Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o
tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji obsega:
-
Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih
cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 4/08 z dne 14. 1. 2008),
-
Pravilnik o spremembi Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja
izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 36/08 z dne 11. 4. 2008),
-
Pravilnik o spremembi Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja
izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 110/09 z dne 29. 12. 2009),
-
Pravilnik o obliki, pogojih in načinu uporabe posebnih svetlobnih znakov
vozil za izredne prevoze (Uradni list RS, št. 48/10 z dne 14. 6. 2010).
PRAVILNIK
o pogojih in načinu opravljanja
izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v
Republiki Sloveniji
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje in način
opravljanja izrednih prevozov, izdajanje dovoljenj za izredne prevoze (v nadaljnjem
besedilu: dovoljenje) ter tranzitne smeri za opravljanje izrednih prevozov po
javnih cestah v Republiki Sloveniji.
2. člen
(1) Izredni prevoz po javni cesti je
prevoz z vozilom ali skupino vozil (v nadaljnjem besedilu: vozilo), ki samo ali
skupaj z nedeljivim tovorom (v nadaljnjem besedilu: tovor) presega s predpisi
dovoljeno skupno maso, dimenzije (širina, dolžina ali višina vozila) ali osne
obremenitve (v nadaljnjem besedilu: izredni prevoz).
(2) Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz,
pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljene
skupne mase, dimenzij ali osnih obremenitev, vendar pa presega omejitev
katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na javni cesti ali njenem delu
(v nadaljnjem besedilu: cesta) s prometnimi znaki.
II. POGOJI IN NAČIN OPRAVLJANJA IZREDNIH PREVOZOV
3. člen
(1) Osna obremenitev vozila, s katerim
se opravlja izredni prevoz, ne sme preseči osne obremenitve, ki je dovoljena s
predpisom ali odrejena s prometnim znakom na cesti na prevozni poti, za več kot
30%. Večje preseganje osnih obremenitev se z dovoljenjem lahko odobri ob
izpolnjevanju posebnih pogojev, ki se nanašajo na stanje vozišča, način vožnje
ter tehnične značilnosti vozila in jih določi izdajatelj dovoljenja.
(2) Za izredne prevoze IV. kategorije
se z dovoljenjem lahko odobri preseganje osne obremenitve tako, da znaša osna
obremenitev vozila največ 12 ton na posamezno os.
(3) Priklopno ali polpriklopno vozilo, s
katerim se opravlja izredni prevoz in katerega osna obremenitev preseže
največjo dovoljeno osno obremenitev za več kot 3 tone, mora biti opremljeno z
avtomatskim izravnavanjem osnega pritiska in najmanj osmimi kolesi na osi.
4. člen
Izredni prevozi se glede na preseganje
največjih dovoljenih skupnih mas, dimenzij ali osnih obremenitev, predpisanih
za vozilo, s katerim se ti prevozi opravljajo, delijo v pet kategorij:
-
izredni prevoz I. kategorije je prevoz z vozilom, ki samo ali skupaj s
tovorom ne presega 44 ton skupne mase, 3 m širine, 4,2 m višine, dolžine za več kot 25% od največje dovoljene s predpisi ali odrejene na cesti s
prometnimi znaki ter osnih obremenitev, dovoljenih s predpisi ali odrejenih s
prometnimi znaki;
-
izredni prevoz II. kategorije je prevoz z vozilom, ki ima samo ali
skupaj s tovorom naslednje vrednosti skupne mase, dimenzij ali osnih
obremenitev: nad 44 ton do največ 60 ton skupne mase, nad 3 m do največ 3,5 m širine, nad 4,2 m do največ 4,5 m višine, ki presega dolžino za 25% do največ 40%
od največje dovoljene s predpisi ali odrejene na cesti s prometnimi znaki, in ki
presega osne obremenitve za največ 20% od največjih dovoljenih s predpisi ali
odrejenih na cesti s prometnimi znaki;
-
izredni prevoz III. kategorije je prevoz z vozilom, ki samo ali skupaj s
tovorom presega gornje meje skupne mase, dimenzij ali osnih obremenitev,
določene v prejšnji alinei za izredni prevoz II. kategorije;
-
izredni prevoz IV. kategorije je prevoz z delovnim vozilom brez tovora,
registriranim za udeležbo v prometu, katerega skupna masa presega s predpisi
dovoljeno skupno maso in ne presega 60 ton oziroma so zaradi skupne mase presežene
dovoljene osne obremenitve. V to kategorijo sodijo tudi delovna vozila brez
tovora, katerih dimenzije presegajo s predpisi dovoljene mere;
-
izredni prevoz V. kategorije je prevoz z delovnim strojem, vleka zamenljivega
vlečenega stroja ali traktorskega priključka brez tovora, kadar to vozilo
presega s predpisi dovoljene dimenzije in osne obremenitve, vendar ne presega
dovoljene skupne mase.
5. člen
(1) Izredni prevoz se lahko opravi le,
če je pristojni organ zanj izdal dovoljenje, s katerim se v skladu s predpisi,
ki urejajo javne ceste, natančno določijo pogoji in način izvedbe izrednega
prevoza, na katerega se dovoljenje nanaša, in višina povračila za izredni
prevoz.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka
se lahko izda:
-
če sta vozilo ali tovor konstrukcijsko nedeljiva tako, da z demontažo
delov vozila ali tovora ni mogoče zmanjšati njune skupne mase, dimenzij ali
osne obremenitve na raven največjih dovoljenih s predpisi ali odrejenih s
prometnimi znaki na javni cesti,
-
če vozila ali tovora od izvora do cilja ni mogoče prepeljati po
železnici ali z drugimi prometnimi sredstvi ali če bi prevoz s temi prometnimi
sredstvi povzročil večje skupne stroške prevoza s stroški dodatnih ukrepov za
usposobitev prevozne poti kot prevoz po javni cesti,
-
če je pri izvedbi izrednega prevoza moč zagotoviti pogoje za varno in
čim manj moteno odvijanje cestnega prometa.
6. člen
Izredni prevozi, za katere po zakonu
dovoljenje ni potrebno, se izvajajo pod naslednjimi pogoji in na naslednji način:
-
za izredne prevoze, ki jih je potrebno opraviti takoj zaradi
intervencije ob naravnih in drugih nesrečah, ob izrednih razmerah ali zaradi
obrambnih potreb, mora njihov naročnik ali izvajalec predhodno uskladiti pogoje
njihovega izvajanja in prevozne poti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste
(v nadaljnjem besedilu: direkcija) ter pred začetkom izvajanja izrednih
prevozov o njih obvestiti policijo na telefonsko številko 113;
-
opravljanje izrednih prevozov, ki se morajo opraviti zaradi vzpostavitve
prevoznosti javnih cest v zimskih razmerah (pluženje cest in posipanje cest
proti poledici), se določi v izvedbenem programu zimske službe;
-
o izrednem prevozu I. kategorije z vozili mednarodnih mirovnih sil,
mednarodnih organizacij oziroma obrambnih sil drugih držav, ki potekajo po
tranzitnih smereh iz III. poglavja tega pravilnika, mora njegov naročnik ali
izvajalec obvestiti Ministrstvo za zunanje zadeve najmanj pet delovnih dni pred
začetkom izvajanja izrednega prevoza. Obvestilo mora vsebovati najmanj podatke
o naročniku in izvajalcu izrednega prevoza, o vozilu ali vozilih mednarodnih
mirovnih sil, s katerimi bo izredni prevoz opravljen (vrsta, tip in registrska
številka vozila ali vozil, dimenzije, razmik osi z osnimi obremenitvami ter
skupna masa vozila ali vozil), o času prevoza ter o prevozni poti. Ministrstvo
za zunanje zadeve o izrednem prevozu takoj obvesti vojaško policijo, ki
organizira spremstvo izrednega prevoza, ter direkcijo, ki v skladu z določbami
tega pravilnika ugotovi sposobnost tranzitne smeri za prevzem izrednega
prevoza;
-
izredni prevozi iz tega člena se lahko opravljajo samo z vozili, ki so
označena in opremljena v skladu z določbami tega pravilnika.
7. člen
(1) Za izdajo dovoljenja za izredni
prevoz, ki poteka po državnih cestah ali državnih in občinskih cestah, je
pristojna direkcija, če ni z zakonom drugače določeno.
(2) Dovoljenje za izredni prevoz, ki
poteka samo po občinskih cestah, izda pristojni občinski organ po določbah tega
pravilnika.
8. člen
(1) Za izdajo dovoljenja za izredni
prevoz je treba vložiti pisno vlogo ali vlogo, ki je v elektronski obliki in je
podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Vloga mora
vsebovati najmanj podatke o:
-
vložniku vloge za dovoljenje za izredni prevoz (podatki o fizični ali
pravni osebi),
-
tovoru (vrsta tovora in tehnični podatki o tovoru),
-
vozilu ali vozilih, s katerimi bo izredni prevoz opravljen (registrska
označba vozila; za vozila, ki niso registrirana v Republiki Sloveniji, se
priloži kopija prometnega dovoljenja in potrdila o skladnosti vozila ali druga
listina, iz katere je mogoče ugotoviti ustreznost vozila ter državo
registracije; za vozila, za katera ni potrebna registracija vozila, se predloži
identifikacijska številka vozila),
-
izrednem prevozu (dimenzije, skupna masa, osne obremenitve),
-
času prevoza oziroma prevozov (predviden začetek in trajanje),
-
načrtovani prevozni poti.
(2) Za izredne prevoze II. in III.
kategorije je treba vlogi priložiti tudi skico vozila ali vozil, s katerimi bo
izredni prevoz opravljen, s prikazom naložitve tovora (tloris, naris in prečni
prerez z označbo dimenzij in skupne mase). Kadar izredni prevoz presega osne
obremenitve, mora skica vsebovati tudi označitev osnih obremenitev in razmike
osi.
(3) Za izredne prevoze III.
kategorije, ki se uvrščajo med izredne prevoze zaradi preseganja mas oziroma
dimenzij, in za izredne prevoze II. kategorije, pri katerih so potrebne
kratkotrajne zaustavitve prometa, se vlogi priloži tudi prevozni načrt.
(4) Za izredne prevoze, katerih skupna
masa presega nosilnost premostitvenih objektov na prevozni poti (skupna masa
izrednega prevoza presega 60 ton ali presega nosilnosti, določene v banki
cestnih podatkov), se vlogi priloži tudi presoja stabilnosti premostitvenih
objektov. Presoja, ki se nanaša na enak izredni prevoz ter nespremenjeno
prevozno pot in objekte, ne sme biti starejša od enega leta.
(5) Vlogi tuje pravne ali fizične
osebe za izdajo dovoljenja za izredni prevoz po javnih cestah v Republiki
Sloveniji mora biti priložena izjava, da je za izvedbo izrednega prevoza, za
katerega je s tem pravilnikom predpisano spremstvo, določila organizatorja
izrednega prevoza iz 15. člena tega pravilnika.
(6) Vloga za izdajo dovoljenja za
izredni prevoz se lahko vloži na obrazcu, ki ga v skladu z določbami tega pravilnika
določi direkcija.
9. člen
Prevozni načrt iz tretjega odstavka
prejšnjega člena mora vsebovati naslednje podatke:
-
prevozno pot z navedbo cest, po katerih naj bi izredni prevoz potekal,
ter vseh parkirišč in drugih prometnih površin ob prevozni poti, primernih za
ustavljanje izrednega prevoza,
-
časovni potek prevoza z navedbo
predvidenih postankov na parkiriščih ali drugih prometnih površinah ob prevozni
poti,
-
opis, lokacijo in predviden čas posebnega manevriranja z vozilom ali
manipuliranja s tovorom,
-
opis predvidenih posebnih ukrepov pri izvajanju izrednega prevoza (delna
ali popolna zapora ceste zaradi izrednega prevoza s predvidenim časom njenega
trajanja, predvideni posegi v naprave in napeljave v zračnem prostoru nad
voziščem ceste in podobno),
-
način urejanja prometa v primerih iz tretje ali četrte alinee tega člena
(izmenično odvijanje cestnega prometa, usmerjano s pomočjo semaforjev ali
ročno, preusmeritev prometa na obvozne ceste in podobno).
10. člen
Presoja stabilnosti premostitvenih objektov
iz četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika mora vsebovati naslednje:
-
identifikacijske in tehnične podatke o cestnih objektih,
-
poročilo o stanju cestnih objektov,
-
maso izrednega prevoza,
-
skupno maso in obtežno shemo izrednega prevoza ter statične izračune,
-
posebne pogoje za prevoz preko objektov,
-
morebitne predhodne ukrepe, potrebne za zagotovitev prevoznosti preko
cestnih objektov,
-
ugotovitev, da so cestni objekti, preko katerih je predviden izredni
prevoz, sposobni za varno izvedbo izrednega prevoza, in
-
pogoje, pod katerimi se sme izredni prevoz opraviti brez posledic za
stabilnost in trajnost cestnih objektov.
11. člen
(1) Dovoljenje za izredni
prevoz se izda na posebnem obrazcu, ki ga določi izdajatelj dovoljenja in ki
mora vsebovati najmanj podatke o:
-
fizični ali pravni osebi, na katero se glasi dovoljenje za izredni
prevoz (v nadaljnjem besedilu: imetnik dovoljenja),
-
vozilu ali vozilih, s katerimi se sme opraviti izredni prevoz,
-
skupni masi, dimenzijah in osnih obremenitvah izrednega prevoza, ki presegajo
dovoljene s predpisom ali odrejene s prometnim znakom na prevozni poti,
-
prevozni poti izrednega prevoza,
-
času, v katerem se sme opraviti izredni prevoz,
-
obveznosti in vrsti spremstva, številu vozil za spremstvo oziroma
obveznosti sodelovanja policije med izvajanjem izrednega prevoza ter
-
obveznostih udeležencev izrednega prevoza iz 21. člena tega
pravilnika.
(2) Dovoljenje za izredni prevoz III.
kategorije mora vsebovati pogoj, da je imetnik dovoljenja dolžan izdajatelju
dovoljenja za izredni prevoz (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj dovoljenja)
pred začetkom opravljanja izrednega prevoza najaviti njegov začetek
opravljanja.
(3) Imetnik dovoljenja mora najavo iz
prejšnjega odstavka izvesti na način, ki ga v dovoljenju določi izdajatelj dovoljenja.
(4) Izdajatelj dovoljenja lahko v
dovoljenju določi:
-
da mora imetnik dovoljenja o opravljanju izrednega prevoza obvestiti
javnost preko sredstev javnega obveščanja ter določi vsebino obvestila in
število njegovih ponovitev,
-
da mora imetnik dovoljenja izdajatelja dovoljenja pred začetkom
opravljanja izrednega prevoza obvestiti, da je izredni prevoz pripravljen za
pregled, in omogočiti pregled izrednega prevoza,
-
da mora imetnik dovoljenja izdajatelja dovoljenja obvestiti o točnem
začetku prevoza vsaj osem ur pred njegovim začetkom, in sicer na način, kot ga
določi izdajatelj dovoljenja,
-
da mora imetnik dovoljenja izpolniti druge dodatne pogoje, potrebne za
zagotovitev varstva cest in prometa na njih.
12. člen
(1) Dovoljenje za izredni prevoz se
izda za vsak posamični izredni prevoz in velja največ 30 dni od dneva izdaje
dovoljenja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka lahko izdajatelj dovoljenja izda eno dovoljenje za izredni prevoz z
več vozili v primeru, da gre za sočasni prevoz enakih tovorov z enakimi vozili
po isti prevozni poti. V tem primeru izdajatelj dovoljenja določi obvezno
razdaljo med vozili, s katerimi se opravlja izredni prevoz, in druge pogoje
opravljanja izrednega prevoza.
13. člen
(1) Ne glede na določbo prvega
odstavka prejšnjega člena se lahko izda dovoljenje za izredne prevoze za
obdobje od najmanj enega do največ dvanajst mesecev:
-
za več izrednih prevozov ali
-
za izredne prevoze, ki se opravljajo z več vozili.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka
se lahko izda za opravljanje:
-
več izrednih prevozov I. kategorije ali za izredni prevoz I. kategorije
za več vozil na vseh javnih cestah. V tem primeru se v dovoljenju obvezno
določi, da dovoljenje ne velja za opravljanje izrednih prevozov po cestah,
delih cest in preko cestnih objektov, na katerih je prepovedan promet tovornih
vozil ali na katerih izredni prevoz presega osno obremenitev, skupno maso,
skupno širino, skupno dolžino ali skupno višino, ki je označena s prometnim
znakom na cesti. V dovoljenju za izredni prevoz se navedejo tudi premostitveni
objekti in odseki cest, preko katerih izredni prevoz ni dovoljen;
-
več izrednih prevozov II. kategorije ali za izredni prevoz II.
kategorije za več vozil na eni ali več prevoznih poteh;
-
več izrednih prevozov III.
kategorije na eni ali več prevoznih poteh, kadar vozilo v izrednem prevozu samo
ali skupaj s tovorom ne presega 44 ton skupne mase, 4,5 m višine, 25 m dolžine, 4,5 m širine in ne presega predpisanih osnih obremenitev;
-
več izrednih prevozov IV. kategorije na eni ali več prevoznih poteh;
-
več izrednih prevozov V. kategorije
na eni ali več prevoznih poteh, kadar skupna masa vozila ne presega 60 ton in
osne obremenitve vozila ne presegajo predpisanih osnih obremenitev.
(3) Pri dovoljenjih iz tega člena se
mora imetnik dovoljenja pred začetkom vsakega prevoza prepričati, če je izvedba
izrednega prevoza v skladu z izdanim dovoljenjem mogoča na celotni prevozni
poti. Pri izvajanju izrednega prevoza se morajo ne glede na izdano dovoljenje
upoštevati vse omejitve prometa, ki so nastopile po izdaji dovoljenja iz tega
člena in so označene s prometnimi znaki.
14. člen
Dovoljenje za izredni prevoz ne nadomešča
dovoljenja za delno ali popolno zaporo ceste zaradi predvidljive ovire na cesti
po predpisih o javnih cestah.
15. člen
(1) Vložnik vloge za izdajo dovoljenja
za izredni prevoz II. ali III. kategorije mora v vlogi določiti organizatorja
izrednega prevoza.
(2) Organizator izrednega prevoza
skrbi:
-
da so vsi, ki sodelujejo pri izrednem prevozu, seznanjeni z načrtom
prevoza in vsemi pogoji njegove izvedbe,
-
da se ob izvajanju prevoza upoštevajo predpisi in vsi pogoji iz
dovoljenja za izredni prevoz,
-
za sporazumevanje z izdajateljem dovoljenja, vzdrževalci cest, policijo
in drugimi.
(3) Za izredni prevoz, za katerega ni
potrebna določitev organizatorja izrednega prevoza, skrbi imetnik dovoljenja.
Pred začetkom opravljanja izrednega prevoza je imetnik dolžan prevoznika in
voznika seznaniti s pogoji za njegovo izvedbo, določenimi v dovoljenju za
izredni prevoz. Pred začetkom opravljanja izrednega prevoza je dolžan s pogoji
za njegovo izvedbo seznaniti tudi spremljevalce izrednega prevoza, če je z
dovoljenjem za izredni prevoz določena obveznost spremstva.
16. člen
(1) Vozilo, s katerim se opravlja
izredni prevoz, in tovor na vozilu morata biti označena v skladu s predpisi o
varnosti cestnega prometa.
(2) Priključki na vozilu (plug in podobno),
ki presegajo dovoljeno širino, morajo biti označeni enako kot tovor na vozilu.
(3) (prenehal veljati)
(4) (prenehal veljati)
17. člen
(1) V dovoljenju za izredni
prevoz se glede na zahtevnost in značilnosti prevoza ter prevozne poti določi
obveznost in vrsta spremstva izrednega prevoza, število vozil za spremstvo in
obveznost sodelovanja policije pri zagotavljanju varnega odvijanja izrednega
prevoza.
(2) Obvezno spremstvo izrednega
prevoza se določi za izredni prevoz v primeru, da ta zaradi svojih dimenzij
presega širino ali prosti profil prometnega pasu na celotni ali delu prevozne
poti, da v krivinah prehaja na drug prometni pas ali da je zaradi njegovega
izvajanja potrebna kratkotrajna ustavitev prometa na delu prevozne poti.
Spremstvo teh izrednih prevozov je obvezno samo za tisti del prevozne poti, za
katerega je v dovoljenju za izredni prevoz izrecno določeno, in se izvaja
najmanj z enim vozilom za spremstvo, ki vozi pred izrednim prevozom, na
avtocesti pa za njim.
(3) Kadar izdajatelj dovoljenja pri
zavarovanju in izvedbi izrednega prevoza določi sodelovanje policije, mora
predhodno pridobiti pisno soglasje Generalne policijske uprave Ministrstva za
notranje zadeve, v katerem sta določena obseg in način policijskega zavarovanja
oziroma sodelovanja pri izvedbi izrednega prevoza.
(4) Na avtocesti in hitri cesti z
enosmernim prometom in najmanj dvema voznima pasovoma:
-
je obvezno eno enostavno spremstvo za izredne prevoze širine nad 3,0 m do vključno 3,5 m;
-
je obvezno eno zahtevno spremstvo za izredne prevoze širine nad 3,5 m do vključno 4,5 m;
-
sta obvezni najmanj dve zahtevni spremstvi za izredne prevoze širine nad
4,5 m.
(5) Na ostalih cestah:
-
je obvezno eno enostavno spremstvo za izredne prevoze širine nad 3,0 m do vključno 3,5 m;
-
je obvezno eno enostavno in eno zahtevno spremstvo za izredne prevoze
širine nad 3,5 do vključno 4,0 m;
-
sta obvezni dve zahtevni spremstvi za izredne prevoze širine nad 4,0 m do vključno 4,5 m;
-
sta obvezni najmanj dve zahtevni spremstvi za izredne prevoze širine nad
4,5 m, lahko pa se določi tudi sodelovanje policije.
(6) Glede na značilnosti izrednega
prevoza in prevozne poti se lahko določi tudi drugačen obseg spremstva.
(7) Spremstvo izrednega prevoza
izvajajo spremljevalci izrednega prevoza z vozili za spremstvo.
18. člen
(1) Spremstvo se izvaja z osebnimi ali
tovornimi vozili, ki ne presegajo največje dovoljene mase 3,5 tone, ki vozniku
zagotavljajo dobro vidljivost nazaj in ob straneh ter so označena in opremljena
po določbah tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: vozila za spremstvo) ter
niso vozila, s katerimi se izvaja izredni prevoz.
(2) Vozilo za spremstvo in vozilo, s
katerim se izvaja izredni prevoz, mora biti opremljeno z brezžično napravo, ki
omogoča vozniku vozila za spremstvo vzpostaviti zvezo z voznikom, ki izvaja
izredni prevoz.
19. člen
(prenehal veljati)
20. člen
(prenehal veljati)
21. člen
(1) Vsi udeleženci izrednega prevoza
morajo v času izvajanja prevoza zagotavljati, da se prevoz odvija v skladu z
določili in pogoji iz dovoljenja za izredni prevoz. Prevoz morajo izvajati
tako, da predstavlja najmanjšo možno oviro za odvijanje cestnega prometa in da
ne ogroža varnosti prometa.
(2) V primeru, da zaradi izvajanja
izrednega prevoza nastane za njim kolona vozil, se morajo vsa vozila, ki
sodelujejo v izrednem prevozu, na prvem primernem mestu umakniti, tako da
drugim udeležencem v prometu omogočijo neovirano vožnjo mimo.
(3) V primeru, da med izvajanjem
izrednega prevoza nastane okvara na vozilu ali skupini vozil, s katerim se opravlja
izredni prevoz, je potrebno pokvarjeno vozilo oziroma skupino vozil takoj
umakniti z vozišča ceste na prvo primerno površino. Če to ni mogoče, je treba
mesto zaustavitve izrednega prevoza takoj zavarovati v skladu s predpisi o
varnosti cestnega prometa in ob uporabi prometnih znakov iz 19. oziroma
20. člena tega pravilnika glede na vrsto spremstva. V mraku ali temi in v
pogojih slabe vidljivosti je treba mesto zaustavitve izrednega prevoza označiti
tudi s prenosnimi utripajočimi svetilkami oranžne barve, o cestni oviri takoj
obvestiti policijo na telefonsko številko 113 ter takoj pričeti z ukrepi za
čimprejšnjo odstranitev vozila oziroma skupine vozil z vozišča ceste.
(4) Izvajanje izrednega prevoza je treba
prekiniti in zavarovati vozila ali jih umakniti z vozišča ceste na prvo
primerno površino tudi v primeru nenadnega poslabšanja voznih pogojev (megla,
močan veter ali dež, sneženje in podobne okoliščine) ali nenadnega poslabšanja
stanja cest (poledica, zameti, plazovi in podobno). V teh primerih je treba
ravnati na način iz prejšnjega odstavka.
(5) Določba prejšnjega odstavka ne
velja za izredne prevoze, ki se morajo opraviti zaradi vzpostavitve prevoznosti
javnih cest v zimskih razmerah (pluženje cest in posipanje cest proti
poledici).
22. člen
(1) Izdajatelj dovoljenja lahko sam,
na predlog policije ali na predlog izvajalcev rednega vzdrževanja cest, po
katerih naj bi se odvijal izredni prevoz, prekliče že izdano dovoljenje za
izredni prevoz. To lahko stori v primeru, če so po izdaji dovoljenja nastale
okoliščine, ki onemogočajo varno izvedbo izrednega prevoza pod pogoji,
določenimi v dovoljenju, ali če so bile na prevozni poti odrejene omejitve
uporabe ceste, ki izrednega prevoza po že izdanem dovoljenju ne dopuščajo.
(2) V primeru preklica dovoljenja iz
prejšnjega odstavka imetnik dovoljenja nima pravice do odškodnine.
23. člen
(1) V dovoljenju se lahko določi, da
mora biti prevoz opravljen v času, ko na prevozni poti ni pričakovati gostejšega
prometa.
(2) Če v dovoljenju ni drugače
določeno, se izredni prevozi III. kategorije izvajajo v času med 20:00 in 5:00
uro.
24. člen
(1) Imetnik dovoljenja je odgovoren za
vso škodo, ki nastane zaradi izvajanja izrednega prevoza ali izvajanja ukrepov
za izvedbo izrednega prevoza.
(2) Imetnik dovoljenja ne odgovarja za
škodo, ki so jo oškodovanci utrpeli zaradi svojega protipravnega ravnanja ali
protipravnega ravnanja tretjih oseb.
25. člen
(1) Vložnik vloge za izdajo dovoljenja
za izredni prevoz je dolžan plačati upravno takso, stroške postopka in
povračilo za izredni cestni prevoz.
(2) Imetnik dovoljenja za izredni
prevoz je dolžan plačati stroške pregleda izrednega prevoza, če izredni prevoz
ni v skladu z dovoljenjem za izredni prevoz, stroške spremstva policije ter
stroške odprave poškodb na cesti in cestnih objektih, povzročenih z izrednim
prevozom, zaradi njihove povrnitve v prvotno stanje.
(3) Višina povračila za izredne cestne
prevoze se odmeri na podlagi v dovoljenju določenih mejnih vrednosti skupne
mase, dimenzij in osnih obremenitev vozila po predpisu, ki ureja povračila za
izredne cestne prevoze.
III. TRANZITNE SMERI ZA IZREDNE PREVOZE
26. člen
(1) Tranzitne smeri za opravljanje
izrednih prevozov v Republiki Sloveniji obsegajo cestne povezave, na katerih se
trajno zagotavlja njihova usposobljenost za prevzem izrednih prevozov najmanj
I. kategorije.
(2) Tranzitne smeri iz prejšnjega odstavka
so:
-
cestni koridor Karavanke–Ljubljana,
-
cestni koridor Šentilj–Maribor–Ljubljana,
-
cestni koridor Ljubljana–Razdrto–Divača–Koper,
-
cestni koridor Divača–Fernetiči,
-
cestni koridor Ljubljana–Obrežje,
-
cestni koridor Kozina–Starod,
-
cestni koridor Maribor–Gruškovje,
-
cestni koridor Razdrto–Vrtojba,
-
cestni koridor Maribor–Dolga vas,
-
cestni koridor Koper–Škofije.
27. člen
(1) Usposobljenost tranzitnih smeri iz
prejšnjega člena za prevzem izrednih prevozov najmanj I. kategorije zagotavljata
v skladu s svojimi obveznostmi in pristojnostmi direkcija in Družba za
avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. (v nadaljnjem besedilu: DARS).
(2) Če je zaradi stanja vozišča cest v
tranzitnih smereh in objektov na njih, zaradi izvajanja vzdrževalnih in drugih
del ali zaradi ovir na teh cestah potrebna omejitev njihove uporabe za izredne
prevoze najmanj I. kategorije, morata direkcija in DARS določiti ustrezne
obvoze za izredne prevoze. Prevoznost tranzitnih smeri za opravljanje izrednih
prevozov se glede na naravo ovire omogoči vsaj dvakrat tedensko.
(3) V primeru načrtovane popolne zapore
ceste ali dela ceste na tranzitni smeri, pri kateri ni mogoče zagotoviti ustreznega
obvoza, morata direkcija in DARS najmanj 30 dni pred izvedbo zapore obvestiti
Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve ter javnost preko
sredstev javnega obveščanja. V sporočilu se navede tudi predvideni rok trajanja
popolne zapore in vrsta omejitve (skupna masa, širina, višina, osna
obremenitev) opravljanja izrednih prevozov v tranzitni smeri.
Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja
izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 4/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Direkcija začne sprejemati elektronske
vloge za izdajo dovoljenj za izredni prevoz po javnih cestah v roku šestih
mesecev od uveljavitve tega pravilnika. Do uveljavitve elektronskega poslovanja
sprejema direkcija samo pisne vloge.
29. člen
(1) Dovoljenja za izredni prevoz,
izdana pred uveljavitvijo tega pravilnika, veljajo do prenehanja svoje veljavnosti.
(2) Izredni prevozi, ki se izvajajo na
podlagi dovoljenj iz prejšnjega odstavka, se opravijo v skladu s Pravilnikom o
pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o
tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
50/99, 39/00, 115/00, 38/01, 11/02 in 83/06).
30. člen
(1) Postopki za izdajo
dovoljenj, ki so se pričeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se zaključijo
po določbah Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po
javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 50/99, 39/00, 115/00, 38/01, 11/02 in 83/06).
(2) Izredni prevozi, ki se izvajajo na
podlagi dovoljenj iz prejšnjega odstavka, se opravijo v skladu s Pravilnikom o
pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o
tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
50/99, 39/00, 115/00, 38/01, 11/02 in 83/06).
31. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha
veljati Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih
cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 50/99, 39/00, 115/00, 38/01, 11/02 in 83/06), razen določb 25. in 26. člena, ki prenehajo veljati 31. decembra 2009.
32. člen
Ta pravilnik začne veljati tri mesece po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 17. do 20. člena,
ki začnejo veljati 1. januarja 2010.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o pogojih in
načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh
za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 36/08) spreminja 32. člen pravilnika
tako, da se glasi:
»32. člen
Ta pravilnik začne veljati šest mesecev po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 17. do 20. člena,
ki začnejo veljati 1. januarja 2010.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati 14. aprila
2008.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o pogojih in
načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh
za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 110/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja
2010.«.
Pravilnik o obliki, pogojih in načinu uporabe
posebnih svetlobnih znakov vozil za izredne prevoze (Uradni list RS, št. 48/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
»6. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.