Pravilnik o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru obsega:

-        Pravilnik o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru (Uradni list RS, št. 49/07 z dne 4. 6. 2007),

-        Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru (Uradni list RS, št. 26/21 z dne 19. 2. 2021),

-        Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru (Uradni list RS, št. 15/22 z dne 4. 2. 2022).

PRAVILNIK

o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1. člen

Ta pravilnik določa način uvrstitve geografskih označb na seznam geografskih označb za pridelovalna območja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geografska označba), vodenje seznama geografskih označb, podatke o mejah in trsni izbor za posamezna pridelovalna območja.

2. člen

Pridelovalna območja so vinorodne dežele, vinorodni okoliši, vinorodni podokoliši, vinorodni ožji okoliši, vinorodni kraji in vinorodne lege.

3. člen

(1) Seznam geografskih označb, meje pridelovalnih območij in trsni izbor za posamezna pridelovalna območja je določen na podlagi elaborata o pridelovalnih območjih, ki ga je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije, za to nalogo imenovan z odločbo ministra, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

(2) Kmetijski inštitut Slovenije je upravičen do povrnitve stroškov za izdelavo, dopolnitve ali spremembe elaborata o pridelovalnih območjih, če izdelavo, dopolnitve ali spremembe elaborata naroči ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3) Stroški za izdelavo elaborata o pridelovalnih območjih iz prejšnjega odstavka ne smejo presegati 12.500 eurov, za dopolnitve ali spremembe elaborata pa 2.100 eurov. Sredstva za povrnitev stroškov se izplačajo po prejemu ustreznega elaborata na podlagi prejetega računa, ki ga izda Kmetijski inštitut Slovenije.

(4) Skupna višina sredstev v letu 2007, namenjenih plačilu stroškov za izdelavo dopolnitve elaborata o pridelovalnih območjih, znašajo do 2.086 eurov. Sredstva se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

4. člen

Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena minister uvrsti geografsko označbo na seznam geografskih označb in meje pridelovalnih območij za vinorodne kraje in vinorodne lege na podlagi utemeljenega predloga pridelovalcev v skladu z zakonom, ki ureja vino.

5. člen

(1) Geografski označbi vinorodnih okolišev na območju vinorodne dežele Podravje sta Štajerska Slovenija in Prekmurje.

(2) Geografske označbe vinorodnih okolišev na območju vinorodne dežele Posavje so Bizeljsko Sremič, Dolenjska in Bela krajina.

(3) Geografske označbe vinorodnih okolišev na območju vinorodne dežele Primorska so Brda ali Goriška Brda, Vipavska dolina ali Vipava, Kras in Slovenska Istra.

(4) Geografske označbe pridelovalnih območij, manjših od vinorodnih okolišev so navedene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

6. člen

(1) Podatke o mejah pridelovalnih območij vodi ministrstvo v grafični obliki. Podatki so javni in dostopni na spletnih straneh ministrstva.

(2) Meje pridelovalnih območij so geografsko zaokrožene in potekajo po v naravi določenih mejah (npr. potoki, reke, ceste, poti, ipd.).

7. člen

(1) Ministrstvo po uradni dolžnosti vinogradom, vpisanim v register pridelovalcev grozdja in vina v skladu s predpisom, ki ureja register pridelovalcev grozdja in vina, pripiše podatek o geografski označbi pridelovalnih območij, znotraj katerih leži vinograd (od največjega do najmanjšega pridelovalnega območja, če za to izpolnjuje pogoje iz tega člena). Podatek o geografski označbi pripiše ministrstvo na podlagi preseka grafičnega prikaza vinograda iz registra kmetijskih gospodarstev, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, in podatkov o mejah pridelovalnih območij iz prejšnjega člena.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se vinogradu pripiše podatek o geografski označbi pridelovalnega območja, ki je ožje od vinorodnega okoliša le, če v njem leži najmanj 80% površine vinograda. Če v pridelovalnem območju, ki je ožje od vinorodnega okoliša, leži manj kot 80% površine vinograda, se vinogradu pripiše le podatek o geografski označbi vinorodnega okoliša in vinorodne dežele.

8. člen

Navedba geografske označbe iz 5. člena in priloge 1 tega pravilnika je pri označevanju vina lahko navedena v pridevniški obliki, ki nastane iz naziva geografske označbe, navedenega v tem pravilniku, razen v primerih, ko se pridevniška oblika geografske označbe uporablja za vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem.

9. člen

(1) V določenem vinorodnem okolišu in v vseh manjših pridelovalnih območjih znotraj tega vinorodnega okoliša se lahko sadijo le tiste sorte vinske trte in podlag, ki so vključene v trsni izbor in jih določa ta pravilnik. Glede na agrobiološke in tehnološke lastnosti so sorte vinske trte razvrščene v priporočene in dovoljene sorte.

(2) V določenem vinorodnem okolišu se lahko gojijo tudi sorte vinske trte in podlag, ki še niso vključene v trsni izbor za ta vinorodni okoliš, če so te sorte vključene v postopek posebnega preizkušanja sort v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin. Vina vinskih sort, ki so vključene v postopek posebnega preizkušanja sort, se ne smejo posebej polniti in označevati z imenom teh sort, dokler postopek posebnega preizkušanja sort ni končan in niso uradno vpisane v trsni izbor za posamezen vinorodni okoliš.

(3) Za potrebe posebnega preizkušanja sort iz prejšnjega odstavka se lahko posamezna sorta vinske trte posadi znotraj posameznega vinorodnega okoliša na površino, ki skupaj ni večja od treh hektarjev.

10. člen

(1) Priporočene sorte vinske trte so tiste, ki na določenem pridelovalnem območju zagotavljajo pridelavo deželnih in kakovostnih vin ter predstavljajo gospodarsko osnovo za razvoj vinogradništva in vinarstva na določenem pridelovalnem območju.

(2) Dovoljene sorte vinske trte so tiste, ki na določenem pridelovalnem območju niso širše uveljavljene kot samostojne sorte, vendar pa lahko v določenih agroekoloških razmerah izboljšajo ali dopolnijo kakovost vina tega pridelovalnega območja. Kot dovoljene sorte se štejejo tudi stare lokalne sorte, ki so sorte vinske trte, ki so nekoč že rasle v vinogradih na posameznem pridelovalnem območju, se gojijo v zelo omejenem obsegu in na majhnih površinah ter so znane le kot lokalna posebnost, s katero se popestri ponudba vina določenega pridelovalnega območja.

11. člen

(1) V določenem vinorodnem okolišu se smejo saditi le sorte vinske trte, navedene v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Imena posameznih sort vinske trte iz priloge 2 se lahko pri označevanju vina ter proizvodov iz grozdja in vina nadomestijo s sinonimi v skladu s prilogo 2.

12. člen

Na pridelovalnih območjih v Republiki Sloveniji se smejo uporabljati naslednje podlage za vinsko trto:

-        (Vitis berlandieri x Vitis riparia) – Kober 5BB,

-        (Vitis berlandieri x Vitis riparia) – 125 AA,

-        (Vitis berlandieri x Vitis riparia) – SO4,

-        (Vitis berlandieri x Vitis riparia) – Binova,

-        (Vitis berlandieri x Vitis riparia) – V-M,

-        (Vitis berlandieri x Vitis riparia) – VI-M,

-        (Vitis berlandieri x Vitis riparia) – 8 BČ,

-        (Vitis berlandieri x Vitis riparia) – 5C,

-        (Vitis berlandieri x Vitis riparia) – 420 A,

-        (Vitis berlandieri x Vitis rupestris) – Paulsen 1103,

-        (Vitis berlandieri x Vitis rupestris) – Richter 110,

-        (Vitis berlandieri x Vitis rupestris) – Ruggeri 140,

-        (Vitis riparia x Vitis rupestris) – 3309 Couderc,

-        (Vitis riparia x Vitis cinerea) – Boerner,

-        (Vitis rupestris) – Rupestris du Lot,

-        (Vitis riparia) – Riparia portalis.

Priloga 1: Geografske označbe pridelovalnih območji, manjših od vinorodnih okolišev

Priloga 2: Sorte vinske trte, ki se smejo saditi v posameznih vinorodnih okoliših, in njihovi sinonimi

Pravilnik o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru (Uradni list RS, št. 49/07) vsebuje naslednji končni določbi:

»13. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o seznamu oznak geografskega porekla za vina in druge proizvode iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 68/02 in 42/03) in Pravilnik o razdelitvi vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških legah in o dovoljenih ter priporočenih sortah vinske trte (Uradni list RS, št. 69/03, 31/04 in 117/04), razen določb prvega do četrtega odstavka 6. člena in prvega odstavka 13. člena.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pri označevanju vina letnika 2006 in starejših, pridelanega iz grozdja, pridelanega na pridelovalnih območjih Republike Slovenije, lahko uporabljajo geografske označbe, določene s Pravilnikom o seznamu oznak geografskega porekla za vina in druge proizvode iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 68/02 in 42/03).

14. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru (Uradni list RS, št. 26/21) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

3. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru (Uradni list RS, št. 15/22) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.