skladnosti, ki se nanašajo na spremembe sistema kakovosti.

(2) Vsak organ za ugotavljanje skladnosti mora drugim organom za ugotavljanje skladnosti posredovati ustrezne informacije o izdanih in preklicanih odobritvah sistema kakovosti.

5. Zagotavljanje kakovosti proizvoda – Modul E

35. člen

(opis modula)

(1) V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje zahteve drugega odstavka tega člena, zagotovi, da je izdelek skladen s tipom, ki je opisan v certifikatu preizkusa tipa ES. Proizvajalec mora na vsak izdelek pritrditi oznako CE in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Oznako CE mora spremljati identifikacijski znak ali številka organa za ugotavljanje skladnosti, ki je odgovoren za nadzor v skladu s tem modulom.

(2) Proizvajalec mora delovati po odobrenem sistemu za zagotavljanje kakovosti proizvoda za končni nadzor in preskušanje izdelka, kot je opredeljen v tem modulu. Zanj velja nadzor v skladu s tem modulom.

36. člen

(vloga za oceno sistema kakovosti)

(1) Prosilec pri organu za ugotavljanje skladnosti, ki ga sam izbere, vloži prošnjo za oceno sistema kakovosti za določen izdelek.

(2) Vloga mora vsebovati:

1.     vse ustrezne informacije o izdelku, na katerega se vloga nanaša;

2.     dokumentacijo o sistemu kakovosti;

3.     tehnično dokumentacijo odobrenega tipa in kopijo certifikata preizkusa tipa ES.

37. člen

(značilnosti sistema kakovosti)

(1) V skladu s sistemom kakovosti je treba vsak izdelek pregledati in opraviti preizkuse, ki so določeni v standardih v 4. členu tega pravilnika, ali enakovredne preizkuse, da bi ocenil njegovo skladnost z zahtevami tega pravilnika. Vse elemente, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, je treba sistematično in metodično dokumentirati v obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil. Dokumentacija sistema kakovosti mora omogočati enotno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapiskov o kakovosti.

(2) Dokumentacija sistema kakovosti mora vsebovati zlasti:

1.     ustrezen opis ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti odgovornih oseb glede kakovosti izdelkov;

2.     ustrezen opis pregledov in preizkusov izdelkov, ki bodo opravljeni po zaključku proizvodnega procesa;

3.     ustrezen opis načinov nadzora za učinkovito delovanje sistema kakovosti;

4.     pisna poročila o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preizkusih, podatki o umerjanjih opreme in poročila o strokovni usposobljenosti osebja.

38. člen

(naloge organa za ugotavljanje skladnosti)

(1) Organ za ugotavljanje skladnosti mora oceniti sistem kakovosti, da določi, ali izpolnjuje zahteve iz tega modula. Preveriti mora skladnost z zahtevami sistema kakovosti, ki se opira na usklajene standarde. V pregledovalni skupini mora sodelovati vsaj en član z izkušnjami pri presojanju ustrezne tehnologije izdelka. Postopek ocenjevanja mora vključevati nadzor proizvajalčevih prostorov.

(2) Proizvajalca je treba obvestiti o odločitvi z ustrezno utemeljitvijo. Obvestilo mora vsebovati rezultate in zaključke ocenjevanja.

39. člen

(obveščanje o spremembah sistema kakovosti)

(1) Proizvajalec mora izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz sistema kakovosti, ki je bil odobren in ga ohranjati na ustrezni in učinkoviti ravni.

(2) Proizvajalec mora organ za ugotavljanje skladnosti, ki je odobril sistem kakovosti, obveščati o vsaki nameravani spremembi sistema kakovosti.

(3) Organ za ugotavljanje skladnosti mora presoditi o predlaganih spremembah in odločiti, ali spremenjen sistem kakovosti še vedno izpolnjuje zahteve iz tega modula in ali je potrebna vnovična presoja.

(4) O svoji odločitvi mora obvestiti proizvajalca z ustrezno utemeljitvijo. Obvestilo mora vsebovati rezultate in zaključke ocenjevanja.

40. člen

(nadzorne naloge organa za ugotavljanje skladnosti)

(1) Organ za ugotavljanje skladnosti nadzoruje, ali proizvajalec izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

(2) Proizvajalec mora organu za ugotavljanje skladnosti omogočiti dostop do krajev kontrole, preskušanja in skladiščenja za izvajanje nadzora ter mu zagotoviti vse potrebne informacije, še zlasti:

1.     dokumentacijo o sistemu kakovosti;

2.     tehnično dokumentacijo;

3.     pisna poročila o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preizkusih, podatki o umerjanjih opreme, poročila o strokovni usposobljenosti osebja.

(3) Organ za ugotavljanje skladnosti mora redno opravljati nadzor, da ugotovi, ali proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter proizvajalcu posredovati poročilo o nadzoru.

(4) Organ za ugotavljanje skladnosti lahko opravi nenapovedan nadzor pri proizvajalcu. Med takšnim nadzorom sme opraviti ali da opraviti preizkuse, da preveri pravilno delovanje sistema kakovosti. Organ za ugotavljanje skladnosti proizvajalcu pošlje poročilo o nadzoru; če je bil opravljen preizkus, pa tudi poročilo o preizkusu.

41. člen

(dostopnost in hranjenje certifikatov in drugih dokumentov)

(1) Proizvajalec mora najmanj deset let po zadnjem datumu izdelave proizvoda hraniti:

1.     dokumentacijo o sistemu kakovosti;

2.     dokumentacijo, ki se nanaša na nameravane spremembe sistema kakovosti;

3.     obvestila in poročila organa za ugotavljanje skladnosti, ki se nanašajo na spremembe sistema kakovosti, poročila, ki se nanašajo na redne nadzore sistema kakovosti in poročila o nenapovedanih nadzorih.

(2) Vsak organ za ugotavljanje skladnosti mora drugim organom za ugotavljanje skladnosti posredovati ustrezne informacije o izdanih in preklicanih odobritvah sistema kakovosti.

6. Preverjanje proizvoda – Modul F

42. člen

(opis modula)

(1) V tem modulu je opisan postopek, s katerim prosilec s sedežem v Evropski uniji preveri in potrdi, da je eksploziv, za katerega veljajo določbe tega modula, skladen s tipom, ki je opisan v certifikatu preizkusa tipa ES, in izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.

(2) Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da s proizvodnim procesom zagotovi skladnost eksploziva s tipom, ki je opisan v certifikatu preizkusa tipa ES, in z zahtevami tega pravilnika. Na vsak eksploziv pritrdi oznako CE in sestavi izjavo o skladnosti.

43. člen

(naloge organa za ugotavljanje skladnosti)

(1) Organ za ugotavljanje skladnosti opravi ustrezne preglede in preizkuse, da preveri skladnost eksploziva z zahtevami tega pravilnika, tako da pregleda in preizkusi vsak eksploziv, kakor je določeno v tem modulu.

(2) Prosilec hrani kopijo izjave o skladnosti najmanj deset let po tem, ko je prenehala proizvodnja eksploziva.

44. člen

(postopek preverjanja)

(1) Vsak eksploziv je treba posamič pregledati in opraviti preizkuse v skladu s harmoniziranimi standardi EN za eksplozive v civilni rabi ali enakovredne preizkuse, da se preveri skladnost eksplozivov z ustreznim tipom in ostalimi zahtevami tega pravilnika.

(2) Organ za ugotavljanje skladnosti pritrdi ali da pritrditi svojo identifikacijsko številko na vsak odobren eksploziv ter izda pisni certifikat o skladnosti na osnovi opravljenih preizkusov.

(3) Prosilec mora zagotoviti, da lahko na zahtevo predloži certifikate organa za ugotavljanje skladnosti.

7. Preverjanje enote – Modul G

45. člen

(opis modula)

V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec zagotovi, da eksploziv ali pirotehnični izdelek, za katerega je bil izdan certifikat v skladu s tem modulom, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika. Proizvajalec mora na eksploziv ali pirotehnični izdelek pritrditi oznako CE in sestaviti izjavo o skladnosti.

46. člen

(naloge organa za ugotavljanje skladnosti)

(1) Organ za ugotavljanje skladnosti mora pregledati izdelke in opraviti preizkuse ob upoštevanju standardov iz 4. člena tega pravilnika ali enakovredne preizkuse, da zagotovi njegovo skladnost z zahtevami iz tega pravilnika.

(2) Organ za ugotavljanje skladnosti mora pritrditi ali dati pritrditi svojo identifikacijsko številko na odobren eksploziv ali pirotehnični izdelek in izdati certifikat o opravljenih preskušanjih.

47. člen

(tehnična dokumentacija)

(1) Namen tehnične dokumentacije je omogočiti ocenitev skladnosti z zahtevami iz tega pravilnika in razumevanje zasnove, izdelave in delovanja izdelka.

(2) Če je potrebno za presojo, mora dokumentacija vsebovati:

1.     splošen opis tipa;

2.     zasnovo, izdelavne skice in sheme sestavnih delov, podsestavov, tokokrogov ipd.;

3.     opise in pojasnila, potrebna za razumevanje omenjenih skic, shem in delovanja izdelka oziroma varnostnega sistema izdelka;

4.     seznam standardov iz 4. člena tega pravilnika, ki so uporabljeni v celoti ali deloma in opis rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih varnostnih zahtev iz tega pravilnika, kadar niso bili uporabljeni standardi iz 4. člena tega pravilnika;

5.     rezultate opravljenih projektnih izračunov in pregledov;

6.     poročila o preizkusih.

8. Zagotavljanje kakovosti izdelkov – MODUL H

48. člen

(opis modula)

(1) V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec, ki mu je odobren sistem za zagotavljanje kakovosti, zagotovi, da ognjemetni izdelek kategorije 4 izpolnjuje zahteve tega pravilnika. Proizvajalec ali uvoznik mora pritrditi oznako CE na vsak izdelek in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Oznako CE mora spremljati identifikacijska številka organa za ugotavljanje skladnosti, odgovornega za spremljanje sistema kakovosti po tem modulu.

(2) Proizvajalec mora uporabljati odobren sistem zagotavljanja kakovosti za načrtovanje, proizvodnjo, končno kontrolo izdelka in preskušanje, kakor je določeno v sistemu zagotavljanja kakovosti po tem modulu.

49. člen

(vloga za oceno sistema kakovosti)

(1) Proizvajalec mora posredovati vlogo za ocenitev svojega sistema zagotavljanja kakovosti organu za ugotavljanje skladnosti.

(2) Vloga mora vsebovati:

1.     vse potrebne podatke za predvideno kategorijo pirotehničnih izdelkov;

2.     dokumentacijo, ki se nanaša na sistem kakovosti.

50. člen

(značilnosti sistema kakovosti)

(1) Sistem kakovosti mora zagotoviti skladnost pirotehničnega izdelka z zahtevami tega pravilnika.

(2) Vse elemente, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, je treba sistematično in metodično dokumentirati v obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil. Dokumenti sistema kakovosti morajo omogočati dosledno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapiskov o kakovosti.

(3) Dokumentacija mora zlasti vsebovati ustrezen opis:

1.     ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti odgovornih oseb v zvezi z načrtovanjem in kakovostjo izdelkov;

2.     tehničnih specifikacij izdelave, vključno z uporabljenimi standardi in če harmonizirani standardi EN za pirotehnične izdelke niso bili v celoti upoštevani, opis rešitev, s katerimi se zagotovi izpolnjevanje ustreznih temeljnih zahtev tega pravilnika;

3.     tehnik za nadzor in oceno razvojnih rezultatov, postopkov in sistematičnih ukrepov, ki bodo uporabljeni za razvoj izdelkov zadevne kategorije;

4.     uporabljenih tehnik za proizvodnjo, nadzor in zagotavljanje kakovosti ter uporabljenih postopkov in sistematičnih ukrepov;

5.     pregledov in preizkusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo, med njo in po njej, ter pogostnost njihovega izvajanja;

6.     dokumentacije o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preizkusih, podatki o kalibraciji in poročila o strokovni usposobljenosti zaposlenih;

7.     načina spremljanja zahtevane kakovosti izdelkov in učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

51. člen

(naloge organa za ugotavljanje skladnosti)

(1) Organ za ugotavljanje skladnosti mora oceniti sistem kakovosti, da določi, ali izpolnjuje zahteve iz tega modula. Predvideti mora skladnost z zahtevami sistema kakovosti, ki se opira na usklajene standarde.

(2) Pregledovalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami na področju ocenjevanja ustrezne tehnologije izdelka. Postopek ocenjevanja mora vključevati strokovni ogled proizvajalčevih prostorov.

(3) Proizvajalca je treba obvestiti o odločitvi z ustrezno utemeljitvijo. Obvestilo mora vsebovati rezultate pregleda.

52. člen

(obveščanje o spremembah sistema kakovosti)

(1) Proizvajalec mora izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz sistema kakovosti, ki je bil odobren in ga ohranjati na primerni in učinkoviti ravni.

(2) Proizvajalec mora obveščati organ za ugotavljanje skladnosti, ki je odobril sistem kakovosti, o kakršni koli predlagani posodobitvi sistema kakovosti.

(3) Organ za ugotavljanje skladnosti mora presoditi o predlaganih spremembah in odločiti, ali spremenjen sistem kakovosti še vedno izpolnjuje vse elemente za zagotavljanje skladnosti pirotehničnega izdelka v skladu z odobrenim sistemom, ali je potrebna vnovična ocena.

(4) Proizvajalca je treba obvestiti o odločitvi z ustrezno utemeljitvijo. Obvestilo mora vsebovati rezultate pregleda.

53. člen

(nadzorne naloge organa za ugotavljanje skladnosti)

(1) Organ za ugotavljanje skladnosti nadzoruje, ali proizvajalec izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

(2) Proizvajalec mora organu za ugotavljanje skladnosti dovoliti dostop do krajev proizvodnje, kontrole, preskušanja in skladiščenja zaradi inšpekcijskih namenov ter mu zagotoviti vse potrebne informacije, še zlasti:

1.     dokumentacijo o sistemu kakovosti;

2.     pisna poročila o kakovosti, predvidena v okviru sistema kakovosti za razvojno področje, kot so rezultati analiz, izračuni, preizkusi;

3.     pisna poročila o kakovosti, predvidena v okviru sistema kakovosti za področje proizvodnje, kot so poročila o nadzorih in podatki o preizkusih, podatki o kalibracijah in poročila o strokovni usposobljenosti zaposlenih.

(3) Organ za ugotavljanje skladnosti mora redno opravljati nadzor, da ugotovi, ali proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter proizvajalcu posredovati poročila o nadzoru.

(4) Organ za ugotavljanje skladnosti lahko opravi nenapovedan nadzor proizvajalca. Med takšnimi obiski sme opraviti ali dati opraviti preizkuse, da preveri pravilno delovanje sistema kakovosti. Organ za ugotavljanje skladnosti proizvajalcu posreduje poročilo o nadzoru in, če je bil opravljen preizkus, poročilo o preizkusu.

54. člen

(dostopnost in hranjenje certifikatov in drugih dokumentov)

(1) Proizvajalec mora najmanj deset let po zadnjem datumu izdelave proizvoda hraniti:

1.     dokumentacijo, ki se nanaša na sistem kakovosti;

2.     dokumentacijo, ki se nanaša na vse predlagane posodobitve sistema kakovosti;

3.     odločitve in poročila organa za ugotavljanje skladnosti, ki se nanašajo na spremembe sistema kakovosti in poročila, ki se nanašajo na redne nadzore sistema.

(2) Vsak organ za ugotavljanje skladnosti mora drugim organom za ugotavljanje skladnosti posredovati ustrezne informacije o izdanih in preklicanih odobritvah sistema kakovosti.

IV. MINIMALNA MERILA, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI ORGANI ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

55. člen

(merila)

(1) Organ za ugotavljanje skladnosti, njegov predstojnik in zaposleni, odgovorni za opravljanje preveritvenih poskusov, ne smejo biti niti načrtovalci, izdelovalci, dobavitelji ali monterji izdelkov, ki jih pregledujejo, niti pooblaščeni zastopniki katere koli od teh strank. Prav tako ne smejo neposredno ali kot pooblaščeni zastopniki sodelovati v načrtovanju, izdelavi, trženju ali vzdrževanju takšnih izdelkov. To pa ne izključuje izmenjav tehničnih informacij med proizvajalcem in organom.

(2) Organ za ugotavljanje skladnosti in njegovi zaposleni morajo opravljati preveritvene preizkuse z najvišjo stopnjo strokovne integritete in tehnične usposobljenosti ter ne smejo biti pod pritiskom in finančno odvisnostjo, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate pregleda, zlasti od ljudi ali skupin ljudi, ki jim je v interesu rezultat preverjanj.

(3) Organ za ugotavljanje skladnosti mora imeti na voljo potrebno število zaposlenih, prostore in opremo, ki mu omogočajo pravilno opravljanje upravnih in tehničnih nalog, povezanih s preverjanjem. Imeti mora tudi dostop do opreme, ki se zahteva za posebna preverjanja.

(4) Zaposleni, ki so odgovorni za nadzor, morajo:

1.     biti primerno tehnično in strokovno usposobljeno;

2.     imeti zadostno znanje o zahtevah pri preizkušanjih, ki jih opravlja, in ustrezne izkušnje s takšnimi preizkusi;

3.     biti sposobni sestaviti certifikate, zapiske in poročila, ki se zahtevajo za potrditev rezultatov preizkusov.

(5) Zagotovljena mora biti nepristranskost zaposlenih, odgovornih za nadzor. Njihovo nagrajevanje ne sme biti odvisno od števila opravljenih preizkusov ali rezultatov takšnih preizkusov.

(6) Organ za ugotavljanje skladnosti mora skleniti zavarovanje za odgovornost, razen če njegove odgovornosti v skladu z veljavnimi predpisi ne prevzame Republika Slovenija.

(7) Zaposleni organa za ugotavljanje skladnosti mora spoštovati varovanje poslovne tajnosti glede vseh informacij, pridobljenih pri opravljanju nalog, razen pred pristojnimi upravnimi organi države, v kateri potekajo njegove dejavnosti, v skladu s tem pravilnikom ali drugimi predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.

V. OBLIKA OZNAČEVANJA TER NAČIN PRITRJEVANJA IDENTIFIKACIJSKIH OZNAK NA EKSPLOZIVE IN PIROTEHNIČNE IZDELKE

56. člen

(pritrjevanje oznake CE)

(1) Proizvajalec vidno, čitljivo in neizbrisno pritrdi oznako CE na eksplozive in pirotehnične izdelke ali če to ni mogoče, na priloženo identifikacijsko tablico ali na embalažo. Identifikacijska tablica mora biti narejena tako, da ni možna njena vnovična uporaba.

(2) Na eksploziv in pirotehnični izdelek se ne sme pritrditi nobene oznake ali napisa, ki bi lahko zmedla tretje osebe glede pomena in oblike oznake CE. Na eksploziv in pirotehnični izdelek je lahko pritrjena kakršnakoli druga oznaka, če s tem nista zmanjšani vidljivost in čitljivost oznake CE.

(3) Oblika oznake CE, ki se uporablja, je prikazana v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.

57. člen

(identifikacijska oznaka za eksplozive)

(1) Poleg označevanja z oznako CE morajo proizvajalci na eksploziv namestiti identifikacijsko oznako (kodo), ki omogoča sledljivost eksplozivov od proizvajalca do končnega uporabnika. Oznake morajo biti na eksplozivu in na najmanjši embalažni enoti.

(2) Identifikacijska oznaka vsebuje naslednje podatke:

1.     berljivi del identifikacijske oznake, ki vsebuje ime proizvajalca, in številčno kodo, ki je sestavljena iz:

-   dveh črk, ki označujeta državo članico (mesto izdelave ali uvoza na trg Skupnosti, npr. SI = Slovenija);

-   treh številk, ki označujejo ime kraja izdelave, ki jih določi ministrstvo;

-   enotne oznake izdelka in logistične informacije, ki jih določi proizvajalec;

2.     elektronsko berljivo identifikacijo v obliki črtne kode in/ali matrice, ki se neposredno nanaša na številčno identifikacijsko kodo.

(3) Za izdelke, premajhne za pritrditev enotne oznake izdelka in logističnih informacij, ki jih določi proizvajalec, se informacije iz prve in druge alineje točke 1 in točke 2 štejejo kot zadostne.

(4) Pri izdelkih, ki so premajhni za namestitev informacij iz prve in druge alineje 1. točke in iz 2. točke drugega odstavka tega člena, ter izdelkih, pri katerih namestitev identifikacijske oznake tehnično ni mogoča zaradi njihove oblike ali zasnove, se identifikacijska oznaka namesti na vsako najmanjšo enoto embalaže. Vsaka najmanjša enota embalaže mora biti zapečatena.

(5) Vžigalne kapice in ojačevalci eksplozije, za katere velja izjema iz prejšnjega odstavka, se trajno in lahko berljivo označijo z informacijami iz prve in druge alineje 1. točke drugega odstavka tega člena. Na najmanjši enoti embalaže se navede število vsebovanih vžigalnih kapic in ojačevalcev eksplozije.

(6) Detonacijske vrvice, za katere velja izjema iz četrtega odstavka tega člena, se označijo z identifikacijsko oznako na motku ali tuljavi ter, kadar je mogoče, na najmanjši enoti embalaže.

(7) Trištevilčno oznako iz druge alineje 1. točke drugega odstavka tega člena, ki označuje kraj izdelave, določi ministrstvo na zahtevo:

-       proizvajalca, ki eksploziv izdeluje v Sloveniji;

-       proizvajalca, ki ima svoj sedež na območju Evropske unije, eksploziv pa izdeluje v tretji državi in ga uvaža v Slovenijo;

-       proizvajalca, ki nima svojega sedeža na območju Evropske unije, eksploziv pa izdeluje v tretji državi in ga uvaža v Slovenijo.

58. člen

(pritrditev)

Identifikacijska oznaka mora biti na eksploziv odtisnjena ali nalepljena, tako da je jasno čitljiva.

59. člen

(eksplozivi v patronah in eksplozivi v vrečkah)

(1) Identifikacijska oznaka na eksplozivnih patronah in eksplozivih v vrečkah mora biti na samolepilnih etiketah ali neposredno odtisnjena na vsaki patroni ali vrečki. Pripadajoča etiketa se nalepi na vsako embalažno enoto patron.

(2) Poleg tega lahko pravne osebe in podjetniki uporabijo elektronsko kodo, pritrjeno na vsako patrono ali vrečko, in pripadajočo elektronsko etiketo za vsako embalažno enoto patron.

60. člen

(dvokomponentni eksplozivi)

Identifikacijska oznaka za pakirane dvokomponentne eksplozive je s samolepilno etiketo nalepljena ali neposredno odtisnjena na vsaki najmanjši embalažni enoti, ki vsebuje obe komponenti.

61. člen

(vžigalne kapice)

(1) Identifikacijska oznaka za vžigalne kapice je sestavljena iz samolepilne etikete ali neposrednega natisa ali žiga na ohišju detonatorja. Pripadajoča etiketa se namesti na vsako kaseto detonatorjev.

(2) Namesto identifikacijske oznake iz prejšnjega odstavka se lahko uporabi pasivno inertno elektronsko tablico, pritrjeno na vsak detonator, in pripadajočo tablico za vsako kaseto detonatorjev.

62. člen

(električni, neelektrični in elektronski detonatorji)

Identifikacijska oznaka za električne, neelektrične in elektronske detonatorje je sestavljena bodisi iz samolepilne etikete na žicah ali cevi, bodisi iz samolepilne etikete ali neposrednega natisa ali žiga na ohišju detonatorja. Pripadajoča etiketa se namesti na vsako embalažno enoto detonatorjev. Poleg tega lahko pravne osebe ali podjetniki uporabijo elektronsko kodo, pritrjeno na vsak detonator, in pripadajočo tablico za vsako embalažno enoto detonatorjev.

63. člen

(netilke in ojačevalci eksplozije)

(1) Identifikacijska oznaka za netilke in ojačevalce eksplozije je sestavljena iz samolepilne etikete ali neposrednega natisa na netilki ali ojačevalcu eksplozije. Pripadajoča etiketa se namesti na vsako kaseto netilk in ojačevalcev eksplozije.

(2) Namesto identifikacijske oznake iz prejšnjega odstavka se lahko uporabi pasivno inertno elektronsko tablico, pritrjeno na vsako netilko in ojačevalec eksplozije, ter pripadajočo tablico za vsako kaseto netilk in ojačevalcev eksplozije.

64. člen

(detonacijske vrvice)

(1) Identifikacijska oznaka za detonacijske vrvice je sestavljena iz samolepilne etikete ali neposrednega natisa na vžigalni tuljavi. Identifikacijska oznaka se namesti na vsakih pet metrov na zunanjem ovoju vrvice ali na ekstrudiranem plastičnem notranjem sloju tik pod zunanjim vlaknom vrvice. Pripadajoča etiketa se namesti na vsako kaseto detonacijske vrvice.

(2) Namesto identifikacijske oznake iz prejšnjega odstavka se lahko uporabi pasivno inertno elektronsko tablico, vstavljeno v detonacijsko vrvico, in pripadajočo tablico za vsako kaseto detonacijske vrvice.

65. člen

(pločevinke in sodi, ki vsebujejo smodnike in raketna goriva)

(1) Identifikacijska oznaka za pločevinke in sode, ki vsebujejo smodnike in raketna goriva, je sestavljena iz samolepilne etikete ali neposrednega natisa na pločevinki ali sodu, ki vsebuje smodnike in raketna goriva.

(2) Poleg tega lahko pravne osebe in podjetniki uporabijo elektronsko kodo, pritrjeno na vsako pločevinko in sod.

66. člen

(kopije originalne etikete)

Za svoje stranke lahko pravne osebe in podjetniki na eksplozive nalepijo samolepilne odstranljive kopije originalnih etiket. Navedene kopije morajo biti vidno označene kot kopije originala, da se preprečijo zlorabe.

67. člen

(izjeme)

(1) Določbe 57. do 66. člena tega pravilnika se ne uporabljajo za:

1.     eksplozive, pripeljane in dobavljene nepakirane ali v tovornjakih – črpalkah za njihovo neposredno polnjenje v razstrelno vrtino, vključno z eksplozivi iz amonijevega nitrata in mineralnega olja;

2.     eksplozive, ki se pripravljajo na delovišču;

3.     vžigalne vrvice, pri katerih gre za neeksplozivne vžigalne naprave;

4.     počasi goreče vžigalne vrvice, sestavljene iz jedra iz drobnozrnatega črnega smodnika, ki ga obdaja prožna tkanina z enim ali več zunanjimi zaščitnimi ovoji, ki pri vžigu gorijo pri vnaprej določeni hitrosti brez zunanjega eksplozivnega učinka;

5.     perkusijske kapice, ki so sestavljene iz kovinske ali plastične kapice z majhno količino primarne eksplozivne mešanice, ki se vžge pri udarcu, ter se uporabljajo kot vžigalni elementi v nabojih za ročno strelno orožje ali v perkusijskih netilkah za pogonske polnitve.

(2) Eksplozivov ni treba označevati z novo oznako, če so v proizvodnem postopku predelave ali dodelave, razen če prvotna oznaka ni jasna ali je nečitljiva.

(3) Prav tako določbe tega poglavja ne veljajo, če se eksplozivi proizvajajo za izvoz v tretje države in so označeni z identifikacijsko oznako v skladu z zahtevami države uvoznice.

68. člen

(označevanje pirotehničnih izdelkov)

(1) Oznaka za pirotehnične izdelke mora vsebovati:

1.     firma oziroma ime ter sedež in naslov sedeža proizvajalca ali če proizvajalec nima sedeža v Evropski uniji, firmo oziroma ime proizvajalca ter firmo oziroma ime ter sedež in naslov sedeža uvoznika;

2.     ime in vrsto izdelka;

3.     najnižje dovoljene starosti za kupce in uporabnike, ki jih določa Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (v nadaljnjem besedilu: ZEPI);

4.     kategorijo izdelka in navodilo za uporabo;

5.     leto proizvodnje za ognjemetne izdelke kategorij 3 in 4;

6.     neto maso eksplozivnih snovi (NEM);

7.     če je primerno, minimalno varnostno razdaljo.

(2) Oznaka na ognjemetnih izdelkih in pirotehničnih izdelkih za odrska prizorišča mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati vsaj še naslednje informacije:

1.     za kategorijo 1 oznako »za uporabo v zaprtem prostoru« ali »le za uporabo na prostem« in podatek o najmanjši varnostni razdalji;

2.     za kategorije 2, 3 in T1 oznako »le za uporabo na prostem« in podatek o najmanjši varnostni razdalji;

3.     za kategorijo 3, ki je namenjena samo strokovno usposobljenim osebam, za kategorijo 4 in T2 oznako »le za osebe s strokovnim znanjem« in podatek o najmanjši varnostni razdalji,

4.     leto proizvodnje izdelkov za ognjemete kategorij 3 in 4.

(3) Če na pirotehničnem izdelku ni dovolj prostora za označevanje iz prvega in drugega odstavka tega člena, se informacija navede na najmanjšem kosu embalaže.

(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za pirotehnične izdelke, razstavljene na sejmih, razstavah in predstavitvah, ki niso namenjeni za prodajo in tiste pirotehnične izdelke, ki so izdelani izključno za raziskovanje, razvoj ali preizkušanje.

69. člen

(označevanje pirotehničnih izdelkov za vozila)

(1) Pri označevanju pirotehničnih izdelkov za vozila se navede ime proizvajalca ali če proizvajalec nima sedeža v Evropski uniji, ime uvoznika, ime in vrsta izdelka in varnostna navodila.

(2) Če na izdelku ni dovolj prostora za izpolnitev zahteve glede označevanja iz prejšnjega odstavka, se podatki navedejo na embalaži.

(3) V skladu s Prilogo k Direktivi Komisije 2001/58/ES z dne 27. julija 2001 o drugi spremembi Direktive 91/155/EGS [14] se profesionalnemu uporabniku dostavi izpolnjen varnostni list v jeziku, ki ga je uporabnik zahteval. Varnostni list se lahko dostavi v papirni ali elektronski obliki, če ima naslovnik ustrezna sredstva, ki mu omogočajo dostop do varnostnega lista v taki obliki.

VI. OBRAZCI VLOG IN DOVOLJENJ TER OBLIKA IN VSEBINA SEZNAMA EKSPLOZIVOV IN PIROTEHNIČNIH IZDELKOV

70. člen

(obrazci vlog za proizvodnjo ter promet)

(1) Vloga za izdajo dovoljenja za proizvodnjo z eksplozivi ali pirotehničnimi se vloži na obrazcu št. 1.

(2) Vloga za izdajo dovoljenja za promet z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki (trgovina na debelo, uporaba, izvajanje ognjemetov, ravnanje, skladiščenje, priprava eksplozivov na delovišču in uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov) se vloži na obrazcu št. 2.

(3) Vloga za izdajo dovoljenja za trgovino na drobno s pirotehničnimi izdelki kategorije 1, 2 in 3, T1 ter P1 se vloži na obrazcu št. 3.

(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se upošteva tudi vloga, ki ni vložena na predpisanem obrazcu, če je izrecno označena kot taka in če vsebuje vse podatke, ki so določeni na predpisanem obrazcu.

71. člen

(obrazci za priglasitev eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov)

(1) Vloga za priglasitev eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov se vloži na obrazcu št. 4.

(2) Potrdilo o priglasitvi eksploziva se izda na obrazcu št. 5, potrdilo o priglasitvi pirotehničnega izdelka pa se izda na obrazcu št. 6.

72. člen

(seznam eksplozivov)

Seznam eksplozivov iz drugega odstavka 21. člena ZEPI vsebuje naslednje podatke:

1.     zaporedno številko vpisa na seznam;

2.     komercialno ime eksploziva;

3.     vrsto/tip eksploziva;

4.     št. UN;

5.     razvrstitveni kod;

6.     o proizvajalcu (firma oziroma ime ter sedež in naslov sedeža);

7.     o priglašenem organu za ugotavljanje skladnosti (laboratorij, ime, sedež, država in št. laboratorija);

8.     številko certifikata (CE);

9.     o priglasitelju (firma oziroma ime ter sedež in naslov sedeža);

10.  številko in datum potrdila o priglasitvi;

11.  fotografijo izdelka v elektronski obliki.

73. člen

(seznam pirotehničnih izdelkov)

Seznam pirotehničnih izdelkov iz drugega odstavka 21. člena ZEPI vsebuje naslednje podatke:

1.     zaporedno številko vpisa na seznamu;

2.     komercialno ime pirotehničnega izdelka;

3.     vrsto pirotehničnega izdelka;

4.     kategorijo pirotehničnega izdelka;

5.     št. UN;

6.     razvrstitveni kod;

7.     o proizvajalcu (firma oziroma ime ter sedež in naslov sedeža);

8.     o priglašenem organu za ugotavljanje skladnosti (laboratorij, ime, sedež, država in št);

9.     številko certifikata (CE);

10.  o priglasitelju (firma oziroma ime ter sedež in naslov sedeža);

11.  številko in datum potrdila o priglasitvi.

74. člen

(dovoljenje za nakup in prenos eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov na območju Republike Slovenije)

Dovoljenje za nakup in prenos eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov na območju Republike Slovenije se izda na obrazcu št 7. Obrazec dovoljenja je hkrati vloga za izdajo dovoljenja, ki ga izpolni stranka, potrdi pa pristojni organ. Dovoljenje se izda v treh izvodih.

75. člen

(izjeme)

Dovoljenje za nabavo smodnika po drugem odstavku 30. člena ZEPI se izda v postopku in na obrazcih, ki so določeni v predpisih, ki urejajo posest orožja.

76. člen

(dovoljenje za prenos eksplozivov in streliva v Evropski uniji)

(1) Dovoljenje za prenos eksplozivov iz druge države članice Evropske unije v Slovenijo se izda na obrazcu št. 8, dovoljenje za prenos streliva pa se izda na obrazcu št 9. Obrazec dovoljenja je v skladu z 32. členom ZEPI hkrati vloga za izdajo dovoljenja, ki ga izpolni stranka, potrdi pa ministrstvo. Dovoljenje se izda v treh izvodih.

(2) Dovoljenje za prenos eksplozivov ali streliva iz Slovenije v drugo državo članico Evropske unije oziroma dovoljenje za prenos eksplozivov ali streliva prek ozemlja Slovenije vpiše ministrstvo v dovoljenje, ki ga je predhodno izdal pristojni organ druge države članice Evropske unije, v katero se eksplozivi oziroma strelivo vnašajo.

77. člen

(prenos pirotehničnih izdelkov v Evropski uniji)

Dovoljenje za nakup in vnos oziroma iznos pirotehničnih izdelkov na območje oziroma z območja Republike Slovenije se izda na obrazcu št. 10. Obrazec dovoljenja je hkrati vloga za izdajo dovoljenja, ki ga izpolni stranka, potrdi pa pristojni organ. Dovoljenje se izda v treh izvodih.

78. člen

(dovoljenje za uvoz, izvoz ali tranzit eksplozivov, streliva ali pirotehničnih izdelkov)

(1) Dovoljenje za uvoz, izvoz ali tranzit eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov se izda na obrazcu št. 11, za streliva pa se izda na obrazcu št. 12. Obrazec dovoljenja je hkrati vloga za izdajo dovoljenja, ki ga izpolni stranka, potrdi pa ministrstvo. K obrazcu dovoljenja je treba priložiti predhodno privolitev ciljne države in dovoljenje države prehoda oziroma dovoljenje države izvoznice oziroma uvoznice.

(2) Upošteva se tudi vloga, ki ni sestavljena na predpisanem obrazcu, če je izrecno označena kot vloga za izdajo dovoljenja za uvoz, izvoz ali tranzit eksplozivov, streliva ali pirotehničnih izdelkov in če vsebuje vse podatke, določene v predpisanem obrazcu.

VII. EVIDENCE

79. člen

(evidence ministrstva)

Ministrstvo na podlagi 43. člena ZEPI vodi:

1.     evidenco dovoljenj za proizvodnjo eksplozivov in pirotehničnih izdelkov;

2.     evidenco dovoljenj za promet z eksplozivi in pirotehničnimi izdelki;

3.     evidenco dovoljenj za uvoz, izvoz, tranzit in prenos eksplozivov, streliva ali pirotehničnih izdelkov;

4.     evidenco izdanih potrdil o priglasitvi eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov.

80. člen

(podatki evidenc)

(1) Evidenca dovoljenj za proizvodnjo oziroma promet z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki vsebuje:

1.     podatke, ki se nanašajo na pravno osebo ali podjetnika, in sicer:

-  matično številko (enotna identifikacijska številka);

-  firma/ime;

-  ime poslovalnice ali drugega dela poslovnega subjekta;

-  sedež in naslov;

-  vrsta dejavnosti z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki, ki je lahko proizvodnja ali promet;

-  ime, priimek in prebivališče zastopnika;

-  ime, priimek, EMŠO, kraj rojstva, prebivališče in državljanstvo odgovorne osebe;

-  podatke o statusnih spremembah (vrsta, datum);

2.     podatke, ki se nanašajo na dovoljenje, in sicer:

-  vrsta vloge;

-  datum vloge;

-  vrsta rešitve;

-  številka dovoljenja;

-  datum izdaje dovoljenja;

-  podatki o statusnih spremembah;

-  status dovoljenja;

3.     podatke o eksplozivu ali pirotehničnem izdelku (vrsta, tip, kategorija itd.).

(2) Evidenca dovoljenj za uvoz, izvoz, tranzit in prenos eksplozivov, streliva ali pirotehničnih izdelkov vsebuje:

1.     podatke, ki se nanašajo na pravno osebo ali podjetnika, ki podaja vlogo, ter pošiljatelja ali prejemnika blaga, in sicer:

-  matična številka (enotna identifikacijska številka);

-  firma/ime;

-  ime poslovalnice ali drugega dela poslovnega subjekta;

-  sedež, naslov in država;

-  ime, priimek in prebivališče zastopnika;

2.     podatke, ki se nanašajo na dovoljenje, in sicer:

-   vrsta vloge (uvoz, izvoz, tranzit in prenos eksplozivov, streliva ali pirotehničnih izdelkov);

-   datum vloge;

-   vrsta rešitve;

-   številka dovoljenja;

-   datum izdaje dovoljenja;

-   status dovoljenja;

3.     podatke o eksplozivu ali pirotehničnem izdelku (vrsta, tip, kategorija itd.).

(3) Evidenca izdanih potrdil o priglasitvi eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov vsebuje:

1.     podatke, ki se nanašajo na pravno osebo in podjetnika, in sicer:

-  matična številka (enotna identifikacijska številka);

-  firma/ime;

-  ime poslovalnice ali drugega dela poslovnega subjekta;

-  sedež in naslov;

-  ime, priimek in prebivališče zastopnika;

2.     podatke, ki se nanašajo na potrdilo, in sicer:

-  datum vloge;

-  vrsta rešitve;

-  datum rešitve;

-  številka potrdila oziroma odločbe;

3.     podatke o eksplozivu ali pirotehničnem izdelku (vrsta, tip, kategorija itd.).

81. člen

(evidence pristojnega organa)

Pristojni organ na podlagi 44. člena ZEPI vodi:

1.     evidenco dovoljenj za trgovino s pirotehničnimi izdelki na drobno;

2.     evidenco dovoljenj za nakup in prenos eksplozivov na območju Republike Slovenije;

3.     evidenco nakladališč in razkladališč.

82. člen

(podatki evidenc)

(1) Evidenca dovoljenj za trgovino s pirotehničnimi izdelki na drobno in evidenca dovoljenj za nakup in prenos eksplozivov na območju Republike Slovenije vsebujeta:

1.     podatke, ki se nanašajo na pravno osebo in podjetnika, ki podaja vlogo za nakup in prenos in prodajalca, in sicer:

-  matična številka (enotna identifikacijska številka);

-  firma/ime;

-  ime poslovalnice ali drugega dela poslovnega subjekta;

-  sedež in naslov;

-  ime, priimek in prebivališče zastopnika;

2.     podatke, ki se nanašajo na dovoljenje, in sicer:

-  vrsta vloge,

-  datum vloge;

-  vrsta rešitve;

-  številka dovoljenja;

-  datum izdaje dovoljenja;

-  podatki o statusnih spremembah;

-  status dovoljenja;

3.     podatke o eksplozivu ali pirotehničnem izdelku (vrsta, tip, kategorija), ki je predmet prometa oziroma nakupa.

(2) Evidenca dovoljenj za trgovino s pirotehničnimi izdelki na drobno poleg podatkov, naštetih v prejšnjem odstavku, vsebuje še podatke o odgovorni osebi, in sicer ime, priimek, EMŠO, kraj rojstva, prebivališče in državljanstvo.

(3) Evidenca nakladališč in razkladališč vsebuje:

1.     podatke, ki se nanašajo na pravno osebo in podjetnika, in sicer:

-  matična številka (enotna identifikacijska številka);

-  firma/ime;

-  ime poslovalnice ali drugega dela poslovnega subjekta;

-  sedež in naslov;

-  ime, priimek in prebivališče zastopnika;

2.     podatke, ki se nanašajo na dovoljenje, in sicer:

-  datum vloge;

-  vrsta rešitve – datum rešitve;

-  številka dovoljenja oziroma odločbe;

-  status dovoljenja;

3.     podatke, ki opredeljujejo lokacijo nakladališča oziroma razkladališča.

83. člen

(način vodenja evidenc)

(1) Evidence iz 79. člena tega pravilnika se vodijo centralno in v elektronski obliki.

(2) Podatki evidenc iz 80., 81. in 82. člena se hranijo 10 let.

84. člen

(evidence pravnih oseb in podjetnikov o eksplozivih)

(1) Pravne osebe ali podjetniki, ki proizvajajo ali opravljajo promet z eksplozivi, vodijo na podlagi 45. člena ZEPI naslednje evidence:

1.     evidenco o proizvedenih eksplozivih (obrazec št. 13);

2.     evidenco o prodanih eksplozivih pri proizvajalcih (obrazec št. 14);

3.     evidenco o izdelavi in uporabi eksplozivov na delovišču (obrazec št. 15);

4.     evidenco o nakupu in prodaji eksplozivov v trgovini (obrazec št. 16);

5.     evidenco o uporabi in skladiščenju eksplozivov (glavna knjiga) (obrazec št. 17);

6.     evidenco o uporabi eksplozivov oziroma knjiga o delu z eksplozivi (obrazec št. 18);

7.     evidenco o skladiščenju eksplozivov v priročnem skladišču oziroma knjiga eksplozivov za priročno skladišče (obrazec št. 19);

8.     strelno knjigo, ki jo vodi vsak strelec (obrazec št. 20);

9.     evidenco o zatajitvah, ki jo vodijo pravne osebe ali podjetniki, ki uporabljajo eksplozive (obrazec št. 21);

10.  zapisnik o uničenih, pokvarjenih oziroma neuporabnih eksplozivih, ki ga vodijo pravne osebe ali podjetniki, ki proizvajajo ali uporabljajo eksplozive (obrazec št. 22);

11.  evidenco o razstreljevalnih delih ter ukrepih pri razstreljevanju v bližini cest, železnic, naftovodov, plinovodov, vodovodov, električnih in telefonskih vodov nad ali pod zemljo in drugih podobnih objektih, ki jo vodijo pravne osebe ali podjetniki, ki opravljajo takšna dela.

(2) Evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo 10 let.

85. člen

(evidence pravnih oseb in podjetnikov o pirotehničnih izdelkih)

(1) Pravne osebe ali podjetniki, ki proizvajajo ali opravljajo promet (trgovina na debelo) s pirotehničnimi izdelki, vodijo na podlagi 45. člena ZEPI naslednje evidence:

1.     evidenco o proizvedenih pirotehničnih izdelkih (obrazec št. 13);

2.     evidenco o prodanih pirotehničnih izdelkih pri proizvajalcih (obrazec št. 14);

3.     evidenco o nakupu in prodaji pirotehničnih izdelkov v trgovini na debelo (obrazec št. 16);

4.     zapisnik o uničenih, pokvarjenih oziroma neuporabnih pirotehničnih izdelkih, ki ga vodijo pravne osebe ali podjetniki, ki proizvajajo ali prodajajo pirotehnične izdelke (obrazec št. 22).

(2) Pravne osebe ali podjetniki, ki opravljajo trgovino na drobno s pirotehničnimi izdelki kategorije 1, 2 in 3, T1 ter P1, vodijo evidenco o nakupu in prodaji pirotehničnih izdelkov v okviru poslovnih evidenc. V evidenci se morajo zagotoviti naslednji podatki:

-       zaporedna številka vpisa v evidenco;

-       datum nakupa;

-       podatki o dobavitelju;

-       komercialno ime pirotehničnega izdelka;

-       količina kupljenih pirotehničnih izdelkov, izražena v kosih;

-       datum prodaje;

-       količina prodanih pirotehničnih izdelkov, izražena v kosih;

-       zaloga.

86. člen

(obrazci)

(1) Obrazci vlog in dovoljenj za proizvodnjo in promet iz 70., 71., 74., 76., 77. in 78. člena ter obrazci evidenc iz 84. in 85. člena tega pravilnika so sestavni del tega pravilnika in so objavljeni skupaj z njim. Obrazci se objavijo samostojno tudi na svetovnem spletu.

(2) Za razmnoževanje in distribucijo obrazcev za lastne potrebe skrbi pravna oseba ali podjetnik, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki.

87 člen

(način vodenja evidenc)

Evidence iz prvega odstavka 85. člena tega pravilnika se lahko vodijo v obliki knjig ali v elektronski obliki, evidenca iz drugega odstavka 85. člena tega pravilnika pa se vodi v elektronski obliki.

88. člen

(knjige)

(1) Evidence, ki se vodijo v obliki knjig, morajo biti vezane in imeti oštevilčene strani ter biti overjene od pristojnega organa pred njihovo uporabo.

(2) Evidence se vodijo za vsako koledarsko leto posebej ter se na koncu koledarskega leta zaključijo in overijo s podpisom odgovorne osebe. Vpisi v evidence se opravljajo s črnilom in morajo biti čitljivi, točni in ažurni (sprotni). Napačen vpis se popravi tako, da se napačno vpisana beseda prečrta, vendar mora ostati čitljiva, nova pa se vpiše nad prečrtano, hkrati pa se novi vpis overi s podpisom.

(3) Pri pirotehničnih izdelkih, ki vsebujejo eksploziv, razvrščen v podrazred 1.3, mora biti količina v evidencah izražena v kosih.

89. člen

(hramba in posredovanje podatkov iz evidenc)

(1) Evidence se vodijo za vsako poslovalnico oziroma objekt posebej. Evidence se morajo hraniti tako, da so vedno na razpolago organom, ki opravljajo nadzor nad eksplozivi in morajo biti zavarovane pred požarom, vlago, poplavo, krajo in drugim načrtnim oziroma zlonamernim ali nenačrtnim uničenjem.

(2) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika je dolžna organom iz prejšnjega odstavka na njihovo zahtevo zagotoviti podatke o poreklu in lokaciji vsakega eksploziva med njegovim življenjskim ciklom in o celotni dobavni verigi.

(3) Pravne osebe ali podjetniki pristojnim organom držav članic Evropske unije na njihovo zahtevo zagotovijo (posredujejo) ime in kontaktne podatke odgovorne osebe, ki lahko zagotovi informacije iz prejšnjega odstavka zunaj običajnega delovnega časa.

(4) Če pravna oseba ali podjetnik preneha s svojo dejavnostjo, mora evidence izročiti pristojnemu organu ali ministrstvu, ki sta jih dolžna hraniti toliko časa, kot to določa 45. člen ZEPI.

Priloga 1: Seznam slovenskih standardov

Priloga 2: Oznaka skladnosti

Obrazec 1: Vloga za izdajo dovoljenja za proizvodnjo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki

Obrazec št. 2: Vloga za izdajo dovoljenja za promet z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki

Obrazec št. 3: Vloga za izdajo dovoljenja za trgovino na drobno s pirotehničnimi izdelki

Obrazec št. 4: Vloga za priglasitev eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov

Obrazec št. 5: Potrdilo o priglasitvi eksploziva

Obrazec št. 6: Potrdilo o priglasitvi pirotehničnega izdelka

Obrazec št. 7: Dovoljenje za nakup in prenos eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov kategorij 3, 4, T2 in P2 na območju Republike Slovenije

Obrazec št. 8: Transfer eksplozivov znotraj skupnosti EU

Obrazec št. 9: Transfer streliva znotraj skupnosti

Obrazec št. 10: Dovoljenje za prenos pirotehničnih izdelkov znotraj evropske skupnosti

Obrazec št. 11: Dovoljenje za uvoz/izvoz/tranzit eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov – tretje države

Obrazec št. 12: Dovoljenje za uvoz/izvoz/tranzit streliva – tretje države

Obrazec št. 13: Evidenca o proizvedenih eksplozivih in pirotehničnih izdelkih

Obrazec št. 14: Evidenca o prodaji eksplozivov in pirotehničnih izdelkov pri proizvajalcih

Obrazec št. 15: Evidenca o izdelavi in uporabi eksplozivov na delovišču

Obrazec št. 16: Evidenca o nakupu in prodaji eksplozivov in pirotehničnih izdelkov v trgovini na debelo

Obrazec št. 17: Glavna knjiga

Obrazec št. 18: Knjiga o delu z eksplozivi

Obrazec št. 19: Knjiga eksplozivov – priročno skladišče

Obrazec št. 20: Strelna knjiga

Obrazec št. 21: Evidenca o zatajilcih

Obrazec št. 22: Zapisnik o uničenih, pokvarjenih oziroma neuporabnih eksplozivih

Pravilnik o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke (Uradni list RS, št. 105/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

90. člen

(organi za ugotavljanje skladnosti v prehodnem obdobju)

Do imenovanja organov za ugotavljanje skladnosti opravljajo njihove naloge priglašeni organi za ugotavljanje skladnosti v Evropski uniji.

91. člen

(prehodno obdobje)

(1) Določbe od 57. do 66. člena tega pravilnika se pričnejo uporabljati 5. aprila 2012.

(2) V evidencah iz 84. člena tega pravilnika se podatek o identifikacijski oznaki eksploziva prične obdelovati 5. aprila 2012.

92. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik se prenehajo uporabljati Pravilnik o tehničnih zahtevah za eksplozive (Uradni list RS, št. 82/03), Pravilnik o evidencah o eksplozivih, ki jih vodijo pravne osebe in podjetniki (Uradni list RS, št. 82/03), Pravilnik o evidencah, ki jih vodi ministrstvo za notranje zadeve na področju eksplozivov (Uradni list RS, št. 86/05) in Seznam eksplozivov, ki se lahko dajo v promet (Uradni list RS, št. 7/06 in 39/08).

93. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke (Uradni list RS, št. 100/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke (Uradni list RS, št. 24/12) spreminja 91. člen pravilnika tako, da se glasi:

»91. člen

(prehodno obdobje)

(1) Določbe 57. do 66. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 5. aprila 2013.

(2) V evidencah iz 84. člena tega pravilnika se podatek o identifikacijski oznaki (kodi) začne obdelovati 5. aprila 2015.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

8. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad­nem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke (Uradni list RS, št. 88/13) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.