Pravilnik o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami obsega:

-       Pravilnik o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 26/08 z dne 17. 3. 2008),

-       Pravilnik o spremembi Pravilnika o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 28/12 z dne 16. 4. 2012),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 42/12 z dne 1. 6. 2012).

PRAVILNIK

o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina)

(1) S tem pravilnikom se določa metodologija zbiranja, obdelave, posredovanja in uporabe podatkov ter poročanja in shranjevanja podatkov o naravnih in drugih nesrečah ter o drugih pojavih oziroma dogodkih, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; poročanje vodij intervencij in drugih poveljujočih enotam, službam in operativnim sestavam, gasilskih poveljnikov in poveljnikov Civilne zaščite ter drugih pooblaščenih oseb v zvezi z nesrečami in intervencijami ter pogoji za izkazovanje in izmenjavo podatkov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. S tem pravilnikom se ureja tudi določena vprašanja aktiviranja sil za zaščito, reševanje in pomoč, način dela v centrih za obveščanje ter uporabe snemalnih naprav v teh centrih.

(2) S tem pravilnikom se določa obveznost poročanja upravljavcev obratov, ki uporabljajo nevarne snovi, o vrsti, času in kraju nastanka nevarnosti ali nesreče, škodljivih in drugih posledicah nesreče ter o sprejetih zaščitnih in drugih ukrepih v skladu z Direktivo Sveta 96/82/ES z dne, 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katero so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne, 14. 1. 1997, stran 13), zadnjič spremenjeno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/105/ES z dne, 16. decembra 2003 o spremembi Direktive Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 345 z dne, 31. 12. 2003, stran 97).

(3) Kdorkoli se pri načrtovanju, pripravah, obveščanju, poročanju ali izvajanju zaščite, reševanja in pomoči seznani v skladu s tem pravilnikom z osebnimi ali tajnimi podatki, jih je dolžan varovati v skladu s predpisi o varovanju osebnih oziroma tajnih podatkov.

(4) S tem pravilnikom se ne spreminja načina in oblik obveščanja o naravnih in drugih nesrečah, ki so s predpisi ali mednarodnimi pogodbami v izrecni pristojnosti določenega ministrstva ali organa v sestavi ministrstva.

II. INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKI SISTEM ZA POTREBE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI

2. člen

(informacijsko komunikacijski sistem)

(1) Podatki pomembni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se zbirajo, obdelujejo, posredujejo uporabnikom in shranjujejo v informacijsko komunikacijskem sistemu za potrebe zaščite, reševanja in pomoči (v nadaljnjem besedilu: informacijsko komunikacijski sistem), ki ga organizira in upravlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava).

(2) Informacijsko komunikacijski sistem uprava organizira kot enoten informacijski sistem, ki z enotnim avtonomnim sistemom elektronskih komunikacij v načrtovanem obsegu zagotavlja potrebne, razpoložljive in zanesljive informacijske ter komunikacijske storitve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami državnim organom, občinam in drugim samoupravnim lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, poveljnikom Civilne zaščite, gasilskim poveljnikom, vodjem intervencij in drugim poveljujočim enotam, službam in drugim operativnim sestavam sil za zaščito, reševanje in pomoč.

(3) Enotni informacijski sistem za zbiranje, obdelavo, posredovanje in hranjenje podatkov za potrebe zaščite, reševanja in pomoči temelji na računalniškem omrežju uprave in ga sestavljajo lokalna LAN omrežja vseh regijskih centrov za obveščanje in drugih izvajalcev na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, povezana v WAN omrežje.

(4) Enotni avtonomni sistem elektronskih komunikacij je zaključeno komunikacijsko omrežje, ki ga sestavljajo radijsko omrežje in drugi sistemi zvez za potrebe zaščite, reševanja in pomoči.

3. člen

(pristojnosti uprave in pogoji uporabe sistema)

(1) Uprava načrtuje, organizira, vzpostavlja, upravlja, nadzoruje in vzdržuje informacijsko komunikacijski sistem ter določa način in pogoje za vključevanje uporabnikov v informacijsko komunikacijski sistem. Uprava zagotavlja zahtevano stopnjo zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti delovanja ter uporabe informacijsko komunikacijskega sistema med naravnimi in drugimi nesrečami ter v običajnih razmerah v skladu s predpisi, mednarodnimi standardi in izkušnjami.

(2) Regijski centri za obveščanje nadzorujejo delovanje posameznih delov informacijsko komunikacijskega sistema, odpravljanje napak v sistemu ter opravljajo druge naloge v zvezi z nadzorom sistema, ki jih določi generalni direktor uprave.

(3) Uporaba informacijsko komunikacijskega sistema za prenos podatkov v sistemu opazovanja, obveščanja in alarmiranja ter za prenos podatkov za vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah, ima prednost pred drugo uporabo informacijsko komunikacijskega sistema. Klici v sili imajo prednost pred vsemi drugimi uporabami in uporabniki v informacijsko komunikacijskem sistemu.

(4) Uporabniki v informacijsko komunikacijskem sistemu se identificirajo z identifikacijskimi imeni, številkami in klicnimi znaki. Podatki, razen tistih, ki so javni, se morajo zavarovati z gesli.

(5) Za razvoj, delovanje, vzdrževanje in varnost informacijsko komunikacijskega sistema skrbi pristojna organizacijska enota uprave.

4. člen

(osnovne storitve sistema)

(1) Osnovne storitve informacijsko komunikacijskega sistema so:

-       informacijski sistem zagotavlja zbiranje, shranjevanje, obdelavo, posredovanje in dostop podatkov z osnovnimi storitvami Intranet ZIR, e-pošta, GIS Ujme in spletne aplikacije za podporo dela uprave. Storitve informacijskega sistema morajo biti dostopne v internem računalniškem omrežju in v javnem omrežju Internet preko VPN povezav. Javne storitve morajo biti dostopne brez omejitev še zlasti preko spletnega portala
www.sos112.si in wap portala wap.sos112.si;

-       sistem elektronskih komunikacij mora zagotavljati osnovne storitve dvosmernega prenosa govornih sporočil, podatkov in storitev osebnega klica ter v radijskem omrežju skupinski klic, prednostni klic v sili, osebni klic in druge zahtevane storitve. Zagotovljeno mora biti delovanje v okviru stacionarnega in mobilnega radijskega omrežja (semidupleksni ali snopovni način delovanja) ter lokalno delovanje neposredno med radijskimi postajami (simpleksni ali neposredni način delovanja).

(2) Klice v sili na telefonsko številko 112 sprejemajo regijski centri za obveščanje.

(3) Informacijsko komunikacijski sistem mora zagotavljati v sistemu javnega alarmiranja prenos podatkov med alarmnimi centralami in sirenami ter upravljanje in nadzor delovanja siren.

(4) Uprava načrtuje in razvija tudi mobilne informacijsko komunikacijske sisteme, ki zagotavljajo osnovne informacijske in komunikacijske storitve v primeru večjih naravnih in drugih nesreč, za delovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč na določenem območju oziroma na območjih, kjer ni zagotovljeno ali je moteno delovanje stacionarnega informacijsko komunikacijskega sistema.

(5) Uprava določa pogoje in način povezovanja informacijsko komunikacijskega sistema za potrebe zaščite, reševanja in pomoči z informacijsko komunikacijskimi sistemi drugih uporabnikov.

III. ZBIRANJE, OBDELAVA, POSREDOVANJE IN UPORABA PODATKOV, POROČANJE IN SHRANJEVANJE PODATKOV

Zbiranje in obdelava podatkov

5. člen

(zbiranje podatkov)

(1) V skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami uprava neposredno ali preko regijskih centrov za obveščanje in Centra za obveščanje Republike Slovenije zbira zlasti:

-       podatke o nevarnostih in nesrečah, ki obsegajo podatke o naravnih in drugih pojavih in dogodkih pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, o virih nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter o naravnih in drugih nesrečah;

-       podatke o intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč in stroških intervencij;

-       podatke o silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč;

-       podatke državne statistike in drugih javnih evidenc pomembne za ocenjevanje ogroženosti, načrtovanje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah;

-       podatke o škodi, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče.

(2) Podatke iz prve alinee prejšnjega odstavka sporočajo regijskim centrom za obveščanje oziroma Centru za obveščanje Republike Slovenije državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, nevladne organizacije, ki so vključene v zaščito, reševanje in pomoč, občine in druge samoupravne lokalne skupnosti, vodje reševalnih intervencij, gasilski poveljniki, poveljniki Civilne zaščite in drugi organi vodenja iz 2. in 4. člena Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja.

(3) Generalni direktor uprave se dogovori z organi, zavodi in službami, ki opravljajo opazovanje meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih in drugih razmer oziroma spremljajo prevoznost prometnic, izvajajo nadzor zračnega prostora ali kontrolo različnih vrst prometa, o načinu in obliki posredovanja podatkov iz prve alinee prvega odstavka tega člena, časih posredovanja rednih podatkov o stanju in napovedih kot tudi sporočanja opozoril in nujnih obvestil v zvezi z dogajanji in razmerami, ki so pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4) Generalni direktor uprave se dogovori z organi, zavodi in službami iz prejšnjega odstavka ter drugimi organi, gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami iz 2. in 4. člena Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja tudi o načinu dostopa Centra za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrov za obveščanje do baz podatkov posameznih poročevalcev za potrebe zaščite, reševanja in pomoči.

(5) Podatki o nevarnostih in nesrečah iz prvega odstavka se zbirajo za nevarnosti, nesreče ter naravne in druge pojave ter dogodke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

6. člen

(podatki o nesrečah in intervencijah)

(1) Za poročanje, zbiranje, obdelavo in analiziranje podatkov o nesrečah in intervencijah v okviru enotnega informacijsko komunikacijskega sistema uprava vzpostavi sistem za elektronsko poročanje o nesrečah in intervencijah (v nadaljnjem besedilu: SPIN). Naloge in pristojnosti vodij intervencij in drugih organov vodenja zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah v zvezi s poročanjem v okviru enotnega informacijsko komunikacijskega sistema, so določene s tem pravilnikom. Praviloma, če ni s tem pravilnikom drugače določeno, se poroča ob nastanku nevarnosti ali nesreče in po prenehanju nevarnosti oziroma vzpostavitvi osnovnih pogojev za življenje po nesreči.

(2) V SPIN poročajo regijski centri za obveščanje, vodje reševalnih intervencij, gasilski poveljniki in poveljniki Civilne zaščite oziroma pooblaščeni člani gasilskih poveljstev ali štabov Civilne zaščite in občine. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije večjega oziroma manjšega tveganja za okolje, poročajo o nesrečah z nevarnimi snovmi. Druge gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja v skladu s predpisi, poročajo o nesrečah, ki jih povzročijo s svojo dejavnostjo.

(3) V SPIN se za posamezno nesrečo ali intervencijo vnašajo predvsem podatki o vrsti nevarnosti ali nesreče, času in kraju nastanka nevarnosti ali nesreče, vzrokih za nastanek nesreče oziroma povzročitelju, o posledicah nesreče, o aktiviranju in intervenciji sil za zaščito, reševanje in pomoč ter drugih organov ter služb, o poteku obveščanja, aktiviranja in alarmiranja, sprejetih zaščitnih in drugih ukrepih, stroških intervencije ter drugi podatki glede na vrsto nesreče.

(4) Uprava v sodelovanju z reševalnimi službami, ki opravljajo svojo dejavnost kot javno službo, določi vsebine poročil o nesrečah in intervencijah v SPIN, do katerega se dostopa preko javnega internetnega omrežja in zagotovi informacijsko podporo poročevalcem v sistemu.

(5) Poročanje iz prvega odstavka tega člena ne vpliva na odgovornost vodij intervencij in drugih organov vodenja, da o izvajanju zaščite, reševanja in pomoči poročajo organu, kateremu so neposredno odgovorni.

(6) Zavezanec za poročanje v SPIN iz drugega odstavka tega člena, ki prvič poroča o nesreči ali intervenciji v SPIN, mora od pristojnega regijskega centra za obveščanje zahtevati dostop v sistem, ki ga mu uprava zagotovi brez odlašanja v skladu s tehničnimi možnostmi.

(7) Uprava dodeljuje vstopna gesla za dostop in uporabo SPIN, določa uporabniške pravice uporabnikom ter daje navodila v zvezi s poročanjem.

7. člen

(obveznosti vodje intervencije in predstavljanje)

(1) O nesreči in intervenciji pristojnemu regijskemu centru za obveščanje poroča vodja reševalne intervencije oziroma s strani vodje reševalne intervencije pooblaščena oseba, pristojni gasilski poveljnik ali poveljnik Civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: vodja intervencije). Če se med potekom intervencije vodja intervencije zamenja, je treba brez odlašanja o tem obvestiti tudi pristojni regijski center za obveščanje. Vodja intervencije je v vsaki fazi izvajanja zaščite, reševanja in pomoči v posamezni nesreči, lahko le ena oseba.

(2) Vodja intervencije oziroma poveljujoči gasilski ali drugi enoti, se mora ob samoaktiviranju ali prvi vzpostavitvi zveze s pristojnim regijskim centrom za obveščanje, identificirati oziroma predstaviti. To obveznost ima tudi vodja intervencije v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, ki vodi intervencijo v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji oziroma pooblaščena oseba zaposlena v gospodarski družbi oziroma pri samostojnem podjetniku posamezniku, ki opravlja varovanje premoženja, če odkrije požar ali drugo nesrečo oziroma nevarnost za uničenje ali poškodovanje za premoženje, ki ga varuje.

8. člen

(poročanje vodje intervencije)

(1) Vodja intervencije mora po prihodu na kraj nesreče pristojni regijski center za obveščanje seznaniti zlasti z vrsto, obsegom in posledicami nesreče, s podatki o mrtvih, poškodovanih ali pogrešanih osebah in živalih, o morebitni potrebni pomoči dodatnih sil za zaščito, reševanje in pomoč oziroma drugih organov in služb ter izvajanju morebitnih zaščitnih ukrepov.

(2) Vodja intervencije mora pristojnemu regijskemu centru za obveščanje poročati o razmerah na kraju nesreče in poteku intervencije v rednih časovnih presledkih in sicer vsake štiri ure prvih 24 ur oziroma po preteku 24 ur enkrat dnevno, praviloma ob koncu vidnega dela dneva. Poročanje poteka praviloma v elektronski obliki oziroma pisno. Regijski center za obveščanje lahko po potrebi od vodje intervencije zahteva dopolnitev poročila.

(3) Vodja intervencije mora pristojnemu regijskemu centru za obveščanje med intervencijo, ne glede na prvi in prejšnji odstavek, poročati brez odlašanja tudi, če se na kraju nesreče bistveno spremenijo razmere ter v skladu z nastalimi razmerami zahtevati dodatne sile za zaščito, reševanje in pomoč ali druge organe in službe oziroma izvedbo zaščitnih ukrepov.

(4) Na podlagi odločitve pristojnega poveljnika Civilne zaščite lahko regijski center za obveščanje, ne glede na predpisane čase za poročanje, zahteva od vodje intervencije dodatna poročila, če je to potrebno za usmerjanje ali usklajevanje vodenja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči.

(5) Poročanje pristojnemu regijskemu centru za obveščanje v skladu s tem členom v občini, ki jo je prizadela nesreča večjega obsega, pri kateri vzpostavljanje osnovnih življenjskih pogojev traja več dni, izvaja za delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine, poveljnik Civilne zaščite občine oziroma pooblaščeni član štaba Civilne zaščite v skladu z načrti zaščite in reševanja.

(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena in prejšnji odstavek o intervencijah gasilske enote, ki izvaja naloge zaščite, reševanja in pomoči v prometnih nesrečah, v nesrečah, v katerih so prisotne nevarne snovi oziroma druge naloge zaščite, reševanja in pomoči širšega pomena, vedno poroča regijskemu centru za obveščanje gasilski poveljnik take enote.

(7) Po končani intervenciji mora vodja intervencije regijskemu centru za obveščanje poročati o posledicah nesreče, številu mrtvih, poškodovanih ali pogrešanih ljudi in živali, če so se ti podatki med intervencijo spremenili, o številu in delu sil za zaščito, reševanje in pomoč ter drugih organov ter služb, vključenih v intervencijo ter drugih pomembnejših podatkih v zvezi z intervencijo. Vodja intervencije mora poročilo o izvedbi intervencije v SPIN vključno s stroški intervencije vnesti v skladu s tem pravilnikom čimprej, najkasneje pa v petih dneh po zaključku intervencije.

9. člen

(aktiviranje dodatnih sil)

(1) Regijski center za obveščanje mora ob nesreči pri aktiviranju dodatnih sil za zaščito, reševanje in pomoč, poveljujočim enot, služb oziroma drugih operativnih sestav, ki jih aktivira, sporočiti, kdo je vodja intervencije na katero so te sile poklicane.

(2) Poveljujoči enotam, službam in drugim operativnim sestavam za zaščito, reševanje in pomoč, ki so v pripravljenosti ali so aktivirane za sodelovanje v intervenciji, morajo regijski center za obveščanje obvestiti o številu pripadnikov, ki so v pripravljenosti oziroma o času odhoda ter številu pripadnikov, ki so odšli na intervencijo, v katero so napoteni. Sporočiti morajo tudi čas prihoda na kraj nesreče, čas odhoda s kraja nesreče in če je treba tudi čas prihoda na izhodiščno mesto.

10. člen

(poročanje gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij)

(1) O nesrečah z nevarnimi snovmi in o onesnaženju okolja morajo poročati v SPIN tudi gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije večjega oziroma manjšega tveganja za okolje. Poleg podatkov o nesreči morajo poročati tudi o okoliščinah nesreče, prisotnih nevarnih snoveh, razpoložljivih podatkih za oceno učinkov na človeka in okolje, sprejetih ukrepih za ravnanje ob izrednem dogodku ter o ukrepih, ki so jih oziroma jih bodo izvedle za ublažitev srednjeročnih in dolgoročnih učinkov nesreče ter o ukrepih, ki jih bodo izvedle za preprečitev ponovitve take nesreče. S podatki o teh nesrečah in navedenimi ukrepi morajo seznaniti tudi pristojne organe in službe občine v skladu z načrti zaščite in reševanja.

(2) V SPIN ne glede na prejšnji odstavek poročajo o nesrečah, ki so se zgodile v zvezi z njihovo dejavnostjo tudi gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki morajo v skladu s predpisi izdelati načrte zaščite in reševanja.

(3) V SPIN o nesreči iz prvega in prejšnjega odstavka najkasneje v petih dneh po nesreči oziroma izvedeni intervenciji, poroča vodja intervencije oziroma pooblaščena oseba v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, katere ime mora biti regijskemu centru za obveščanje sporočeno skupaj z načrtom zaščite in reševanja.

11. člen

(poročanje o posameznih vrstah intervencij)

(1) Gasilski poveljniki v skladu s tem pravilnikom v SPIN poročajo le o tistih intervencijah, ki jih izvajajo kot del javne gasilske službe. Gasilski poveljniki regijskemu centru za obveščanje ne poročajo o gasilskih vajah, o opravljanju požarne straže, požarnemu varovanju premoženja oziroma varovanju javnih prireditev, ki jih opravljajo na podlagi posebnih pogodb oziroma o opravljanju pridobitnih dejavnosti v gasilski enoti kot je vzdrževanje gasilnih aparatov in druge dejavnosti, za katere je enota registrirana.

(2) O iskanju pogrešanih oseb oziroma drugih intervencijah, ki jih vodi policija in pri katerih sodelujejo tudi različne enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč (gorski reševalci, vodniki reševalnih psov, jamarski reševalci in drugi), poroča poveljujoči taki enoti, službi ali drugi operativni sestavi. Če sodeluje več različnih enot, služb ali drugih sestav zaščite, reševanja in pomoči, se poveljujoči dogovorijo kdo med njimi bo poročal za vse sodelujoče v intervenciji.

(3) O požarih v naravnem okolju in o drugih nesrečah, ki prizadenejo gozdove, predvsem o vrstah in obsegu pogorelih ali prizadetih površin ter nastali škodi v SPIN, poroča tudi Zavod za gozdove Slovenije najkasneje v petih dneh po zaključku intervencije.

(4) O prevozu pitne vode za prebivalstvo in živino v sušnem obdobju poročajo v SPIN gasilske enote oziroma občina, če prevoze izvajajo različne organizacije ali službe, tedensko v ponedeljek v tekočem tednu za pretekli teden in mesečno do 5. v mesecu za pretekli mesec.

12. člen

(poročanje o uporabi zrakoplovov)

Poročanje v zvezi z uporabo zrakoplovov policije, Slovenske vojske in civilnih zrakoplovov, kadar so aktivirani za nujno medicinsko pomoč oziroma druge potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, prevoz obolelih do zdravstvene službe oziroma med bolnišnicami, zlasti o dnevni razpoložljivosti zrakoplovov, o vzletu in priletu na izvajanje nalog, o maršruti leta, o količini odvržene vode, količini in vrsti prepeljanih reševalnih ekip, evakuiranih, poškodovanih ali mrtvih ter prepeljanih materialnih sredstvih in drugih podatkih glede na vrsto nesreče, izvajajo pooblaščene osebe v skladu z načrtom za aktiviranje, uporabo in poročanje državnih in civilnih zrakoplovov za zaščito, reševanje in pomoč, ki ga sprejmejo Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za zdravje.

13. člen

(poročanje regijskih centrov za obveščanje)

(1) Regijski center za obveščanje mora brez odlašanja, najkasneje pa v 30 minutah od nastanka nevarnosti ali nesreče oziroma sprejema informacije o nevarnosti ali nesreči, ki ogrozi ali prizadene življenje ali zdravje večjega števila ljudi ali živali oziroma, ki v večjem obsegu ogrozi ali prizadene premoženje, kulturno dediščino ali okolje na njegovem območju, ustno ali elektronsko obvestiti Center za obveščanje Republike Slovenije.

(2) Brez odlašanja, najkasneje pa v dveh urah po zaznavi oziroma prejetju prve informacije o nevarnosti ali nesreči od organov, organizacij in služb iz 2. in 4. člena Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja, mora regijski center za obveščanje v SPIN vnesti razpoložljive podatke o nevarnosti in naravni ali drugi nesreči. Po potrebi lahko dodatne podatke s katerimi razpolaga v SPIN vnese tudi Center za obveščanje Republike Slovenije.

(3) Za nesreče večjega obsega oziroma ob nesrečah, ki so povzročile obsežne posledice zaradi katerih bo trajalo vzpostavljanje osnovnih življenjskih pogojev dalj časa oziroma več dni, mora regijski center za obveščanje poročilo iz prejšnjega odstavka prvih 24 ur dopolnjevati praviloma vsake 4 ure, po 24 urah od nastanka nesreče pa enkrat dnevno, praviloma v večernem času. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije oziroma generalni direktor uprave ali njuna namestnika lahko zahtevajo poročanje regijskega centra tudi v krajših rokih, če je to potrebno zaradi vodenja zaščite, reševanja in pomoči.

(4) Regijski center za obveščanje mora praviloma poročilo o posamezni nesreči in intervenciji vnesti v SPIN v 48 urah po izvršitvi nalog zaščite, reševanja in pomoči oziroma intervencije. Pri poročilu o intervenciji, ki jo vodi gasilski poveljnik oziroma, če gre za nesrečo večjega obsega, se upošteva tudi rok petih dni, predpisan za poročanje vodje intervencije. Center za obveščanje Republike Slovenije poročila o večjih nesrečah zaključi praviloma 7 dni po vzpostavitvi osnovnih pogojev za življenje.

Posredovanje podatkov in obveščanje

14. člen

(posredovanje podatkov o nevarnostih in nesrečah)

(1) Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje o nevarnostih in nesrečah posredujejo podatke oziroma obveščajo državne organe, občine in druge samoupravne lokalne skupnosti, organe vodenja zaščite, reševanja in pomoči ter javnost neposredno, v skladu z načrti zaščite in reševanja ali standardnimi postopki ukrepanja z dnevnimi in izrednimi informativnimi bilteni ter na druge načine v skladu s tem pravilnikom. O nevarnostih in nesrečah javnost seznanjajo tudi vodje intervencij oziroma pristojni poveljniki Civilne zaščite, župani, predstojniki državnih organov, generalni direktor uprave in druge pooblaščene osebe.

(2) Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje morajo o posameznih nevarnostih in nesrečah, posredovati podatke oziroma obveščati na območju, na katerem je nevarnost ali nesreča nastala, predvsem:

-       župane, poveljnike Civilne zaščite, pristojne gasilske poveljnike, vodje intervencij in druge pristojne osebe v občinah ter drugih samoupravnih lokalnih skupnostih in državnih organih, ki so odgovorni ali pooblaščeni za sprejemanje zaščitnih in drugih ukrepov oziroma skladno z načrti zaščite in reševanja za vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči;

-       pristojni operativno komunikacijski center policije;

-       pristojne inšpekcijske in druge organe ter službe glede na vrsto nevarnosti ali nesreče v skladu z načrti zaščite in reševanja;

-       druge države in mednarodne organizacije v skladu s tem pravilnikom.

(3) Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje o nevarnostih in nesrečah obveščajo pristojne osebe iz prve alinee prejšnjega odstavka po seznamih, ki jih potrdi župan oziroma predstojnik državnega organa ali generalni direktor uprave oziroma po seznamih, ki so sestavni del načrtov zaščite, reševanja in pomoči ali standardnih operativnih postopkih ukrepanja. Obvesti se le prvo določene pristojne osebe oziroma prvo dosegljive osebe na seznamih, ostale osebe pa le, če je to z načrtom oziroma standardnim operativnim postopkom ukrepanja izrecno določeno.

(4) Center za obveščanje Republike Slovenije mora z opozorili in napotki v zvezi z nevarnostjo nastanka naravnih in drugih nesreč, ki jih prejme od organov, organizacij in služb iz 2. in 4. člena Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja, brez odlašanja najkasneje pa v 30 minutah seznaniti regijske centre za obveščanje na območju, na katero se nanašajo opozorila in napotki v zvezi z nevarnostjo nastanka naravnih in drugih nesreč. Opozorila in napotki se praviloma pripravijo kot izredni informativni bilten in pošljejo tudi prejemnikom dnevnega informativnega biltena uprave, Operativnemu komunikacijskemu centru Generalne policijske uprave in Poveljniškemu centru Slovenske vojske, če so pomembni tudi za delovanje Slovenske vojske.

(5) Regijski centri za obveščanje morajo brez odlašanja, najkasneje pa v 30 minutah, z nujnimi opozorili in napotki v zvezi z nevarnostjo nastanka naravnih in drugih nesreč, ki jih prejmejo od Centra za obveščanje Republike Slovenije oziroma neposredno od organov, organizacij in služb iz 2. in 4. člena Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja, seznaniti na območju na katerega se opozorila oziroma napotki nanašajo, občine in druge samoupravne lokalne skupnosti, poveljnike Civilne zaščite oziroma druge pristojne organe, organizacije in osebe. Opozorila in napotki se praviloma z izrednim informativnim biltenom pošljejo tudi prejemnikom dnevnega regijskega informativnega biltena uprave.

(6) V podatkih, poročilih, opozorilih in napotkih, informativnih biltenih, obvestilih in drugih informacijah iz prvega odstavka tega člena, ki so dostopne javnosti, se ne smejo navajati osebna imena in drugi osebni podatki ter funkcije oseb, ki so prizadete ali udeležene ob naravni ali drugi nesreči.

(7) Uprava po potrebi pa tudi Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje lahko podatke o nevarnostih in nesrečah, poročila vodij intervencij in druge informacije združujejo, posplošujejo oziroma analizirajo ter na tej podlagi pripravljajo potrebna poročila, informacije ali ugotovitve.

(8) Centri za obveščanje ne smejo spreminjati vsebine, stopnje nevarnosti oziroma vrste podatkov v opozorilih, napovedih ali nujnih obvestilih v zvezi z nevarnostmi nastanka naravne ali druge nesreče oziroma v zvezi z že nastalo nesrečo, ki jih prejmejo od organov, organizacij in služb iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika.

15. člen

(klici v sili)

(1) Na podlagi telefonskih klicev, prispelih na telefonsko številko za klic v sili 112, mora javni uslužbenec v regijskem centru za obveščanje v skladu z načrti zaščite in reševanja oziroma standardnimi postopki ukrepanja:

-       klice namenjene gasilcem, gorskim reševalcem, jamarskim reševalcem in drugim silam za zaščito, reševanje in pomoč, razen službe nujne medicinske pomoči ter klice namenjene javnim službam (cestna podjetja, elektro distribucijska podjetja, podjetja za oskrbo s pitno vodo in druga) prevzeti, obdelati ter aktivirati oziroma obvestiti pristojno enoto, službo ali drugega izvajalca;

-       klice o nevarnostih ali nesrečah za katere so izdelani načrti zaščite in reševanja ali standardni postopki ukrepanja oziroma dokumenti za aktiviranje, prevzeti in aktivirati pristojne enote, službe ali druge sestave;

-       klice za nujno medicinsko pomoč preko telefonske centrale konferenčno prevezati pristojni zdravstveni službi oziroma dispečerski službi nujne medicinske pomoči in poslušati pogovor ne glede na to, kdo kliče na telefonsko številko za klic v sili. Klicatelja mora javni uslužbenec v centru seznaniti s katero zdravstveno službo ga bo regijski center za obveščanje telefonsko prevezal. Ob nenujnih klicih za zdravstveno pomoč, se klicatelja praviloma napoti na pristojno zdravstveno službo;

-       nujne klice za policijo preko telefonske centrale konferenčno prevezati z operativno komunikacijskim centrom policijske uprave, po potrebi ostati na zvezi in poslušati pogovor. Nenujne klice za policijo se preko telefonske centrale preda operativno komunikacijskemu centru policijske uprave;

-       če v regijski center za obveščanje prispe klic za komercialne storitve gasilcev, storitve javnih služb in drugih izvajalcev, klicatelju posredovati želeni odgovor oziroma mu posredovati ustrezno telefonsko številko, če z njo razpolaga.

(2) Pri klicih v sili o nevarnosti ali nesreči iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka, po potrebi pa tudi pri drugih klicih, pri katerih ni razumljiva zahteva klicatelja, mora javni uslužbenec v regijskem centru za obveščanje od klicatelja pridobiti praviloma naslednje informacije:

-       kaj se je zgodilo;

-       kje se je zgodilo;

-       kdaj se je zgodilo;

-       posledice (ponesrečeni, mrtvi, pogrešani, število udeleženih v nesreči);

-       kakšne so poškodbe ponesrečencev;

-       posledice v okolju, objektih in infrastrukturi;

-       okoliščine na kraju nesreče, če je to potrebno (dostopnost, vremenske razmere, drugo);

-       ali je bil o nesreči že kdo obveščen;

-       ali so na mestu nesreče že reševalne službe oziroma sile za zaščito, reševanje in pomoč oziroma jih je kdo že klical;

-       ali so na kraju nesreče potrebne specializirane službe in organi (npr. pogrebna služba, dežurni elektrikarji, policija ipd.).

(3) Javni uslužbenec v regijskem centru za obveščanje na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka oceni katere reševalne službe bo aktiviral in o nevarnosti ali nesreči obvesti tudi operativno komunikacijski center policijske uprave, če ta o nevarnosti ali nesreči ni obveščen.

(4) Če javni uslužbenec v regijskem centru za obveščanje ne more dobiti od klicatelja potrebnih podatkov iz drugega odstavka tega člena ali so pridobljene informacije nepopolne, zlasti pa če so nepopolne informacije o posledicah nevarnosti ali nesreče, ukrepa tako kot da je do nesreče prišlo.

(5) Ob klicih z grozilno vsebino, klicih s samomorilskimi nameni oziroma lažnih klicih, javni uslužbenec v regijskem centru za obveščanje ravna v skladu s standardnim operativnim postopkom ukrepanja, ki ga predpiše generalni direktor uprave.

(6) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za ravnanje javnih uslužbencev v Centru za obveščanje Republike Slovenije.

16. člen

(regijski informativni bilten)

(1) Regijski center za obveščanje vsak dan pripravi regijski dnevni informativni bilten uprave o pomembnejših pojavih in dogodkih s področja zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, za pretekli dan, na podlagi poročil in informacij iz prejšnjega člena in drugih razpoložljivih virov. Regijski dnevni informativni bilten mora biti občinam in drugim samoupravnim lokalnim skupnostim, poveljnikom Civilne zaščite, sredstvom javnega obveščanja ter drugim prejemnikom na območju, na katerem deluje regijski center za obveščanje, poslan praviloma do 5. ure zjutraj za pretekli dan. Vsebovati mora tudi opozorila in napotke v zvezi z nevarnostmi in nesrečami, ki se nanašajo na posamezno regijo in jih je regijski center za obveščanje sprejel neposredno ali od Centra za obveščanje Republike Slovenije in jih je že posebej posredoval prejemnikom.

(2) Ob nesrečah večjega obsega oziroma ob nesrečah, ki so povzročile obsežne posledice, zaradi katerih bo trajalo vzpostavljanje osnovnih pogojev za življenje dalj časa, ki so nastale po izdaji dnevnega biltena, mora regijski center za obveščanje poleg dnevnega informativnega biltena po potrebi pripraviti tudi izredni informativni bilten, ki vsebuje opis dogodkov povezanih z določeno nevarnostjo ali nesrečo, nastalih po izdaji dnevnega informativnega biltena. Prvi naslednji dnevni regijski informativni bilten mora smiselno povzeti tudi vsebino izrednega informativnega biltena. Izredni regijski informativni bilten prejmejo praviloma isti prejemniki kot redni regijski dnevni informativni bilten.

(3) Uprava v sodelovanju z občinami in drugimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi določi seznam prejemnikov rednih in izrednih informativnih biltenov na območju, a katerem deluje posamezen regijski center za obveščanje.

17. člen

(državni informativni bilten)

(1) Center za obveščanje Republike Slovenije vsak dan pripravi dnevni informativni bilten uprave o pomembnejših pojavih in dogodkih na območju države s področja zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, za pretekli dan, na podlagi poročil in informacij iz 5. in 6. člena tega pravilnika, poročil regijskih centrov za obveščanje in drugih razpoložljivih virov. Dnevni informativni bilten Centra za obveščanje Republike Slovenije se pošilja prejemnikom po seznamu, ki ga določi uprava. Dnevni informativni bilten uprave se pošilja tudi Operativnemu komunikacijskem centru Generalne policijske uprave, Poveljniškemu centru Slovenske vojske, Prometno informacijskemu centru pri DARS d. d. in Nacionalnemu centru za krizno upravljanje.

(2) Ob nesrečah večjega obsega oziroma ob nesrečah, ki so povzročile obsežne posledice zaradi katerih bo trajalo vzpostavljanje osnovnih pogojev za življenje dalj časa, ki so nastale po izdaji dnevnega biltena, mora Center za obveščanje Republike Slovenije poleg dnevnega informativnega biltena po potrebi pripraviti tudi izredni informativni bilten, ki vsebuje opis dogodkov povezanih z določeno nevarnostjo ali nesrečo nastalih po izdaji dnevnega informativnega biltena. Prvi naslednji dnevni informativni bilten mora smiselno povzeti tudi vsebino izrednega informativnega biltena. Izredni informativni bilten prejmejo praviloma isti prejemniki kot redni dnevni informativni bilten.

(3) Center za obveščanje Republike Slovenije v januarju v tekočem letu objavi pregled vseh vrst nesreč, ki so se zgodile na območju države v preteklem letu.

(4) Obliko in celostno podobo rednih in izrednih informativnih biltenov iz prvega in drugega odstavka tega člena, določi uprava. Prejemnikom se informativni bilteni pošiljajo v elektronski obliki.

18. člen

(obveščanje javnosti)

(1) Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje obveščajo javnost o nevarnostih in nesrečah preko dnevnih in izrednih informativnih biltenov in tudi z obveščanjem preko radija, televizije, časopisov, teleteksta, intraneta MORS in ZIR, Interneta in drugih medijev.

(2) Center za obveščanje Republike Slovenije pripravi vsak dan ob 6. in 18. uri pisno poročilo o nevarnostih in nesrečah na območju Republike Slovenije, ki so se zgodile v zadnjih 12 urah in ga pošlje radijskim in televizijskim postajam ter drugim sredstvom javnega obveščanja, ki jih določi uprava. Poročilo vsebuje tudi informacije, opozorila in napotke o nevarnostih in nesrečah, ki so jih posredovali organi, organizacije in službe iz 2. in 4. člena Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja.

(3) Regijski centri za obveščanje pripravijo vsak dan ob 6. in 18. uri pisno poročilo o nevarnostih in nesrečah na območju regij, ki so se zgodile v zadnjih 12 urah in ga pošljejo lokalnim ali regijskim radijskim in televizijskim postajam ter drugim sredstvom javnega obveščanja, ki jih določi uprava. Poročila za posamezno regijo vsebuje tudi informacije, opozorila in napotke o nevarnostih in nesrečah, ki so jih za posamezno regijo posredovali organi, organizacije in službe iz 2. in 4. člena Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Poročilom so lahko priložene tudi informacije o motnjah, omejitvah ali prekinitvi oskrbe s pitno vodo, z električno energijo, energetskim plinom, motnje ali omejitve javnih telefonskih zvez oziroma druge informacije, ki jih regijskemu centru za obveščanje pošljejo gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki upravljajo sisteme, na katere se te informacije nanašajo. Informacije te vrste se objavijo, če zato zaprosi upravljavec sistema na katerega se informacije nanašajo oziroma, če je informacija pomembna za večje število ljudi oziroma lokalne prebivalce.

(4) Informativni bilteni Centra za obveščanje Republike Slovenije se objavljajo na teletekstu TV Slovenija, stran 198, intranetu MORS in ZIR ter na Internetu. Na intranetu ZIR, Internetu ter na podportalih posameznih regij, se objavljajo informativni bilteni regijskih centrov za obveščanje.

(5) Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje lahko tudi v živo poročajo v radijske in televizijske informativne oddaje o nevarnostih in nesrečah, ki so se zgodile v zadnjih 24 oziroma 12 urah, v skladu z navodili generalnega direktorja uprave. Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje v posameznih nesrečah ne poročajo v živo preko sredstev javnega obveščanja, razen če tako odloči regijski poveljnik Civilne zaščite ali njegov namestnik oziroma vodja izpostave uprave ali njegov namestnik oziroma poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegov namestnik oziroma generalni direktor uprave ali njegov namestnik.

Zbiranje drugih podatkov

19. člen

(podatki o silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč)

(1) Uprava v skladu s predpisi preko regijskih centrov za obveščanje v januarju s stanjem 31. decembra v preteklem letu zbere podatke o silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč od državnih organov, občin in drugih samoupravnih lokalnih skupnosti, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki morajo organizirati organe, enote in službe Civilne zaščite ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč.

(2) Za zbiranje, vnos, obdelavo in uporabo podatkov o silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč uprava določi in na svoji spletni strani objavi šifrante, način zbiranja in druge potrebne napotke za oblikovanje posebne podatkovne baze o silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč do katere imajo dostop v skladu s svojimi pristojnostmi izvajalci zaščite, reševanja in pomoči. Pri tem se praviloma upoštevajo baze podatkov in šifranti, ki jih uporabljajo reševalne službe in druge operativne sestave sil za zaščito, reševanje in pomoč za vodenje evidence o svojih reševalcih, njihovi usposobljenosti in opremljenosti.

20. člen

(centralna baza podatkov)

(1) V okviru enotnega informacijsko komunikacijskega sistema uprava v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, oblikuje centralne baze podatkov državne statistike in drugih javnih evidenc, ki so podlaga za načrtovanje, priprave, obveščanje o nevarnostih ter izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah na območju ali posameznih delih države in omogoča izvajalcem v skladu z njihovimi pristojnostmi praviloma brezplačen dostop do podatkov v centralni bazi, zlasti v okviru geografskega informacijskega sistema GIS Ujme in drugih sistemov.

(2) Izvajalci iz prejšnjega odstavka lahko prejete podatke iz centralne baze uporabljajo izključno za potrebe zaščite, reševanja in pomoči za izvajanje nalog za katere so pristojni na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisi, pri čemer morajo zagotoviti tajnost podatkov in varstvo osebnih podatkov v skladu s predpisi.

21. člen

(podatki o škodah, ki jih povzročijo nesreče)

(1) Uprava v okviru informacijsko komunikacijskega sistema oblikuje sistem podatkov o škodah, ki jih povzročijo naravne in druge nesreče.

(2) Zbiranje podatkov o škodi, ocenjevanje poškodovanosti in škode ter drugi podatki, pomembni za ugotovitev vrste in obsega škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, se izvaja v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami po posebni predpisani metodologiji.

Shranjevanje podatkov

22. člen

(shranjevanje podatkov)

(1) Če s predpisi, ki določajo način in hranjenje dokumentarnega gradiva ni drugače določeno, se hranijo podatki, poročila, informacije, načrti zaščite in reševanja, operativni standardni postopki ukrepanja centrov ter drugi dokumenti, ne glede na vrsto zapisa oziroma medija na katerem so, v Centru za obveščanje Republike Slovenije in v regijskih centrih za obveščanje:

-       zbirke podatkov uprave o intervencijah ter naravnih in drugih nesrečah vključno s podatki zbranimi v elektronski obliki, trajno;

-       letni informativni bilteni, trajno;

-       dnevni in izredni informativni bilteni, trajno;

-       izpolnjeni obrazci »Prvo poročilo o nevarnosti, naravni ali drugi nesreči ter drugem pojavu oziroma dogodku, pomembnem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami« in »Dopolnilno poročilo o nevarnosti, naravni ali drugi nesreči ter drugem pojavu oziroma dogodku, pomembnem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«, nastali do vključno 31. 12. 2004, 5 let;

-       poročila občin o naravnih in drugih nesrečah, ki so jih prizadele, 5 let;

-       poročila poveljnikov Civilne zaščite občin o naravnih in drugih nesrečah, poslana regijskemu centru za obveščanje, 5 let;

-       delovodniki centrov za obveščanje, 5 let;

-       podatki Agencije Republike Slovenije za okolje o stanju snežne odeje in nevarnosti snežnih plazov, eno leto;

-       poročila za sredstva javnega obveščanja in pisna poročila za poročanje v živo, eno leto;

-       sporočila ELES Elektro Slovenije in elektro distribucijskih podjetij o motnjah, omejitvah, prekinitvah oskrbe z električno energijo, sporočila Telekoma Slovenije o motnjah, omejitvah javnih telefonskih zvez ter podatki gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij o motnjah, omejitvah in prekinitvah oskrbe s pitno vodo oziroma omejitvah na drugi infrastrukturi, eno leto;

-       podatki Agencije Republike Slovenije za okolje o vremenskih, hidroloških in požarnih razmerah, podatki Ministrstva za promet ter Prometno informacijskega centra pri DARS d.d. o prevoznosti cest, 6 mesecev;

-       operativni dokumenti (navodila, načrti, imeniki ipd.) do roka, označenega na dokumentih oziroma do roka veljave oziroma do nadomestitve z novimi dokumenti.

(2) Podatki, načrti in dokumenti iz prejšnjega odstavka se hranijo na elektronskih medijih, če so za to zagotovljeni tehnični pogoji.

23. člen

(hranjenje dvojnikov dokumentov)

Dvojniki vseh imenikov, seznamov, načrtov, operativnih standardnih postopkov ukrepanja in drugi dokumenti, potrebni za obveščanje, aktiviranje in alarmiranje, se za Center za obveščanje Republike Slovenije in za vsak regijski center za obveščanje hranijo izven mirnodobne lokacije centrov. Generalni direktor uprave določi podroben seznam dokumentov, ki se morajo hraniti v dvojniku in pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za hrambo dvojnikov.

IV. SPREJEMANJE IN POSREDOVANJE PODATKOV DRUGIM DRŽAVAM IN MEDNARODNIM ORGANIZACIJAM

24. člen

(sprejemanje in posredovanje podatkov)

(1) Sprejemanje in posredovanje operativnih podatkov, poročil in informacij na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z drugimi državami, Evropsko unijo in mednarodnimi organizacijami se izvaja na podlagi mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih aktov, na podlagi predpisov oziroma državnih načrtov zaščite in reševanja. Sprejemanje in posredovanje podatkov poteka v angleškem jeziku, če z mednarodno pogodbo ali drugim mednarodnim aktom oziroma predpisom, ni drugače določeno.

(2) Operativne podatke, poročila in informacije iz prejšnjega odstavka, ki se posredujejo drugim državam, Evropski uniji in mednarodnim organizacijam določata poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegov namestnik oziroma generalni direktor uprave ali njegov namestnik, če gre za podatke, ki niso določeni že z mednarodno pogodbo ali z drugim mednarodnim aktom oziroma s predpisi.

(3) Za posredovanje operativnih podatkov o naravni ali drugi nesreči na območju Republike Slovenije drugim državam in mednarodnim organizacijam, se uporabljata obrazca 1 in 2, ki sta objavljena v prilogah 2 in 3 tega pravilnika in sta njegov sestavni del, če z mednarodno pogodbo ali drugim mednarodnim aktom ni določena drugačna oblika in vsebina posredovanja podatkov.

25. člen

(nacionalna kontaktna točka)

(1) Center za obveščanje Republike Slovenije deluje kot stalna nacionalna kontaktna točka za sprejemanje in posredovanje operativnih podatkov, poročil in informacij o naravnih in drugih nesrečah oziroma prošenj za pomoč, ki jih Republika Slovenija sprejme ali posreduje drugim državam, Evropski uniji ali mednarodnim organizacijam.

(2) Center za obveščanje Republike Slovenije sprejema in posreduje operativne podatke, poročila in informacije o naravnih in drugih nesrečah ter vzdržuje informacijsko komunikacijsko povezavo z Centrom za spremljanje in obveščanje Evropske komisije, Uradom za usklajevanje humanitarnih aktivnosti pri Organizaciji Združenih narodov, Evroatlantskim centrom za usklajevanje pomoči ob nesrečah, Organizacijo za prepoved kemičnega orožja in nacionalnimi kontaktnimi točkami drugih držav v skladu z bilateralnimi ali multilateralnimi mednarodnimi pogodbami.

(3) Regijski center za obveščanje, ki sprejme operativne podatke, poročila ali informacije o naravnih in drugih nesrečah od drugih držav ali mednarodnih organizacij oziroma centrov ali kontaktnih točk iz prejšnjega odstavka, jih mora brez odlašanja posredovati Centru za obveščanje Republike Slovenije.

(4) Regijski centri za obveščanje, določeni z mednarodno pogodbo ali drugim mednarodnim aktom, lahko sprejemajo in posredujejo operativne podatke, poročila in informacije o naravnih in drugih nesrečah, kontaktnim točkam v drugih sosednjih državah, če se ti podatki, poročila in informacije nanašajo na naravne in druge nesreče v obmejnih območjih v posamezni regiji.

26. člen

(sprejem podatkov o nevarnosti ali nesreči)

(1) Center za obveščanje Republike Slovenije mora o operativnih podatkih, poročilih ali informacijah, ki jih prejme od druge države ali mednarodne organizacije, o nevarnosti ali nesreči, ki je prizadela drugo državo ali ki grozi tudi Republiki Sloveniji, brez odlašanja obvestiti poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegovega namestnika in generalnega direktorja uprave ali njegovega namestnika. Obvestiti mora tudi dežurnega javnega uslužbenca uprave ter organe, organizacije in službe, če je tako določeno z načrti zaščite in reševanja oziroma operativnim standardnim postopkom ukrepanja centra. Če se sprejeti podatki, poročila ali informacije nanašajo na nevarnost ali nesrečo, ki lahko ogrozi Republiko Slovenijo, mora Center za obveščanje Republike Slovenije sprejete podatke, poročila ali informacije posredovati regijskim centrom za obveščanje na ogroženem območju v skladu s 14. členom tega pravilnika.

(2) Če so podatki, poročila ali informacije iz prejšnjega odstavka namenjene uporabnikom, ki jih ne obvešča Center za obveščanje Republike Slovenije, jim center podatke, poročila ali informacije posreduje na najprimernejši način.

27. člen

(prošnje za pomoč)

(1) Prošnje za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, ki jih Center za obveščanje Republike Slovenije prejme od drugih držav oziroma od nacionalnih kontaktnih točk drugih držav v skladu z bilateralnimi ali multilateralnimi mednarodnimi pogodbami, Centra za spremljanje in obveščanje Evropske komisije, Urada za usklajevanje humanitarnih aktivnosti pri Organizaciji Združenih narodov, Evroatlantskega centra za usklajevanje pomoči ob nesrečah, Organizacije za prepoved kemičnega orožja ali drugih mednarodnih organizacij, mora brez odlašanja posredovati poveljniku Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegovemu namestniku, generalnemu direktorju uprave ali njegovemu namestniku ter dežurnemu javnemu uslužbencu uprave. S prošnjo za pomoč Center za obveščanje Republike Slovenije seznani tudi druge organe, organizacije ali službe, če je tako določeno s standardnim postopkom ukrepanja centra.

(2) Regijski center za obveščanje, ki prejme prošnjo za pomoč iz prejšnjega odstavka, mora prošnjo brez odlašanja posredovati Centru za obveščanje Republike Slovenije v skladu s 14. členom tega pravilnika. Če prošnjo za pomoč v skladu z načrti zaščite in reševanja, mednarodno pogodbo ali drugim mednarodnim aktom, posreduje obmejna županija, dežela oziroma regija sosednje države, mora regijski center za obveščanje o tem brez odlašanja obvestiti regijskega poveljnika Civilne zaščite ali njegovega namestnika in predstojnika izpostave uprave ali njegovega namestnika oziroma druge organe, organizacije in službe, določene z načrtom zaščite in reševanja oziroma z mednarodno pogodbo ali drugim mednarodnim aktom. Regijski center za obveščanje mora tudi o taki prošnji za pomoč obvestiti Center za obveščanje Republike Slovenije.

(3) Preko Centra za obveščanje Republike Slovenije se v skladu s prvim odstavkom tega člena, posredujejo tudi prošnje za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, ki so se zgodile na območju Republike Slovenije, drugim državam ali mednarodnim organizacijam na podlagi odločitve Vlade Republike Slovenije oziroma poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegovega namestnika.

(4) Na način določen za sprejem prošnje za pomoč iz prvega in drugega odstavka tega člena, se pošlje tudi odgovor na prošnjo za pomoč. O odgovoru odloči Vlada Republike Slovenije oziroma poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegov namestnik oziroma generalni direktor uprave ali njegov namestnik. Če je odgovor zaradi nujnosti oziroma nastalih razmer sprejel poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije oziroma generalni direktor uprave ali njuna namestnika, je treba sprejeto odločitev predložiti vladi v potrditev. Če je odgovor na prošnjo za pomoč pripravil drug organ ali služba, mora k odgovoru dati soglasje poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegov namestnik oziroma generalni direktor uprave ali njegov namestnik.

V. AKTIVIRANJE

28. člen

(aktiviranje državnih sil)

(1) Enote, službe in druge operativne sestave sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so v državni pristojnosti, aktivira Center za obveščanje Republike Slovenije v skladu z načrti zaščite in reševanja, na podlagi odločitve Vlade Republike Slovenije, poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegovega namestnika oziroma generalnega direktorja uprave ali njegovega namestnika.

(2) Aktiviranje enot, služb in drugih operativnih sestav iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo:

-       vodja intervencije;

-       župan;

-       poveljnik Civilne zaščite občine ali druge samoupravne lokalne skupnosti oziroma njihovi namestniki;

-       poslovodni organ gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, ki mora v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami izdelati načrt zaščite in reševanja;

-       predstojnik izpostave uprave ali njegov namestnik;

-       dežurni uslužbenec uprave.

(3) Aktiviranje enot, služb in drugih operativnih sestav, ki so v državni pristojnosti, na zahtevo oseb iz prejšnjega odstavka, izvrši Center za obveščanje Republike Slovenije neposredno ali v sodelovanju s pristojnimi regijskimi centri za obveščanje, po predhodnem soglasju poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegovega namestnika oziroma generalnega direktorja uprave ali njegovega namestnika oziroma poveljnika državne enote za hitre reševalne intervencije ali njegovega namestnika.

(4) Center za obveščanje Republike Slovenije ne glede na prejšnji odstavek neposredno aktivira Ekološki laboratorij z mobilno enoto ter zavode in druge organizacije, ki so na podlagi pogodbe z upravo pristojni za identifikacijo nevarnih snovi oziroma svetovanje pri izvajanju intervencij.

(5) Aktiviranje enot, služb in drugih operativnih sestav, ki so v državni pristojnosti, za izvajanje nalog, ki jih vodi policija, kot so iskanje pogrešanih oseb, iskanje pogrešanega zrakoplova in drugih podobnih nalog, lahko predlaga Operativno komunikacijski center Generalne policijske uprave. Aktiviranje se izvrši na podlagi predhodnega soglasja ene od oseb iz tretjega odstavka tega člena, razen, če ni s standardnim postopkom ukrepanja določeno drugače.

(6) Za pomoč policije pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, lahko preko Centra za obveščanje Republike Slovenije in Operativnega komunikacijskega centra Generalne policijske uprave, zaprosi vodja intervencije, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegov namestnik oziroma generalni direktor uprave ali njegov namestnik. Aktiviranje policijskih zrakoplovov se izvaja v skladu z načrtom iz 12. člena tega pravilnika.

29. člen

(aktiviranje regijskih sil)

(1) Enote, službe in druge operativne sestave sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so v regijski pristojnosti, aktivira regijski center za obveščanje v skladu z načrti zaščite in reševanja ali standardnimi operativnimi postopki ukrepanja oziroma na podlagi odločitve regijskega poveljnika Civilne zaščite ali njegovega namestnika oziroma predstojnika izpostave uprave ali njegovega namestnika.

(2) Aktiviranje enot, služb in drugih operativnih sestav iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo:

-       vodja intervencije;

-       župan;

-       poveljnik Civilne zaščite občine ali njegov namestnik;

-       poslovodni organ gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, ki mora v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami izdelati načrt zaščite in reševanja;

-       dežurni uslužbenec uprave.

(3) Regijski center za obveščanje izvrši aktiviranje enot, služb in drugih operativnih sestav, ki so v regijski pristojnosti, na podlagi zahtev iz prejšnjega odstavka, ko predhodno pridobi soglasje regijskega poveljnika Civilne zaščite oziroma njegovega namestnika oziroma predstojnika izpostave uprave ali njegovega namestnika. Soglasje ni potrebno za aktiviranje gasilskih enot, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči širšega pomena oziroma drugih reševalnih služb, ki pri tem sodelujejo, gorske reševalne službe ob nesrečah v gorah in v drugih zahtevnih terenskih razmerah, jamarske reševalne službe ob nesrečah v jamah in potapljaške reševalne službe ob nesrečah na vodi. Soglasje za aktiviranje ni potrebno tudi za aktiviranje Ekološkega laboratorija z mobilno enoto ter zavodov in drugih organizacij iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

(4) Regijski center za obveščanje izvaja tudi aktiviranje gasilskih enot, enot ter služb nevladnih organizacij in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih organizirajo občine v skladu z občinskimi načrti zaščite in reševanja oziroma z načrtom obveščanja in aktiviranja gasilskih enot, ki ga potrdi župan oziroma na podlagi odločitev občinskega poveljnika Civilne zaščite ali njegovega namestnika oziroma pristojnega gasilskega poveljnika ali vodje intervencije. Aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini lahko zahteva oziroma o aktiviranju lahko odloči tudi župan ali oseba, ki jo on pooblasti.

(5) Regijski center za obveščanje, ki aktivira gasilske enote v več občinah, obenem aktivira tudi poveljnike gasilskih zvez oziroma gasilske poveljnike v teh občinah ter o aktiviranju obvesti tudi regijskega gasilskega poveljnika. V primeru aktiviranja velikega števila gasilskih enot v različnih občinah Center za obveščanje Republike Slovenije o tem obvesti tudi poveljnika Gasilske zveze Slovenije.

(6) Aktiviranje gasilskih enot, enot, služb in drugih operativnih sestav nevladnih organizacij regijskemu centru za obveščanje, lahko predlaga tudi operativno komunikacijski center policijske uprave za sodelovanje gasilcev in drugih reševalcev pri aktivnostih, kot so iskanje pogrešanih oseb, iskanje pogrešanega zrakoplova in podobno, ki jih vodi policija. Regijski center za obveščanje izvrši aktiviranje enot, služb in drugih operativnih sestav v skladu s standardnim postopkom ukrepanja v takšnem primeru.

(7) Imena pooblaščenih oseb oziroma javnih uslužbencev iz prejšnjega in tega člena, morajo biti regijskemu centru za obveščanje sporočena kot sestavni del načrtov zaščite in reševanja oziroma standardnih operativnih postopkov ukrepanja.

(8) Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegov namestnik lahko odloči v primeru potrebe tudi o aktiviranju enot, služb in drugih operativnih sestav v regiji ali v občini, ne glede na določbe tretjega, četrtega in šestega odstavka tega člena. Odločitev o aktiviranju izvrši pristojni regijski center za obveščanje, ki mora o tem obvestiti tudi regijskega poveljnika Civilne zaščite ali njegovega namestnika oziroma občinskega poveljnika Civilne zaščite ali njegovega namestnika.

30. člen

(aktiviranje gasilcev z gasilskim znakom)

(1) Znak za preplah oziroma neposredno nevarnost uporabi regijski center za obveščanje kot gasilski znak za aktiviranje gasilcev na določenem območju v skladu s 14. členom Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja.

(2) Gasilske enote, ki se aktivirajo z gasilskim znakom s sirenami javnega alarmiranja, so določene v prilogi št. 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3) Regijski center za obveščanje, ki za aktiviranje gasilskih enot uporabi gasilski znak, mora aktiviranje izvesti tudi preko sistema osebnega klica. Gasilska enota, ki se samoaktivira z gasilskim znakom, mora o tem brez odlašanja obvestiti pristojni regijski center za obveščanje. Regijski center za obveščanje mora obvestiti javnost o proženju siren zaradi aktiviranja gasilskih enot oziroma v drugih primerih proženja siren, razen pri rednem preizkušanju, v sredstvih javnega obveščanja na krajevno običajen način.

31. člen

(aktiviranje Slovenske vojske)

(1) Aktiviranje in uporaba poveljstev, enot in služb ter drugih zmogljivosti Slovenske vojske se izvaja po postopku, določenem z Zakonom o obrambi na podlagi predloga, ki se ga predloži na obrazcu št. 3, ki je objavljen v prilogi 5 tega pravilnika in je njegov sestavni del. Predlog za aktiviranje in uporabo Slovenske vojske lahko vloži župan, poveljnik Civilne zaščite občine ali samoupravne lokalne skupnosti oziroma njihovi namestniki ter regijski poveljnik Civilne zaščite ali njegov namestnik in ga posredujejo poveljniku Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegovemu namestniku. Po pridobitvi soglasja Vlade Republike Slovenije oziroma ministra za obrambo ali po njegovem pooblastilu državnega sekretarja oziroma načelnika Generalštaba Slovenske vojske, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegov namestnik, posreduje predlog preko Centra za obveščanje Republike Slovenije Poveljniškemu centru Slovenske vojske, ki izvede aktiviranje ustreznega poveljstva, enote ali službe.

(2) Aktiviranje in uporabo poveljstev, enot in služb ter drugih zmogljivosti Slovenske vojske poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegov namestnik, lahko predlaga tudi na podlagi lastne odločitve in po pridobitvi predpisanega soglasja Center za obveščanje Republike Slovenije zahtevo posreduje Poveljniškemu centru Slovenske vojske, ki izvede aktiviranje ustreznega poveljstva, enote ali službe.

(3) Za aktiviranje in uporabo zrakoplovov Slovenske vojske in Policije pri izvajanju zaščite in reševanja, se postopek aktiviranja, poročanje in druga vprašanja, uredijo v načrtu iz 12. člena tega pravilnika.

32. člen

(usklajevanje intervencij)

Javni uslužbenec v regijskem centru za obveščanje mora po izvršenem obveščanju in aktiviranju gasilske in druge reševalne službe ob nesrečah manjšega obsega, spremljati potek intervencije, na zahtevo vodje intervencije aktivirati dodatne sile oziroma pomagati pri usklajevanju intervencije.

VI. ALARMIRANJE

33. člen

(osebe, pooblaščene za alarmiranje)

(1) Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje izvajajo javno alarmiranje v skladu z Uredbo o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja, pri čemer o alarmiranju odločajo:

-       Vlada Republike Slovenije ali osebe, ki jih pooblasti vlada;

-       minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-       župan ali osebe, ki jih pooblasti župan;

-       občinski, regijski in državni poveljnik Civilne zaščite ali njihovi namestniki;

-       generalni direktor uprave ali njegov namestnik ter predstojnik izpostave uprave ali njegov namestnik;

-       predstojnik občinske službe, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ali njegov namestnik;

-       vodja intervencije.

(2) Župan oziroma uprava morata sporočiti imena pooblaščenih oseb iz prejšnjega odstavka pristojnim regijskim centrom za obveščanje oziroma Centru za obveščanje Republike Slovenije kot sestavni del dokumentov za obveščanje, aktiviranje in alarmiranje.

(3) Vlada Republike Slovenije oziroma pristojne osebe iz prvega odstavka tega člena Centru za obveščanje Republike Slovenije oziroma regijskemu centru za obveščanje, ki po njihovi odločitvi izvaja javno alarmiranje, praviloma istočasno posredujejo usmeritve oziroma opozorila in napotke ogroženemu prebivalstvu, s katerimi seznanja regijski center za obveščanje ogroženo prebivalstvo takoj po izvedenem alarmiranju. Regijski center za obveščanje lahko od pristojnih oseb posebej zahteva usmeritve, opozorila in napotke za obveščanje ogroženega prebivalstva, če takih usmeritev, opozoril in napotkov ni prejel, niti niso sestavni del načrtov zaščite in reševanja oziroma standardnih operativnih postopkov ukrepanja centra.

VII. DELO CENTROV ZA OBVEŠČANJE

34. člen

(organizacija dela)

(1) Delo v Centru za obveščanje Republike Slovenije in v regijskih centrih za obveščanje poteka v turnusih, katerih trajanje določi generalni direktor uprave.

(2) Uprava glede na ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč, število nesreč in dogodkov, število prebivalcev, velikost regije, število občin, enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč, število telefonskih klicev na telefonsko številko za klic v sili 112 in obseg radijskega prometa, določi ustrezno število sistemiziranih delovnih mest v posameznem centru praviloma tako, da sta v vsakem regijskem centru za obveščanje praviloma vedno prisotna dva javna uslužbenca. Center za obveščanje Republike Slovenije in vsak regijski center za obveščanje mora imeti vodjo centra, v vsaki izmeni pa vodjo izmene. Če je na izmeni samo en javni uslužbenec, opravlja tudi naloge vodje izmene.

(3) V primeru nastanka nevarnosti ali nesreče, ki zahteva povečano dejavnost Centra za obveščanje Republike Slovenije ali regijskega centra za obveščanje, vodja izmene lahko zahteva od vodje centra okrepitev izmene z dodatnim številom javnih uslužbencev. Generalni direktor uprave oziroma osebe, ki jih on pooblasti, lahko odločijo, da se na delo v center vpokličejo tudi pripadniki Civilne zaščite, ki so sklenili pogodbe o službi v Civilni zaščiti za delo v centrih za obveščanje.

(4) V delovni čas v Centru za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrih za obveščanje, se štejejo tudi vsa usposabljanja in strokovna izpopolnjevanja za delo v centrih za obveščanje.

35. člen

(predaja službe)

(1) Predaja službe v Centru za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrih za obveščanje med dvema izmenama praviloma traja 15 minut tako, da javni uslužbenci, ki končujejo delovno izmeno, zaključijo delovodnik za svojo izmeno. V sistem za elektronsko poročanje o nesrečah in intervencijah morajo vpisati nevarnosti, nesreče in intervencije, ki so se že končale oziroma vnesti zadnje znane podatke o nesrečah, pri katerih se zaščita, reševanje in pomoč še izvaja ter pripraviti ustrezne podatke za informativni bilten. Javne uslužbence, ki začenjajo novo delovno izmeno, morajo seznaniti z nevarnostmi in nesrečami, ki so se zgodile v zadnji delovni izmeni, zlasti po o vseh dogodkih in intervencijah ter nalogah zaščite, reševanja in pomoči, ki so še v teku. Javne uslužbence, ki začenjajo novo delovno izmeno, morajo seznaniti tudi z morebitnimi okvarami ali motnjami v informacijsko komunikacijskem sistemu oziroma pri drugi opremi, pomembni za delovanje centra.

(2) Primopredaja dela v Centru za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrih za obveščanje med izmenami, se izvrši pisno.

36. člen

(zapustitev delovnega mesta)

(1) Javni uslužbenec v Centru za obveščanje Republike Slovenije in regijskem centru za obveščanje ne sme zapustiti delovnega mesta tudi če se izteče njegovo redno delo, pa ni zamenjan. V takem primeru javni uslužbenec lahko zahteva zamenjavo od vodje centra oziroma osebe, ki ga nadomešča.

(2) Če javni uslužbenec v Centru za obveščanje Republike Slovenije in regijskem centru za obveščanje med delom zboli ali kako drugače zgubi delovno sposobnost, je vodja izmene dolžan nemudoma o tem obvestiti vodjo centra oziroma osebo, ki ga nadomešča in zahtevati zamenjavo.

37. člen

(dokumenti za delo v centrih)

(1) V Centru za obveščanje Republike Slovenije in v regijskih centrih za obveščanje mora uprava zagotoviti potrebne načrte zaščite in reševanja, sezname in imenike, načrte obveščanja in aktiviranja gasilcev po občinah in enotah, delovna navodila, standardne operativne postopke ukrepanja in druge dokumente.

(2) Standardni operativni postopki za ukrepanje obsegajo splošne rešitve, postopke in opravila, ki jih morajo opraviti javni uslužbenci v Centru za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrih za obveščanje, za obveščanje pristojnih organov in služb, aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč, usklajevanje intervencije ter za poročanje nadrejenemu centru v zvezi z določeno nevarnostjo ali nesrečo. Standardni operativni postopek za ukrepanje ob določeni nevarnosti ali nesreči v posameznem regijskem centru za obveščanje mora biti prilagojen razmeram, možnostim, zmogljivostim in drugim značilnostim regije za katero se uporablja.

(3) Standardni operativni postopki za ukrepanje v Centru za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrih za obveščanje so lahko izdelani kot sestavni del državnih in regijskih načrtov zaščite in reševanja, morajo pa biti izdelani zlasti za:

-       nesreče, za katere izdelujejo načrte zaščite in reševanja samo občine;

-       nesreče, ki jih povzročijo gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki morajo v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami izdelati svoje načrte zaščite in reševanja;

-       prometne nesreče;

-       nesreče v gorah ali v drugih zahtevnih terenskih razmerah;

-       nesreče v podzemnih jamah;

-       nesreče na vodi;

-       nesreče na žičnicah;

-       nesreče pri katerih so prisotne nevarne snovi, vključno z nesrečami pri katerih pride od kontaminacije vode, pogina rib in podobnih posledic;

-       najdbo neeksplodiranih ubojnih sredstev;

-       nesreče oziroma dogodke v katerih so udeležene živali.

(4) Standardne operativne postopke ukrepanja za nevarnosti ali nesreče iz prejšnjega odstavka, izdela uprava na predlog Centra za obveščanje Republike Slovenije in v sodelovanju z regijskimi centri za obveščanje. Predstojnik izpostave uprave in vodja regijskega centra za obveščanje sta dolžna prilagoditi posamezni standardni operativni postopek ukrepanja razmeram in drugim značilnostim v regiji za katero se uporablja.

38. člen

(komuniciranje v centrih za obveščanje)

(1) Komuniciranje javnih uslužbencev v Centru za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrih za obveščanje poteka v slovenskem jeziku. Na območjih, kjer živita madžarska in italijanska narodna skupnost, mora javni uslužbenec regijskega centra za obveščanje s pripadniki narodnih skupnosti komunicirati tudi v madžarskem oziroma italijanskem jeziku.

(2) Komuniciranje javnih uslužbencev v Centru za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrih za obveščanje z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami praviloma poteka v angleškem jeziku.

(3) Na klic na telefonsko številko za klic v sili 112 se mora javni uslužbenec v regijskem centru za obveščanje oglasiti z besedami »112 (stodvanajst), klic v sili, prosim.«. Če na telefonsko številko za klic v sili 112 pokliče tuji državljan, se mora javni uslužbenec v regijskem centru za obveščanje oglasiti praviloma v angleškem jeziku in sicer »One one two, emergency call«.

(4) Na telefonski klic na številko 112 se mora javni uslužbenec v regijskem centru za obveščanje javiti najkasneje v sedmih sekundah po prvem zvočnem signalu, ki označuje dospeli telefonski klic na telefonsko številko za klic v sili. Če je javni uslužbenec v času dospelega telefonskega klica zadržan, mora nanj odgovoriti takoj, ko je to mogoče. Če klicatelj prekine klic preden se je nanj javil javni uslužbenec v regijskem centru za obveščanje, mora javni uslužbenec klicatelja poklicati nazaj najkasneje v treh minutah po takšnem telefonskem klicu, če je to tehnično možno.

(5) Pri klicih javnih uslužbencev iz regijskih centrov za obveščanje se morajo predstaviti s celim nazivom centra in krajem sedeža izpostave uprave, iz Centra za obveščanje Republike Slovenije pa s celotnim nazivom centra.

39. člen

(prepoved seznanitve s klici v sili nepooblaščenim osebam)

Klicev, ki prispejo v regijske centre za obveščanje na telefonsko številko za klic v sili 112, ne smejo poslušati ali se z njimi seznaniti na kakršenkoli način nepooblaščene osebe. S temi klici se lahko seznanijo samo javni uslužbenci, ki opravljajo operativna dela v regijskih centrih za obveščanje in predstavniki reševalnih služb, ki so jim klici namenjeni. Javni uslužbenci v regijskem centru za obveščanje morajo varovati osebne in tajne podatke s katerimi se seznanijo pri opravljanju službe v skladu s predpisi. Poslušanje, prepis in seznanitev z vsebino klicev v sili, se lahko izvede samo v primerih in samo na način določen s tem pravilnikom.

40. člen

(uporaba snemalnih naprav)

(1) Za dokumentiranje klicev v sili, radijskega prometa v sistemu radijskih zvez za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ter tehnični nadzor delovanja regijskih centrov za obveščanje, se snemajo vsi telefonski klici na telefonsko številko 112, radijski promet regijskih centrov za obveščanje v sistemu radijskih zvez kot delu sistema elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči in za tehnično spremljanje delovanja regijskih centrov za obveščanje.

(2) Snemalne naprave so nameščene v Centru za obveščanje Republike Slovenije in v vseh regijskih centri za obveščanje. Snemalno napravo je treba vključiti v regijskem centru za obveščanje tudi, če se center preseli na nadomestno lokacijo. Na snemalne naprave so priključene telefonske in radijske elektronske komunikacije, ki se uporabljajo za zaščito, reševanje in pomoč. Priključitev in vzdrževanje elektronskih komunikacij in snemalnih naprav lahko izvajajo samo službe in osebe, ki jih pooblasti generalni direktor uprave. Priključitev telefonskih in radijskih elektronskih komunikacij na snemalne naprave ter odpravljanje okvar v posameznem regijskem centru, lahko izvajajo pooblaščene službe in osebe, le v sodelovanju z vodji regijskih centrov za obveščanje.

(3) Center za obveščanje Republike Slovenije lahko preko snemalne naprave in nadzornega sistema daljinsko nadzoruje delovanje snemalnih naprav v regijskih centrih za obveščanje.

(4) Vsak center za obveščanje mora voditi dnevnik o delovanju snemalne naprave. Vsebino dnevnika določi generalni direktor uprave.

41. člen

(poslušanje in presnemavanje posnetih zapisov)

(1) Poslušanje, presnemavanje kaset, kopij posnetkov in izdelavo magnetogramov iz zapisov v snemalni napravi, lahko na podlagi zahteve državljanov, ki izkažejo upravičen interes, policije, pravosodnih organov, inšpekcijskih služb, organov vodenja v Civilni zaščiti, gasilskih poveljnikov, vodij intervencije, generalnega direktorja uprave ali njegovega namestnika oziroma predstojnika izpostave uprave ali njegovega namestnika, odredi minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, če je treba v določenem primeru raziskati podatke o poteku prijave dogodka, nevarnosti ali nesreče, ukrepanje Centra za obveščanje Republike Slovenije oziroma regijskega centra za obveščanje ali delovanje organov, enot, služb in drugih operativnih sestav, sil za zaščito, reševanje in pomoč.

(2) Na podlagi sklepa ministra iz prejšnjega odstavka, lahko posluša posnetke klicev na telefonsko številko 112, zvočne zapise radijskega prometa ter izdeluje magnetograme s strani ministra, imenovana tričlanska komisija. Z ugotovitvami oziroma zapisom ali magnetogramom, mora komisija seznaniti ministra ter osebo oziroma organ, ki je zahteval poslušanje, zapis ali magnetogram.

(3) Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izda podrobnejše interno navodilo o uporabi snemalnih naprav v Centru za obveščanje Republike Slovenije in v regijskih centrih za obveščanje ter opravljanju aktivnosti iz prejšnjega in tega člena.

42. člen

(nadomestne lokacije centrov za obveščanje ter vstop v centre)

(1) Za Center za obveščanje Republike Slovenije in regijske centre za obveščanje uprava določi najmanj eno nadomestno lokacijo za vsak center tako, da je možna čim hitrejša preselitev in začetek dela posameznega centra za obveščanje, če mu je delovanje na stalni lokaciji onemogočeno ne glede na vzrok.

(2) Za delo Centra za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrov za obveščanje morajo vodje centrov izdelati načrte, ki jih odobri generalni direktor uprave.

(3) Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje ne smejo opravljati nalog v zvezi s protivlomnim, požarnim ali drugim tehničnim varovanjem, razen če gre za sisteme, ki varujejo objekt ali prostore v katerih deluje posamezen center za obveščanje.

(4) Vstop v prostore Centra za obveščanje Republike Slovenije in regijske centre za obveščanje imajo samo pooblaščene osebe.

(5) Generalni direktor uprave določi podrobne pogoje za nadomestne lokacije za delo državnega in regijskih centrov za obveščanje ter izdaja pooblastila za vstop v centre za obveščanje iz prejšnjega odstavka.

VIII. INŠPEKCIJSKI NADZOR

43. člen

(inšpekcijski nadzor)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega pravilnika izvaja Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Priloga 1: Seznam nevarnosti, naravnih ali drugih nesreč ter drugih dogodkov in pojavov, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Priloga 2: Obvestilo o naravni ali drugi nesreči (Obrazec 1)

Priloga 3: Obvestilo o industrijski oziroma ekološki nesreči (Obrazec 2)

Priloga 4: Seznam prostovoljnih gasilskih društev, ki se jih lahko aktivira tudi s sirenami javnega alarmiranja

Priloga 5: Uporaba Slovenske vojske za naloge zaščite, reševanja in pomoči (Obrazec 3)

Pravilnik o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 26/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

44. člen

(poročanje v SPIN)

(1) Regijski centri za obveščanje, vodje intervencij, gasilski poveljniki in poveljniki Civilne zaščite ter druge pooblaščene osebe določene s tem pravilnikom, morajo začeti poročati v SPIN na predpisan način s 1. 6. 2008.

(2) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije večjega oziroma manjšega tveganja za okolje zaradi nevarnih snovi, pričnejo poročati v SPIN o nesrečah v skladu s tem pravilnikom s 1. 1. 2009. Do tega roka pa morajo poročati pristojnemu regijskemu centru za obveščanje o nesreči elektronsko ali pisno in v poročilu navesti podatke določene v tretjem odstavku 6. člena in v 10. členu tega pravilnika.

(3) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki morajo v skladu s predpisi izdelati načrte zaščite in reševanja ob nesrečah, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo, pa niso zajete v prejšnjem odstavku, začno v SPIN poročati o nesrečah s 1. 1. 2010. Do tega roka morajo poročati o nesreči pristojnemu regijskemu centru za obveščanje elektronsko ali pisno in v poročilu navesti podatke določene v tretjem odstavku 6. člena tega pravilnika.

45. člen

(zagotovitev tehničnih pogojev)

Uprava do 31. 12. 2008 zagotovi tehnične in druge pogoje za vključitev vseh reševalnih služb in drugih operativnih sestav, ki v skladu z zakonom opravljajo javno službo na območju države ali občin, poveljnikov Civilne zaščite občin, poveljnikov gasilskih zvez in gasilskih poveljnikov občin ter regij in občin v SPIN, razen, če niso vključeni že pred tem rokom ob poročanju o nesrečah in intervencijah oziroma v skladu s prejšnjim členom.

46. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Navodilo za obveščanje o naravnih in drugih nesrečah (Uradni list RS, št. 42/00 in 103/01) in Navodilo za delo v centrih za obveščanje, Ministrstvo za obrambo št. 017-04-59/2000 z dne, 5. 10. 2000, št. 017-04-59/2002-2 z dne, 3. 11. 2004 in št. 017-04-59/2000-3 z dne, 14. 7. 2005.

47. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 28/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 42/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.