Na podlagi 73.b člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS,
št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za pravosodje
PRAVILNIK
določitvi varnostnih standardov poslovanja sodišč
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa varnostne standarde poslovanja sodišč v
Republiki Sloveniji, ki zagotavljajo oblike in obseg varovanja ter stopnjo
varnosti na sodiščih.
2. člen
(Pojem varnosti)
Varnost na sodišču je stanje, ki je primerno, da se ohranja
funkcija in namen sodišča, ter varnost oseb, premoženja in podatkov, ki se
nahajajo na sodišču in okolici, pred nevarnostmi.
3. člen
(Varnostna arhitektura sodišča)
(1) Varnostno arhitekturo na sodiščih predstavljajo sistemi
tehničnega varovanja, oblike in obseg fizičnega varovanja, sodoben
informacijski sistem, varnostna kultura zaposlenih, vsebina varnostnih
dokumentov in izvedeni varnostni ukrepi.
(2) Varnostna arhitektura se vzpostavlja na način, da izraža
dostojanstvo sodišča, istočasno z zagotavljanjem vseh elementov varnosti pa
mora predstavljati odprto in prijazno varnostno atmosfero za zaposlene ter
stranke na sodišču in ne sme delovati odbijajoče.
4. člen
(Vzpostavljanje varnostne arhitekture)
Sodišča vzpostavijo varnostno arhitekturo samostojno, glede
na velikost, lego, položaj, pomen in oceno ogroženosti.
5. člen
(Sorazmernost)
(1) Varnostna arhitektura sodišč se vzpostavlja načrtno,
sorazmerno in v celoti po veljavnih varnostnih standardih pri novogradnjah in
večjih prezidavah, predelavah in adaptacijah sodišča ter je sestavni del
projekta.
(2) Varnostna arhitektura pri obstoječih prostorskih rešitvah
sodišč se nadgrajuje z varnostnimi ukrepi ter sistemi sorazmerno oceni
ogroženosti, načrtu potreb in razpoložljivim finančnim sredstvom Ministrstva za
pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in sodišč.
(3) Elementi varnostne arhitekture sodišč imajo medsebojni
vpliv ter so funkcionalno soodvisni, zato se morajo načrtovati sorazmerno tako,
da predstavljajo povezljivo celoto.
6. člen
(Optimalna varnost)
(1) Varnostna arhitektura vsakega sodišča mora zagotavljati
optimalno varnost sodnikov, sodnega osebja, strank in drugih oseb na sodišču.
(2) Optimalna varnost pomeni najbolj primerno in ustrezno
uvajanje oblik fizičnega in tehničnega varovanja sodišča ter izvajanje ostalih
varnostnih ukrepov glede na oceno ogroženosti poslovanja sodišča.
7. člen
(Varnostna kultura)
(1) Za vzpodbujanje varnostne kulture, spoštovanje ter
izvajanje varnostnih ukrepov in navodil, ki jih izda predsednik sodišča in za
samozaščitno obnašanje skrbijo vsi zaposleni na sodišču.
(2) O oceni potrebnih posebnih varnostnih ukrepov v povezavi
s sodnim postopkom odloča predsednik sodišča v okviru svojih pristojnosti na
podlagi lastnega preudarka ali na predlog sodnika, kateremu je zadeva
dodeljena. Vsak sodnik je glede na konkretni sodni postopek ali preiskovalno
dejanje dolžan proučiti zadostnost varnostnih ukrepov za zagotavljanje lastne
varnosti in varnosti ostalih udeležencev v postopku.
8. člen
(Svetovanje)
Zaposleni na ministrstvu v okviru svojih pooblastil in
delovnih dolžnosti nudijo predsedniku sodišča strokovne nasvete tako, da se
vzpostavi vzorno sodelovanje pri vzpostavljanju varnostne arhitekture na
sodišču in pri tem upošteva dobre prakse in izkušnje v Republiki Sloveniji in
tujini.
2. VARNOSTNI STANDARDI
9. člen
(Uporaba varnostnih standardov)
Pri vzpostavitvi, posodobitvi oziroma nadgradnji varnostnih
sistemov in varnostnega poslovanja sodišč se uporabljajo uveljavljeni
nacionalni varnostni standardi ter veljavna zakonodaja.
10. člen
(Področja uvajanja varnostnih standardov)
Vzpostavitev in nadgradnja varnostnega sistema sodišč je del
celovite modernizacije pravosodnega sistema Republike Slovenije ob uvajanju
standardov predvsem na področjih:
-
kakovosti,
-
varnosti in zdravja pri delu,
-
tehničnega varovanja (videonadzor, nadzor pristopa, protivlomno
varovanje, varnostni nadzorni center, alarmni sistemi …),
-
fizičnega varovanja,
-
preventivno operativnega varovanja,
-
varovanja podatkov in nosilcev podatkov,
-
varovanja sodnega informacijskega sistema,
-
kakovosti varnostnih dokumentov,
-
varnostne kulture sodnikov in sodnega osebja in drugih področjih, ki
vplivajo na zagotavljanje varnosti.
11. člen
(Standardi)
Standardi, ki so pomembni za varnost sodišč, so zlasti:
-
standard kakovosti ISO 9000:2000 (ISO 9001:2000, ISO 9004:2000);
-
ISO 10002:2004 – vodenje kakovosti – zadovoljstvo strank – navodila za
reševanje pritožb;
-
okoljski standard SIST EN ISO 14001 in EMAS (Environmental Management
and Audit Scheme);
-
standard varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001 (Occupational Health
and Safetly Management System);
-
varnost in kakovost živil HACCP (Hazard Analysis and Critical Control
Point System);
-
standard družbene odgovornosti SA 8000 (Social Accountability 8000);
-
standard varnostnih zahtev DIN 77200 – standard za ponudnike/izvajalce –
outsourcing varnostnih storitev (varnostna podjetja – Wach – und
Sicherheitsunternemen – Wus);
-
informacijski standard SIST BS 7799 – ISO/IEC 17799 Code of practice for
Information Security Management – Drugi del: BS 7799 – 2:2002 Specification for
information security management;
-
standard za varnostno nadzorne centre SIST BS 5979:2005 – Pravila
ravnanja za sprejemne centre pri sprejemanju signalov iz varnostnih sistemov –
vključuje popravek št. 1 (Remonte centres receiving signals from security
systems – incorporating Corrigendum No. 1);
-
standardi tehničnega varovanja IEC EN – standardi za alarmne sistema EN
50136, SIST IEC 60839-5, SIST EN 50136-1-1, SIST IEC 60839-7-1 do SIST IEC
60839-7-7, SIST IEC 60839-7-11, SIST IEC 60839-7-12, SIST IEC 60839-7-20;
standard pristopne kontrole EN 50133-1;
-
izvirno slovensko vodilo SIST-V 1208:2005 Električni alarmni sistemi –
Tehnologija;
-
standard preprečevanja eksplozije SIST EN 1127-1:1998 – Eksplozivne
atmosfere – Preprečevanje eksplozije in zaščita pred njo – 1. del: Osnovni
pojmi in metodologija in
-
SIST IEC 61024-1-1:1998 – Zaščita objektov pred delovanjem strele – prvi
oddelek: Vodilo A – izbira zaščitnih nivojev za sisteme zaščite in SIST IEC
61024-1-2:1998 – 2. oddelek: Vodilo B – Načrtovanje, namestitev, vzdrževanje in
pregledovanje sistemov zaščite pred delovanjem strele.
3. OCENA OGROŽENOSTI
12. člen
(Izdelava, spreminjanje in dopolnitev)
(1) Predsednik sodišča pri izdelavi ocene ogroženosti
upošteva koncept varnosti sodišča, uveljavljene varnostne ukrepe, varnostne
pojave na sodišču, pomen, velikost in lego sodišča ter druga dejstva, za katera
presodi, da so pomembna pri izdelavi ocene ogroženosti.
(2) Ocena ogroženosti se spreminja ali dopolnjuje glede na
obliko, pogostost in intenzivnost deviantnih in drugih pojavov, ki spreminjajo
stopnjo ogroženosti posameznega sodišča.
(3) Oceno ogroženosti in spremembe in dopolnitve te ocene
pošlje predsednik sodišča v potrditev ministrstvu. Ministrstvo vodi zbirko ocen
ogroženosti in njihove spremembe in dopolnitve. Ministrstvo je dolžno predsednike
sodišč opozoriti na morebitne pomanjkljivosti v tej oceni in predlagati
izboljšave za zagotovitev optimalne varnosti.
(4) Poleg zbirke iz prejšnjega odstavka ministrstvo na
podlagi 37. člena Sodnega reda vodi tudi evidenco obvestil o primerih motenja
poslovanja sodišča ali ogrožanja varnosti oseb ali premoženja na sodišču.
13. člen
(Veljavnost)
(1) Ocena ogroženosti velja pet let od dneva potrditve.
(2) V primeru sprememb in dopolnitev ocene ogroženosti se
obdobje veljavnosti iz prejšnjega odstavka šteje od dneva potrditve spremembe
ali dopolnitve ocene ogroženosti.
(3) Predsednik sodišča je zavezan v primeru potrditve
spremembe in dopolnitve ocene ogroženosti ministrstvu posredovati čistopis
ocene ogroženosti.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko predsednik
sodišča zaradi spremenjenih varnostnih okoliščin pripravi novo oceno
ogroženosti ali njene spremembe in dopolnitve po lastni presoji ali na pisno
zahtevo ministrstva.
14. člen
(Seznanitev)
Z oceno ogroženosti morajo biti na primeren način seznanjeni
vsi sodniki, sodno osebje ter izvajalci nalog varovanja na sodišču.
15. člen
(Ostali dokumenti)
Oceni ogroženosti se prilagodijo tudi drugi dokumenti, ki
urejajo notranje poslovanje sodišč, kot so hišni redi, varnostna navodila in
postopkovniki, požarni redi ter drugi dokumenti, ki urejajo red in varnost na
sodiščih, varovanje sodnih zgradb, funkcionalnih zemljišč, parkirišč in drugih
objektov, opreme in premoženja.
16. člen
(Posvetovanje)
Pri izdelavi ocen ogroženosti se predsednik sodišča lahko
posvetuje z območnimi policijskimi postajami ali policijskimi upravami, ki mu v
okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo ustrezno strokovno pomoč in
svetovanje pri zagotavljanju večje varnosti na sodiščih ter vzpostavljanju
varnostnega samoorganiziranja glede na varnostne pojave.
17. člen
(Vsebina)
Obvezni elementi ocene ogroženosti so:
-
uvod (obsega splošne podatke o sodišču, kot so sedež in ime sodišča,
datum izdelave ocene ogroženosti, določa uporabnike ocene ogroženosti, kot so
sodniki, sodno osebje in drugo osebje na sodišču, določa odgovorne izvajalce
nalog varovanja in pogodbene izvajalce nalog varovanja z osnovnimi podatki iz
pogodbe in obsega druge splošne podatke pomembne za varnost na sodišču);
-
opis objektov (obsega osnovni opis sodnih zgradb, kot je zunanji opis
lokacije sodnih stavb, zemljišča, parkirišč in drugih objektov ter notranji
opis zgradbe, kot je število razpravnih dvoran, sodniških kabinetov in drugih
prostorov sodišča in eventualne ostale specifične značilnosti sodišča);
-
oblika preventivno operativnega varovanja (obsega način zbiranja in
obdelavo podatkov in informacij, ki se nanašajo na ogrožanje sodnih objektov in
okolišev);
-
oblika fizičnega varovanja (obsega neposredno fizično varovanje in druge
ukrepe fizičnega varovanja, ki jih izvajajo varnostniki, vratarji ali z
razporedom dela določena sodna oseba, pazniki in v določenih primerih
policija);
-
oblika tehničnega varovanja (obsega varnostne ukrepe, ki temeljijo na
uporabi tehničnih sredstev za odkrivanje in preprečevanje ogroženosti
pravosodnih objektov, okolišev in oseb, ki se v objektih nahajajo);
-
povzetek ocene ogroženosti (vsebuje zaključne ugotovitve z oceno
ogroženosti in podpisom predsednika sodišča).
4. TEHNIČNI SISTEMI VAROVANJA
18. člen
(Tehnične naprave)
Tehnične naprave so sredstva, ki se uporabljajo v sistemih
varovanja zgradb, v katerih poslujejo sodišča (v nadaljnjem besedilu: zgradbe).
Tehnične naprave se povezujejo z oblikami fizičnega in operativnega varovanja
zaposlenih, strank in drugih oseb v zgradbah in varovanja podatkov, arhivov ter
drugega premoženja v zgradbah.
19. člen
(Načrtovanje varnostno-tehničnih sistemov)
V skladu s posamezno oceno ogroženosti se v zgradbah glede na
njihovo velikost in pomen načrtujejo naslednji varnostno-tehnični sistemi:
1.
preprečevanje:
-
protivlomni sistemi;
2.
nadzorovanje:
-
sistemi nadzora gibanja;
-
sistem nadzora prtljage;
-
alarmni sistemi;
-
naprave za klic v sili (panic stikala);
-
sistemi video nadzora;
3.
prenos alarmnih signalov:
-
sistemi za notranji prenos alarmnih signalov;
-
sistemi za zunanji prenos alarmnih signalov;
4.
tehnična sredstva v nadzornem centru:
-
sistemi za opozarjanje;
-
sistemi za prikazovanje signalov;
-
sistemi za shranjevanje signalov;
-
sistemi za obdelavo signalov;
5.
protipožarna zaščita:
-
protipožarni sistemi in sredstva;
6.
specialna sredstva:
-
sredstva za komunikacijo;
-
oprema za izvajanje varnostnih nalog;
-
sredstva za osebno zaščito.
20. člen
(Protivlomni sistem)
(1) Sredstva protivlomnega sistema praviloma sestavljajo
elementi, kot so: ograje, rešetke, rolete, protivlomne folije, protivlomna
stekla, ključavnice, protivlomna vrata, zapahi, protivlomne omare, trezorji,
blagajne in druga sredstva, ki predstavljajo zaščito objekta.
(2) Sestavni del protivlomnega sistema so tudi senzorski
javljalniki ali senzorji, ki so nameščeni v prostorih ali na objektih (talni
senzorji, potezni senzorji, magnetni senzorji, senzorski kabli, infrardeči
senzorji, laserji in drugo).
(3) Elementi, ki sestavljajo protivlomni sistemi v zgradbah,
se praviloma vgrajujejo glede na oceno ogroženosti ter položaj, lego, velikost
in pomen zgradbe.
21. člen
(Sistem nadzora gibanja)
(1) Sistem nadzora gibanja v zgradbah se uvršča v preventivne
varnostne sisteme, ki omogočajo nadzor nad zaposlenimi, strankami, serviserji,
vzdrževalci in drugimi osebami, ki vstopajo v zgradbo.
(2) Sistem je sestavljen iz sistema za identifikacijo
(prepoznavanje) in sistema za kontrolo vstopa (pristopna kontrola).
(3) Identifikacija je postopek prepoznavanja osebe in se jo
izvaja posredno (z oznako, geslom ali drugim sredstvom), osebno (z
varnostnikom) in tehnično (z različnimi sredstvi, kot so različne kartice).
Vrsta identifikacijskega postopka se izbere glede na oceno ogroženosti,
izvedljive tehnične rešitve in sorazmernosti ostalih vzpostavljenih varnostnih
ukrepov na sodišču.
22. člen
(Sistem nadzora prtljage)
(1) Sistem nadzora prtljage se izvaja fizično ali s pomočjo
tehničnih sredstev oziroma v kombinaciji.
(2) Fizični nadzor prtljage izvajajo varnostniki. Tehnični
nadzor prtljage se izvaja s sredstvi, kot so: detektorji kovin, vrata za
odkrivanje kovin, naprava za presvetlitev prtljage (rentgenski aparati) in
drugo.
23. člen
(Alarmni sistem)
(1) Med alarmne sisteme v zgradbah se uvrščajo naprave, ki
omogočajo nadzorovanje dogajanja v varovanem prostoru oziroma odkrivanje
sprememb ter posredovanje sproženih signalov na določene lokacije.
(2) Alarmni sistem je namenjen alarmiranju vseh oseb, ki se
nahajajo v zgradbi, za primer nevarnosti ali zaradi nujne izpraznitve zgradbe
(zvonci z močnim tonom, elektronske sirene, elektro-akustični sistemi za
opozarjanje nevarnosti, telekomunikacijske naprave ter drugo).
24. člen
(Klic v sili)
(1) Naprava za sporočanje klica v sili (tihi alarm) se
vgrajujejo v razpravnih dvoranah, ob prostoru, kjer sedi predsednik senata.
Tipke za sprožitev klica v sili se morajo vgraditi tudi v naslednjih prostorih:
-
pisarniških prostorih predsednika sodišča oziroma uradu predsednika sodišča;
-
pisarniških prostorih preiskovalnih sodnikov;
-
prostorih za zaslišanje;
-
prostorih, kjer se hrani dokazni material;
-
prostorih, ki je namenjen za privedbe;
-
prostorih, ki so namenjeni za sprejemanje strank v času uradnih ur
sodišča.
(2) Sprožitev klica v sili se zazna optično in akustično.
Prenos signala se usmeri v nadzorni center, do varnostnika ali na najbližjo
policijsko postajo, glede na določitev prejemnika signala.
(3) Klic v sili se lahko prenese tudi preko sodobnih
digitalnih telekomunikacijskih naprav tako, da se na telefonskem aparatu
programira tipka za klic v sili (tihi alarm).
25. člen
(Sistem video nadzora)
(1) Sistem video nadzora predstavljajo funkcijsko povezana
specialna tehnična sredstva, ki s sprejemanjem, prenašanjem, obdelavami,
arhiviranji in prikazi sprejetih slik omogočajo vizualno opazovanje in nadzor
ter kasnejše analize dogajanja v varovanih prostorih.
(2) V dokumentu o varnostni arhitekturi posamezne zgradbe se
določijo področja in prostori, ki morajo biti nadzorovani z video napravami.
26. člen
(Prenos alarmnega signala)
(1) Alarmni signali oziroma sporočila se prenašajo na več
načinov in sicer brezžično, po radijskih zvezah, po obstoječem javnem
telekomunikacijskem omrežju, po funkcionalnih sistemih zvez, po lokalnih
kabelskih sistemih in z drugimi zvočnimi ter svetlobnimi napravami na objektih.
(2) Notranji prenos alarmnega sporočila se prenese v
varnostno-nadzorni center v posameznem objektu, od koder je možno zagotoviti
nadzorovano pomoč (intervencijo varnostnika), če ima objekt zagotovljeno
ustrezno obliko fizičnega varovanja.
(3) Zunanji prenos alarmnega sporočila se prenese v
varnostno-nadzorni center varnostne službe, ki opravlja varnostne storitve na
podlagi sklenjene pogodbe za sodišče, oziroma na najbližjo policijsko postajo,
ki zagotavlja nadzorovano pomoč (intervencijo).
27. člen
(Varnostno-nadzorni center)
(1) Glede na uvedeno obliko sistema varovanja, oceno
ogroženosti in velikost ter pomen zgradbe, se v zgradbi vzpostavi
varnostno-nadzorni center.
(2) Varnostno nadzorni center je prostor v katerem so naprave
za:
-
sprejemanje in oblikovanje alarmnih signalov,
-
opozarjanje na poskuse izvajanj deviantnih dejanj,
-
upravljanje oziroma krmiljenje tehničnih sredstev instaliranih v
pravosodnih objektih (za odpiranje vrat, identifikacija oseb in vozil,
usmerjanje kamer in drugo),
-
shranjevanje prejetih varnostnih sporočil,
-
komunikacijo oziroma zveze, ki se uporabljajo za koordinacijo in
usmerjanje intervencijskih ekip in
-
video in avdio nadzorovanje stanja, preverjanje prejetih signalov in
analizo preteklih dogodkov.
(2) Naloge v varnostno-nadzornem centru opravljajo
varnostniki.
(3) Na sodiščih, kjer ni mogoče vzpostaviti
varnostno-nadzornega centra, se varnostne naprave iz prvega odstavka tega člena
namestijo v vratarnico. Vratarnica je del področja vhoda v sodno zgradbo, kjer
se opravljajo varnostne in kontrolne naloge.
28. člen
(Protipožarna zaščita)
(1) Protipožarna zaščita je sestavni del varnostne
arhitekture v objektu. Sestavljena je iz elementov za samodejno odkrivanje in
javljanje požarov, ki so povezani s protipožarnimi centralami, in drugih
sredstev, kot so gasilni aparati, hidranti itd.
(2) Vsaka zgradba ima požarni red, kjer so določeni postopki
in ukrepi protipožarne zaščite, skladno z veljavnimi predpisi s področja
varstva pred požarom.
5. FIZIČNO VAROVANJE
29. člen
(Organizacija)
(1) Glede na velikost, pomen in stopnjo ogroženosti
posameznega sodišča se organizira oblika fizičnega varovanja.
(2) Obliko in obseg fizičnega varovanja izbere predsednik
sodišča na podlagi ocene ogroženosti.
30. člen
(Izvajanje)
(1) Naloge fizičnega varovanja na sodiščih po varnostnih
standardih in v skladu z veljavnimi predpisi izvajajo varnostniki varnostne
službe, vratarji ali določena sodna oseba, pazniki in v določenih primerih
policisti.
(2) Izvajalci fizičnega varovanja skrbijo za varnost,
zavarovanje, red, nemoteno poslovanje in oblike nadzorov na sodiščih,
funkcionalnih zemljiščih, parkiriščih in v drugih objektih, ki so določeni v
oceni ogroženosti.
(3) V varovanih objektih se zagotavlja optimalna varnost
sodnikov, sodnih oseb, strank in udeležencev v postopkih ter ostalega osebja
tudi z neposrednimi oblikami fizičnega varovanja, kot so obhodi, kontrole,
prisotnost v razpravnih dvoranah, odzivnost v primeru sprožitve alarma in
drugimi ukrepi fizičnega varovanja, ki jih izvajajo varnostniki zaradi
preprečitve ogrožanja varnosti oseb, objekta ali okoliša.
6. ALARMNO UPRAVLJANJE NA SODIŠČU
31. člen
(Alarmno upravljanje)
(1) Vzpostavitev enotnega poslovnega okolja in popolno
informatizacijo sodišč izvaja Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču
Republike Slovenije na podlagi načrtovanja in ob upoštevanju varnostnih
standardov, ki veljajo na področju informacijske varnosti.
(2) Na večjih sodiščih se glede na položaj in oceno
ogroženosti vzpostavi sistem alarmnega upravljanja na varnostno-alarmnem
področju, ki je podprt z informacijsko tehnologijo. Sistem alarmnega
upravljanja je nadzor in upravljanje vseh oblik varovanja in alarmiranja na
sodišču ter koordinacija pri izvajanju varnostno-operativnih ukrepov.
(3) Informacijsko podprt varnostno-alarmni sistem je sestavni
del varnostne arhitekture sodišča. Je tudi informacijski podsistem, ki je
povezljiv z informacijskim poslovnim okoljem sodišča in se nadgrajuje v okviru
modernizacije informacijskega poslovanja sodišč ter varnostnih zahtev.
7. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
32. člen
(Načrt potreb)
(1) Predsednik sodišča v štirih mesecih po prejemu potrjene
ocene ogroženosti pripravi načrt potreb za vzpostavitev enotnega sistema
varovanja. Načrt potreb pošlje v uskladitev ministrstvu, ki pri usklajevanju
potreb upošteva osnovne varnostne standarde pri izgradnji oziroma nadgradnji
posameznih varnostnih sistemov.
(2) Usklajen načrt potreb se realizira postopoma, glede na
razpoložljiva finančna sredstva, prostorske pogoje in določene prioritete
ministrstva in sodišča, vendar najkasneje do konca leta 2010.
33. člen
(Priprava ocen ogroženosti)
Predsednik sodišča pripravi novo oceno ogroženosti, hišni red
in druga navodila v zvezi z izvajanjem varnostnih postopkov po tem pravilniku v
roku štirih mesecev po njegovi uveljavitvi.
34. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 007-76/2007
Ljubljana, dne 19. aprila 2007
EVA 2007-2011-0057
dr. Lovro Šturm l.r.
Minister
za pravosodje