Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev obsega:
-
Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
(Uradni list RS, št. 87/06 z dne 16. 8. 2006),
-
Pravilnik o spremembah Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen
socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 127/06 z dne 7. 12. 2006),
-
Pravilnik o spremembah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen
socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 8/07 z dne 29. 1. 2007),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji za
oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 51/08 z dne
23. 5. 2008),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji za
oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 5/09 z dne
23. 1. 2009),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji za
oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 6/12 z dne
27. 1. 2012).
PRAVILNIK
o metodologiji za oblikovanje cen
socialno varstvenih storitev
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta pravilnik določa
metodologijo, po kateri se določijo splošni elementi za oblikovanje cen
socialno varstvenih storitev iz 1. do 5. točke 11. člena Zakona o socialnem varstvu
(v nadaljevanju: cene). Ta pravilnik določa tudi posebnosti pri oblikovanju cen
posameznih socialno varstvenih storitev.
(2) Metodologija iz prejšnjega
odstavka se lahko uporablja tudi za oblikovanje cen drugih socialno varstvenih
storitev.
(3) Po tem pravilniku oblikujejo cene
vsi izvajalci socialno varstvenih storitev iz prvega odstavka tega člena ne
glede na to, ali se storitev izvaja v okviru ali izven okvira mreže javne
službe.
(4) Izvajalci socialno varstvenih
storitev oblikujejo cene po tem pravilniku za standardne in nadstandardne
socialno varstvene storitve.
(5) Oblikovanje cen standardne in
nadstandardne storitve mora biti ločeno.
(6) Ne glede na določbe tega člena se
metodologija, določena za oblikovanje cen institucionalnega varstva starejših
in odraslih s posebnimi potrebami, smiselno uporablja tudi za oblikovanje cen
nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe.
2. člen
Posamezni izrazi imajo v tem pravilniku
naslednji pomen:
-
uporabnik storitve - oseba, ki jo kot upravičenca do socialno varstvene
storitve določata Zakon o socialnem varstvu in pravilnik, ki ureja standarde in
normative za izvajanje socialno varstvenih storitev,
-
standardna storitev - socialno varstvena storitev, ki se izvaja na način
in v obsegu, ki je določen s predpisi o standardih in normativih za izvajanje
socialno varstvenih storitev in predpisi o minimalnih tehničnih pogojih za
izvajanje socialno varstvenih storitev,
-
nadstandardna storitev - socialno varstvena storitev, ki se izvaja v
pogojih, ki so višji od minimalnih tehničnih pogojev za izvajanje socialno
varstvenih storitev; za nadstandardne socialno varstvene storitve se ne štejejo
dodatne storitve,
-
dodatne storitve - storitve, ki jih ponujajo izvajalci poleg standardnih
in nadstandardnih storitev ter so posebej opredeljene v dogovoru o trajanju,
vrsti in načinu zagotavljanja storitve,
-
stroški storitve - vsi stroški in odhodki, ki nastajajo v zvezi z
izvajanjem socialno varstvene storitve in se upoštevajo kot element za
oblikovanje cene v skladu s tem pravilnikom, ne glede na to, kdo je plačnik,
-
cena storitve - del stroškov socialno varstvene storitve, ki jih v
skladu s tem pravilnikom plača uporabnik,
-
subvencija - del stroškov socialno varstvene storitve, ki se pokriva iz
sredstev proračuna,
-
efektivne ure - ure neposredno opravljenih socialno varstvenih storitev
pri uporabnikih, ki se določijo tako, da se število ur polnega delovnega časa
zmanjša za predvidene odsotnosti zaradi letnega dopusta, strokovnega
izpopolnjevanja, odmora za malico in dnevnih opravil, ki se ne opravljajo
neposredno za uporabnika.
II. ELEMENTI ZA OBLIKOVANJE CEN SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
3. člen
(1) Stroški storitve, ki se
upoštevajo kot elementi za oblikovanje cen, so:
-
stroški dela,
-
stroški materiala in storitev,
-
stroški amortizacije,
-
stroški investicijskega vzdrževanja,
-
stroški financiranja.
(2) Stroški se razčlenjujejo na
elemente iz prejšnjega odstavka v skladu z enotnim kontnim načrtom, ki velja za
izvajalce socialno varstvenih storitev.
4. člen
(1) Stroški dela vključujejo plače s
prispevki delodajalca za socialno varnost, premije kolektivnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, in druge stroške dela, kot so regres za letni
dopust, povračila stroškov prehrane med delom, povračila stroškov prevoza na
delo in iz dela, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči v skladu z
zakoni, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi ter normativi in standardi za
opravljanje socialno varstvenih storitev.
(2) V primerih, ko socialno varstvene
storitve iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika izvajajo izvajalci izven
mreže javne službe, se med stroške dela ne vključujejo premije kolektivnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(3) Višina plač in drugih stroškov
dela se določi na podlagi:
-
števila zaposlenih v okviru kadrovskih normativov za opravljanje
socialno varstvenih storitev kot jih določa pravilnik, ki ureja standarde in
normative socialnovarstvenih storitev,
-
akta o sistemizaciji delovnih mest in soglasja pristojnega ministrstva
oziroma pristojnega organa občine k zaposlitvam, kadar je to soglasje potrebno,
če gre za izvajalca, ki ima status javnega zavoda,
-
kolektivne pogodbe, veljavne za dejavnost zdravstva in socialnega
varstva,
-
drugih predpisov in aktov, ki določajo prejemke zaposlenih.
(4) Prispevki delodajalca za socialno
varnost se upoštevajo kot strošek po stopnjah, ki jih določa zakon ali predpis,
izdan na njegovi podlagi.
5. člen
(1) Stroški materiala in storitev so
vsi stroški in odhodki za porabljeni material in opravljene storitve, v obsegu,
ki je potreben za izvajanje storitve.
(2) V primeru, da je v stroških
storitev vključena najemnina za zgradbo in opremo ali del zgradbe in opreme za
izvajanje oskrbe, se upošteva strošek najemnine največ do višine, kot bi
znašali stroški amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroški financiranja,
določeni na način v tem pravilniku.
(3) Za javne zavode se strošek
najemnine lahko upošteva v višjem znesku in sicer tako, da se za ta namen
prizna višji delež knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, kot
je to določeno v prvem odstavku 9. člena tega pravilnika, s čemer mora
soglašati ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ali pristojni upravni
organ občine.
6. člen
(1) Stroški amortizacije so stroški
izračunane amortizacije v skladu z zakonom o računovodstvu in na njegovi
podlagi izdanim pravilnikom, ki ureja način in stopnje rednega odpisa
neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.
(2) Stroški amortizacije se v ceni
socialno varstvene storitve priznajo v višini izračunane amortizacije iz
prejšnjega odstavka, kolikor ni s tem pravilnikom določeno drugače.
(3) Izvajalci, ki opravljajo socialno
varstvene storitve v javni službi, ki se v celoti financirajo iz sredstev
proračuna, pri oblikovanju cene storitev upoštevajo kot strošek amortizacije
namenska sredstva za nadomeščanje osnovnih sredstev, ki se v ta namen
zagotavljajo iz sredstev proračuna.
7. člen
Stroški investicijskega vzdrževanja so
stroški za večja popravila, ki ohranjajo uporabno vrednost zgradb in njenih
delov ves čas njihovega trajanja, in se določijo največ v višini 30%
predpisanih stopenj rednega odpisa osnovnih sredstev za zgradbe in njene dele
iz prvega odstavka prejšnjega člena, kolikor ni s tem pravilnikom določeno
drugače.
8. člen
(1) Pri oblikovanju cene posamezne
socialno varstvene storitve se lahko v skladu z določbami tega pravilnika omeji
skupna višina stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja.
(2) Pri oblikovanju cene posamezne
socialno varstvene storitve se upoštevajo merila, ki jih določi minister,
pristojen za socialno varstvo, za delitev stroškov materiala in storitev,
najemnine, amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroškov financiranja
po stroškovnih nosilcih, ki predstavljajo stroške storitev ali dela storitve.
9. člen
(1) Stroški financiranja so stroški
ali nadomestilo za vloženi kapital in se določijo v višini zmnožka do največ
60% knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in priznane letne
obrestne mere, izračunane na način, določen v navodilih iz 46. člena tega
pravilnika.
(2) Pod opredmetena osnovna sredstva
se štejejo sredstva, uporabljena za opravljanje socialno varstvenih storitev na
dan 31. decembra preteklega leta oziroma na dan otvoritvene bilance pred
začetkom poslovanja. Obseg sredstev, uporabljenih za opravljanje socialno
varstvenih storitev, ugotovi revizijska družba. Izvajalec storitve predloži
poročilo revizijske družbe, ki vsebuje ločen izkaz za opravljanje storitev v
standardnih in nadstandardnih bivalnih prostorih, glede na predpise o
minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvenih storitev.
(3) V primeru, da opredmetena osnovna
sredstva, namenjena opravljanju socialno varstvenih storitev zagotovi fizična
oseba, se tržna vrednost le teh, ki se v tem primeru šteje kot knjigovodska
vrednost, ugotovi s cenitvijo.
(4) Oceno tržne vrednosti opredmetenih
osnovnih sredstev iz prejšnjega odstavka opravi pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti nepremičnin oziroma pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in
opreme.
(5) V sredstva, ki se upoštevajo pri
določanju stroškov financiranja, se ne upoštevajo sredstva iz nepridobitnih
virov (dobrodelni kapital) in sredstva iz javnih virov, ki so dana izvajalcu v
začasno ali trajno brezplačno uporabo.
(6) Izvajalci socialno varstvenih
storitev s statusom javnega zavoda, ki se financirajo kot posredni proračunski
uporabniki, se zadolžujejo skladno s pogoji, ki jih določa zakonodaja s
področja javnih financ ter in na tej podlagi izdana uredba, ki določa pogoje in
postopke zadolževanja pravnih oseb.
(7) Stroški financiranja se priznajo
le izvajalcem, ki nimajo statusa javnega zavoda.
(8) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka se lahko stroški financiranja priznajo tudi izvajalcem s statusom javnega
zavoda v naslednjih primerih:
-
ko jim je bil priznan strošek najemnine na podlagi tretjega in četrtega
odstavka 5. člena tega pravilnika,
-
zadolževanja v skladu s šestim odstavkom tega člena, če sredstva in
višina amortizacije in investicijskega vzdrževanja ne zadoščajo za pokrivanje
pogodbenih obveznosti, vendar tako, da se zaradi upoštevanja stroškov financiranja
cena storitve ne poveča za več kot 5%.
(9) Ministrstvo lahko omeji višino
stroškov financiranja, ki jih bo posameznemu izvajalcu priznalo v ceni
storitve, in čas priznavanja stroškov financiranja kot elementa cene.
III. NAČIN OBLIKOVANJA CEN SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
10. člen
(1) Cene socialno varstvenih
storitev se določijo na osnovi načrtovanih povprečnih mesečnih stroškov za
tekoče leto – elementov za oblikovanje cen, preračunanih na enoto storitve.
Enota storitve je lahko ura, dan ali mesec in je za posamezno socialno
varstveno storitev določena s tem pravilnikom.
(2) Cena storitve se določi na podlagi
obrazca št. 1, ki je priloga tega pravilnika, kolikor ni za posamezno socialno
varstveno storitev s tem pravilnikom predpisan drug obrazec.
(3) Če izvajalec izvaja nadstandardno
storitev, je dolžan ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo, oziroma drugemu
organu, ki je po Zakonu o socialnem varstvu pristojen za izdajo soglasja k ceni
socialno varstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), poleg
obrazca predložiti podrobno obrazložitev elementov, ki vplivajo na ceno.
11. člen
Za čas, ko je uporabnik napoten na
bolnišnično zdravljenje, zdraviliško zdravljenje ali je iz drugih razlogov
odsoten, se cena kategorije oskrbe, v katero je uporabnik razvrščen, s prvim
dnem odsotnosti zniža za stroške živil, če je odsotnost najavljena najmanj 2
dni prej, če odsotnost ni bila najavljena, pa od drugega dne odsotnosti dalje.
IV. POSEBNOSTI PRI OBLIKOVANJU CEN POSAMEZNIH SOCIALNO
VARSTVENIH STORITEV
1. Pomoč družini na domu – socialna
oskrba na domu
12. člen
(1) Stroške storitve pomoč družini na domu
– socialna oskrba na domu (v nadaljnjem besedilu: pomoč družini na domu) sestavljajo:
-
stroški strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora, kot je
določeno pri prvem delu storitve v pravilniku, ki ureja standarde in normative
socialnovarstvenih storitev,
-
stroške vodenja in koordiniranja neposrednega izvajanja storitve in
-
stroški za neposredno izvajanje storitve na domu uporabnikov.
(2) Stroški iz prve in druge alineje
prejšnjega odstavka so sestavljeni iz:
-
stroškov dela, določenih v prvem odstavku 4. člena tega pravilnika za
polni delovni čas, pri čemer se število zaposlenih določi po normativu, kot ga
določa pravilnik, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev.
Stroški dela drugih zaposlenih, ki opravljajo poslovodna, računovodska,
knjigovodska, računalniška in druga dela (v nadaljnjem besedilu: upravno
administrativna dela), lahko znašajo največ 75 % stroškov dela vseh strokovnih
delavcev in strokovnih sodelavcev, ki opravljajo naloge iz prve in druge
alineje prejšnjega odstavka;
-
stroškov materiala in storitev, ki predstavljajo skupne stroške, kot so stroški
pisarniškega materiala, stroški nabave drobnega inventarja, stroški energije in
vode, stroški čistilnih storitev in drugih stroškov prostorov, stroški
plačilnega prometa ter stroški izobraževanja in podobno, pri čemer se upošteva,
da ti stroški lahko znašajo največ 20 % stroškov dela vseh strokovnih delavcev
in strokovnih sodelavcev, ki opravljajo naloge iz prve in druge alineje
prejšnjega odstavka;
-
stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja za zgradbo in
opremo, ki lahko skupaj znašajo največ 10 % stroškov dela vseh strokovnih
delavcev in strokovnih sodelavcev, ki opravljajo naloge iz prve in druge
alineje prejšnjega odstavka;
-
stroškov financiranja v skladu z 9. členom tega pravilnika.
(3) Če izvajalec za upravno
administrativna dela nima zaposlenih delavcev, se v stroških storitve
upoštevajo tudi stroški za upravno administrativna dela, in sicer največ do
višine, kot bi za te namene znašali stroški za upravno administrativna dela,
določeni v prvi alineji prejšnjega odstavka.
(4) Če izvajalec ne izvaja dejavnosti v
lastnih prostorih in ne obračunava stroškov amortizacije, investicijskega
vzdrževanja in stroškov financiranja, se lahko kot stroški storitev upoštevajo
stroški najemnine največ v višini iz tretje in četrte alineje drugega odstavka
tega člena.
(5) Stroške iz prve alineje prvega odstavka
tega člena financira občina skladno z drugim odstavkom 17. člena tega
pravilnika.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se
stroški dela za upravno administrativna dela prištejejo stroškom strokovnega
delavca ali strokovnega sodelavca, ki opravlja naloge iz druge alineje prvega odstavka
tega člena.
(7) Stroške za neposredno socialno oskrbo
na domu uporabnikov iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predstavljajo
naslednji stroški:
-
stroški dela neposrednih izvajalcev oskrbe, ki so določeni v prvem
odstavku 4. člena tega pravilnika, pri čemer se upoštevajo normativi za
neposredne izvajalce oskrbe, kot jih določa pravilnik, ki ureja standarde in
normative socialnovarstvenih storitev. Kot korekcija plač ter prispevkov na
plače zaposlenih se za plačane nepredvidene odsotnosti z dela upošteva
povečanje za 3,83 % na znesek plač ter prispevkov in davkov na plače
neposrednih izvajalcev oskrbe;
-
stroški materiala in storitev, ki predstavljajo stroške za prevozne
storitve (npr. kilometrina v primeru, če neposredni izvajalec storitve uporablja
lastno vozilo), stroške uporabe vozila izvajalca, stroške zaščitnih sredstev,
stroške zdravstvenih pregledov, stroške za zavarovalne premije za zavarovanje
za splošno odgovornost iz dejavnosti, stroške izobraževanja, stroške
pisarniškega materiala in podobno;
-
stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja za vozilo. V
primeru, da je v stroških materiala in storitev iz prejšnje alineje vključena
kilometrina, se stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja za vozilo
ne upoštevajo.
(8) Stroški materiala in storitev, stroški
amortizacije in stroški investicijskega vzdrževanja za vozilo lahko skupaj
znašajo največ 15 % stroškov dela vseh neposrednih izvajalcev oskrbe na domu.
13. člen
Cena storitve pomoč družini na domu je
tisti del stroškov storitve, ki ga je v skladu s tem pravilnikom dolžan plačati
uporabnik.
14. člen
(1) Pri določanju cene storitve pomoč
družini na domu se upoštevajo stroški storitve, kot so določeni v 12. členu
tega pravilnika.
(2) Cena storitve pomoč družini na domu se
določi tako, da se stroški iz 12. člena tega pravilnika najprej zmanjšajo za oprostitev
iz drugega odstavka 17. člena tega pravilnika. Preostanek stroškov se nato
zmanjša za subvencijo, ki jo je dolžna zagotoviti občina skladno s tretjim
odstavkom 17. člena tega pravilnika. Od preostanka stroškov iz prejšnjega
stavka se odšteje še morebitna višina subvencije s strani Republike Slovenije
iz četrtega odstavka 17. člena tega pravilnika, ostanek stroškov pa se deli s
številom efektivnih ur vseh neposrednih izvajalcev oskrbe na mesec.
(3) Cena storitve, izračunana na način iz
prejšnjega odstavka predstavlja ceno ure neposredne storitve, ki jo mora
plačati uporabnik.
(4) Pri določitvi cene pomoči družini na
domu, ki se izvaja izven mreže javne službe, se upoštevajo stroški storitve,
kot so določeni v 12. členu tega pravilnika, pri čemer se oprostitev ali
subvencija upošteva le v primeru, če je izvajalcu tudi dejansko izplačana.
15. člen
(črtan)
16. člen
Cena ure storitve, opravljene v nedeljo ali
v nočnem času se lahko poveča največ za 40 %, opravljene na dan državnega
praznika in dela prostega dne pa največ za 50 %, in sicer glede na dejansko
povečanje stroškov dela.
17. člen
(1) Subvencija k stroškom storitve se
določi za storitev socialna oskrba na domu, ki se izvaja v javni službi.
(2) Oprostitev, kot je določena v 20. členu
Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih
storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 - ZUPTG in 62/10 - ZUPJS)
velja za stroške opravljanja nalog iz prve alineje prvega odstavka 12. člena
tega pravilnika na način, kot je določen v petem in šestem odstavku 12. člena
tega pravilnika in se financira iz proračune občine.
(3) Subvencijo iz sredstev proračuna občine
v višini najmanj 50 % stroškov storitve, določenih v drugi in tretji alineji
prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, določi pristojni organ občine.
Subvencijo izplačuje izvajalcu občina, na območju katere ima uporabnik
prijavljeno stalno prebivališče. Če izvaja izvajalec storitev za več občin, se stroški
vseh strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki opravljajo naloge iz prve
in druge alineje prvega odstavka 12. člena tega pravilnika razdelijo med občine
sorazmerno glede na število uporabnikov iz posamezne občine, del stroškov za
neposredno izvajanje storitve na domu uporabnika pa na podlagi števila
efektivnih ur, opravljenih za uporabnike iz posamezne občine, in odločitve
občine o višini tega dela subvencije.
(4) Subvencijo iz sredstev proračuna
Republike Slovenije določi Vlada Republike Slovenije v okviru ukrepov aktivne
politike zaposlovanja. Subvencijo izplačuje izvajalcu Zavod Republike Slovenije
za zaposlovanje.
18. člen
(1) Cena storitve pomoči družini na domu se
določi na podlagi obrazcev št. 2, 2/1 in 2/2, ki so priloga tega pravilnika.
(2) Izvajalec storitve pomoč družini na
domu je dolžan občini ob vlogi za soglasje k ceni priložiti izpolnjene obrazce
iz prejšnjega odstavka.
19. člen
(1) Izvajalec storitve pomoči
družini na domu v javni službi je dolžan ob vlogi za soglasje k ceni navesti
podatke o subvenciji iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
(2) Izvajalec storitve pomoči družini
na domu v javni službi je dolžan podatke o poslovanju v preteklem letu
priložiti občini, za katero izvaja storitev vsako leto, najkasneje 15 dni po roku
za sprejem zaključnega računa. Če občina ugotovi, da glede na višino prejetih
subvencij cena ne ustreza deležu preostalih stroškov, lahko od izvajalca
zahteva popravek cene v roku 15 dni. Občina izda novo soglasje k ceni, po
kateri izvajalec opravlja storitev od izdaje tega soglasja dalje.
(3) V primeru, da je uporabnik deležen
storitve pomoč družini na domu v občini, v kateri ima začasno prebivališče, jo
prejema po ceni, kot velja v občini začasnega prebivališča. Občina stalnega
prebivališča je dolžna zagotoviti občinsko subvencijo v višini, kot sicer znaša
subvencija v občini začasnega prebivališča uporabnika. V primeru, da je
uporabnik upravičen tudi do oprostitve v skladu z Uredbo o merilih za določanje
oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04,
124/04, 114/06 - ZUPTG in 62/10 - ZUPJS), občina stalnega prebivališča zagotovi
tudi sredstva za doplačilo v višini oprostitve v skladu z odločbo centra za
socialno delo.
(4) Občina stalnega prebivališča je dolžna
zagotavljati subvencijo in morebitna sredstva za oprostitev svojega občana
največ leto dni, vendar pa se lahko ta rok podaljša s soglasjem občine.
2. Socialni servis
20. člen
(1) Stroški storitve socialnega
servisa se določijo ob smiselnem upoštevajo določb 12. člena tega pravilnika, s
tem da se pri stroških dela upoštevajo plače delavcev glede na tarifna razreda,
ki ju izvajalec določi za opravljanje posameznih storitev socialnega servisa.
(2) Cene posameznih storitev
socialnega servisa so lahko različne.
21. člen
Cena storitve socialnega servisa se določi
na efektivno uro tako, da se stroški, ki se v skladu s tem pravilnikom upoštevajo
pri določitvi cene, preračunajo na ure neposredne storitve za uporabnika.
22. člen
Cena ure storitve, opravljene v nedeljo ali
v nočnem času se lahko poveča največ za 40 %, opravljene na dan državnega
praznika in dela prostega dne pa največ za 50 %, in sicer glede na dejansko
povečanje stroškov.
23. člen
(1) Cena storitve socialnega
servisa se določi na podlagi obrazca št. 3, ki je priloga tega pravilnika.
(2) Izvajalec storitve socialni servis
je dolžan vlogi za soglasje k ceni priložiti izpolnjen obrazec iz prejšnjega
odstavka. Obrazcu je dolžan priložiti tudi podrobno obrazložitev elementov, ki
vplivajo na ceno.
(3) Če izvajalec opravlja več
različnih storitev socialnega servisa, za katere želi uveljaviti različne cene,
je dolžan za vsako storitev priložiti poseben obrazec.
3. Institucionalno varstvo
24. člen
(1) Cene storitev
institucionalnega varstva se za posamezne skupine uporabnikov določijo kot
naslednje kategorije oskrbe:
1.
Za osebe starejše od 65 let kot:
-
oskrba I za osebe, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki
spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in
potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči,
-
oskrba II za osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi
težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči,
-
oskrba III za osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in
zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč, in
sicer:
a) za osebe, ki
potrebujejo neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih
potreb,
b) za najtežje prizadete
osebe,
-
oskrba IV za osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v
duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo
delno ali popolno osebno pomoč in nadzor (oskrba dementnih oseb).
2.
Za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem
zdravju, s senzornimi motnjami in motnjami v gibanju (odrasli s posebnimi
potrebami) kot:
-
oskrba I za odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem
zdravju,
-
oskrba II za odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,
-
oskrba III za odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju,
-
oskrba IV za odrasle s težko motnjo v duševnem razvoju,
-
oskrba V za odrasle osebe z več motnjami (odrasli z motnjo v
duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, gibalnimi in senzornimi oviranostmi
ter s poškodbami glave),
-
oskrba VI za odrasle osebe s težjo ali težko obliko gibalne ali
senzorne oviranosti, ki niso sposobne samostojnega življenja.
(2) Storitev se za uporabnike iz 1. in 2. točke tega člena izvaja v trajanju:
-
24 ur dnevno (celodnevno institucionalno varstvo),
-
krajši čas od 24 ur in sicer v primeru dodatne vključitve upravičenca v
drugo socialno varstveno storitev (storitev zaposlitvene rehabilitacije ali
zaposlitev),
-
10 ur dnevno ali krajši čas (dnevno varstvo).
(3) Cena storitve institucionalnega
varstva se določi na oskrbni dan.
25. člen
(1) Stroški storitve se pri
oblikovanju cene standardne storitve upoštevajo na naslednji način:
-
stroški dela, določeni v prvem odstavku 4. člena tega pravilnika, pri
čemer se stroški plač upoštevajo največ v višini izračuna povprečne plače za
posamezna delovna mesta zaposlenih oziroma največ v višini predpisanega
standarda stroškov dela, določenega s sklepom iz 29. člena tega pravilnika, ob
upoštevanju veljavnih normativov in standardov za izvajanje storitve
institucionalnega varstva uporabnikov iz 24. člena tega pravilnika;
-
drugi stroški dela v skladu s 4. členom tega pravilnika se upoštevajo v
višini izračuna povprečnih drugih stroškov dela na zaposlenega oziroma največ v
višini predpisanega standarda drugih stroškov dela, določenega s sklepom iz 29.
člena tega pravilnika;
-
stroški materiala in storitev se upoštevajo največ v višini izračuna
dejanskih oziroma največ v višini standarda stroškov in odhodkov za izvajanje
institucionalnega varstva, določenega s sklepom iz 29. člena tega pravilnika in
sicer za posamezno kategorijo uporabnikov, v odvisnosti od obsega storitve,
pri čemer se upošteva vrste stroškov, predpisane v navodilih iz 46. člena tega
pravilnika. Stroški materiala in storitev se lahko zaradi pogojev opravljanja
dejavnosti, ki utemeljujejo višje stroške, upoštevajo v največ za 10 % višjem
obsegu, kot je določen s standardom stroškov in odhodkov, če ministrstvo,
pristojno za socialno varstvo, na podlagi dokazil izvajalca ugotovi, da v
okviru določenega standarda povečanih stroškov ni možno pokrivati. V primeru iz
tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika, se lahko stroški storitev povečajo
za stroške najemnine, in sicer največ v višini stroškov iz četrte in pete
alineje tega odstavka. V tem primeru ni možno posebej upoštevati še stroškov iz
teh dveh alinej;
-
stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja se upoštevajo v
skladu s 6. in 7. členom tega pravilnika, vendar skupaj ne morejo presegati 20 %
deleža v strukturi cene;
-
stroški financiranja se upoštevajo v skladu z 9. členom in četrtim
odstavkom 5. člena tega pravilnika.
(2) Stroški storitve se preračunajo na
oskrbni dan tako, de se upošteva 98 % povprečna letna zasedenost kapacitet,
razen pri kratkotrajnih namestitvah, kjer se upošteva 90 % povprečna letna
zasedenost kapacitet.
(3) V primerih, če bi zaradi upoštevanja
stroška amortizacije zgradb, kot ga določajo predpisi, ki urejajo to področje,
prišlo do povečanja cene za več kot 5 %, se razlika prenese v naslednje leto.
26. člen
(1) Cena storitve dnevnega
varstva, ki jo izvaja izvajalec celodnevnega institucionalnega varstva v
trajanju 8 ur dnevno, se določi v višini 70% cene storitve celodnevnega institucionalnega
varstva in glede na razvrstitev uporabnikov v kategorijo oskrbe iz 1. ali 2.
točke 24. člena tega pravilnika.
(2) Če se storitev izvaja več ali manj
kot 8 ur dnevno, se cena za takšno storitev sorazmerno zviša ali zniža, razen
stroškov prehrane, ki se obračunajo v celoti za obroke, ki so uporabniku
zagotovljeni v času izvajanje storitve.
(3) Ne glede na določbe iz prejšnjih
dveh odstavkov se pri določitvi cene institucionalnega varstva uporabnikov storitve
vodenja, varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji v trajanju 16 ur poleg
veljavnih kadrovskih normativov za takšno obliko storitve, upošteva prilagojen
element stroška prehrane in sicer v višini 75% celodnevnega institucionalnega
varstva.
(4) Za izvajalce, ki izvajajo le
storitev dnevnega varstva, se cena določi tako, da se smiselno uporabljajo
določbe 25. in 26. člena tega pravilnika.
27. člen
(1) Cene nadstandardnih
storitev se določijo tako, da se cena oskrbe poveča za stroške, ki se nanašajo
na nadstandardni bivalni prostor (višji strošek amortizacije in investicijskega
vzdrževanja zaradi večje površine bivalnega prostora, amortizacija dodatne
opreme, stroški čiščenja, poraba vode in drugo). Povečani stroški morajo biti
posebej izkazani in dokumentirani.
(2) Povečani stroški nadstandardnega
bivalnega prostora predstavljajo stroške, ki se nanašajo na razliko v
kvadraturi bivalnega prostora glede na kvadraturo dvoposteljne sobe, določene v
pravilniku, ki ureja minimalne tehnične pogoje za opravljanje tovrstne socialno
varstvene storitve. Doplačilo za nadstandardni bivalni prostor izvajalec
storitve določi skladno s postopki vrednotenja, ki jih določa ta pravilnik, in
sicer s kalkulacijo naslednjih stroškov:
-
stroška amortizacije,
-
stroška investicijskega vzdrževanja in
-
stroškov materiala in storitev, vezanih na večjo bivalno površino.
(3) Osnovo za izračun stroška
amortizacije predstavlja povprečna vrednost kvadratnega metra bivalnega
prostora objekta, v katerem se dejavnost izvaja.
28. člen
(1) Dodaten obseg oskrbe, ki ni
predmet standardnega obsega posamezne kategorije oskrbe, se lahko zaračunava
samo na podlagi izkazanih in dokumentiranih dodatnih stroškov, ki nastajajo v
zvezi z opravljanjem teh storitev, in sicer pod pogojem, da se uporabnik zanje
odloči prostovoljno in da so opredeljene v dogovoru o trajanju, vrsti in načinu
zagotavljanja storitve institucionalnega varstva.
(2) Dodatne storitve so lahko zlasti:
-
prinašanje hrane v sobo uporabniku, če to že ni zajeto v vrsti oskrbe,
ki jo uporabnik prejema,
-
opravljanje storitev čiščenja bivalnih prostorov večkrat na teden, kot
je določeno s podrobnejšimi standardi in normativi, ki jih na podlagi javnih
pooblastil sprejme Skupnost socialnih zavodov Slovenije,
-
pomoč pri osebni higieni in izvajanju dnevnih aktivnosti v večjem
obsegu, kot je določena s podrobnejšimi standardi in normativi, ki jih na
podlagi javnih pooblastil sprejme Skupnost socialnih zavodov Slovenije,
-
spremstvo po nakupih,
-
storitve frizerja, pedikerja in
-
podobno.
(3) Cene dodatnih storitev določi
organ upravljanja izvajalca. Cenik mora biti pri izvajalcu izobešen na vidnem
mestu.
(4) O opravljenih dodatnih storitvah
za posamezne uporabnike je dolžan izvajalec voditi posebno evidenco in jih na
računu, ki ga izstavi uporabniku, prikazati ločeno od storitev oskrbe.
(5) Če ministrstvo, pristojno za
socialno varstvo, ugotovi, da izvajalec storitve kot dodatne storitve zaračuna
storitve, ki so po vsebini del standardnih storitev, je izvajalec dolžan takšno
storitev takoj črtati s cenika in uporabniku povrniti neupravičeno zaračunane
storitve.
29. člen
Minister, pristojen za socialno varstvo
enkrat letno, in sicer najkasneje do 15. februarja v letu, s sklepom
določi standarde stroškov iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka 25.
člena tega pravilnika, ki se upoštevajo pri oblikovanju cen storitev iz 24.
člena tega pravilnika.
30. člen
(1) Cena storitev
institucionalnega varstva se določi na ustreznem obrazcu, in sicer:
-
na obrazcu 4.1/I za storitve iz prve alinee 1. točke drugega odstavka
24. člena tega pravilnika,
-
na obrazcu 4.1/IV za storitve iz četrte alinee 1. točke drugega odstavka
24. člena tega pravilnika,
-
na obrazcu 4.2/I za storitve iz prve alinee 2. točke drugega odstavka
24. člena tega pravilnika,
-
na obrazcu 4.2/II za storitve iz druge alinee 2. točke drugega odstavka
24. člena tega pravilnika,
-
na obrazcu 4.2/III za storitve iz tretje alinee 2. točke drugega
odstavka 24. člena tega pravilnika,
-
na obrazcu 4.2/IV za storitve iz četrte alinee 2. točke drugega odstavka
24. člena tega pravilnika,
-
na obrazcu 4.2/V za storitve iz pete alinee 2. točke drugega odstavka
24. člena tega pravilnika,
-
na obrazcu 4.2/VI za storitve iz šeste alinee 2. točke drugega odstavka
24. člena tega pravilnika.
(2) Izvajalec storitve
institucionalnega varstva je dolžan vlogi za soglasje k ceni priložiti
izpolnjen obrazec iz prejšnjega odstavka. Obrazcu je dolžan priložiti tudi opis
in dokazila o povečanih stroških nadstandardnih bivalnih pogojev.
(3) Obrazci iz prvega odstavka tega
člena so priloga tega pravilnika.
3.1. Institucionalno varstvo oseb,
starejših od 65 let
31. člen
(1) V skladu s pravilnikom, ki ureja
standarde in normative za izvajanje socialno varstvenih storitev, se standardna
storitev institucionalnega varstva starejših od 65 let iz
1. točke prvega odstavka 24. člena tega pravilnika zagotavlja v enoposteljni
oziroma dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij.
(2) Cena standardne storitve se določi
za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij.
(3) Cena standardne storitve za
enoposteljno sobo s souporabo sanitarij se določi tako, da se cena iz
prejšnjega odstavka poveča za 10%.
(4) Cena se določi za standardno
storitev oskrbe I, in sicer za skupno število uporabnikov oskrbe I, II in III
iz 1. točke prvega odstavka 24. člena tega pravilnika.
(5) Stroški storitve se pri
oblikovanju cene standardne storitve oskrbe I upoštevajo na naslednji način:
-
stroški dela ter stroški materiala in storitev se določijo v skladu s
tretjo alineo 25. člena tega pravilnika,
-
stroški amortizacije, določeni v skladu četrto alineo 25. člena tega
pravilnika, se upoštevajo za zgradbo in opremo, ki je v skladu s pravilnikom,
ki ureja minimalne tehnične zahteve, potrebna za izvajanje te storitve,
-
stroški investicijskega vzdrževanja se določijo v skladu s četrto alineo
25. člena tega pravilnika in sicer tako, da se kot osnova za izračun upošteva
strošek amortizacije za zgradbo in njene dele, ki je določen v prejšnji alinei,
-
stroški financiranja, določeni v skladu s peto alineo 25. člena tega
pravilnika.
32. člen
(1) Cena storitve oskrba II se določi
tako, da se cena storitve oskrba I poveča za višino dodatka za pomoč in postrežbo
za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb v skladu s predpisi s
področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Cena storitve oskrbe III se določi
tako, da se cena storitve oskrba I poveča za višino dodatka za pomoč in
postrežbo v skladu s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, in sicer:
-
za osebe iz črke a) tretje alinee 1. točke 24. člena tega pravilnika za
višino dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih
potreb,
-
za osebe iz črke b) tretje alinee 1. točke 24. člena tega pravilnika za
višino dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
(3) Ceno storitve oskrbe IV (oskrba oseb
z demenco) iz četrte alineje 1. točke prvega odstavka 24. člena tega pravilnika
izvajalec institucionalnega varstva oblikuje v primeru, ko ima vzpostavljen
poseben oddelek za osebe z demenco in sorodnimi stanji ali organizirano
obravnava osebe z demenco in sorodnimi stanji v skladu z veljavnimi standardi
in normativi za izvajanje socialno varstvenih storitev. Stroški storitve se pri
oblikovanju cene standardne storitve oskrbe IV upoštevajo na naslednji način:
-
stroški dela se določijo v skladu prvo alinejo prvega odstavka 25. člena
tega pravilnika, pri čemer se upošteva število zaposlenih za število
uporabnikov kategorije oskrbe IV, kot ga določajo kadrovski normativi za
opravljanje tovrstne storitve,
-
stroški materiala in storitev se določijo v skladu s tretjo alinejo prvega
odstavka 25. člena tega pravilnika in sicer le za število uporabnikov
kategorije oskrbe IV,
-
stroški amortizacije, določeni v skladu s četrto alinejo prvega odstavka
25. člena tega pravilnika, pri čemer se izračunani stroški upoštevajo v ceni
storitve le v sorazmernem deležu števila uporabnikov v tej kategoriji oskrbe,
-
stroški investicijskega vzdrževanja, določeni v skladu s četrto alinejo prvega
odstavka 25. člena tega pravilnika, pri čemer se izračunani stroški upoštevajo
v ceni storitve le v sorazmernem deležu števila uporabnikov v tej kategoriji
oskrbe,
-
stroški financiranja, določeni v skladu s peto alinejo prvega odstavka 25.
člena tega pravilnika, pri čemer se izračunani stroški upoštevajo v ceni
storitve le v sorazmernem deležu števila uporabnikov v tej kategoriji oskrbe.
33. člen
(1) Izvajalci lahko ceno oskrbe zaradi
nadstandardnega bivalnega prostora povečajo v odstotku od najnižje cene
standardne storitve iz 31. člena tega pravilnika, in sicer največ:
-
5% za lastne sanitarije (WC školjka in umivalnik),
-
10% za lastno kopalnico (k sanitarijam dodatno tuš ali kopalna kad),
-
5% za balkon (razen »francoskega« balkona) ali teraso,
-
5% za dodatno opremo v sobi,
-
30% za apartma ali garsonjero s kuhinjo,
-
5% za sobo, ki je za več kot 20% večja od predpisanih standardov in
normativov.
(2) Izvajalci so dolžni ceno oskrbe
zaradi podstandardnega bivalnega prostora znižati v odstotku od najnižje cene
standardne storitve iz 31. člena tega pravilnika, in sicer:
-
5% za triposteljno sobo,
-
10% za štiri in več posteljno sobo,
-
5% za sobo, ki je za več kot 20% manjša od predpisanih standardov in
normativov.
3.2. Institucionalno varstvo odraslih s
posebnimi potrebami
34. člen
(1) V skladu s pravilnikom, ki ureja
standarde in normative za izvajanje socialno varstvenih storitev se standardna
storitev institucionalnega varstva za odrasle s posebnimi potrebami iz 2.
točke prvega odstavka 24. člena tega pravilnika zagotavlja v enoposteljni
oziroma dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij.
(2) Cena standardne storitve se določi
za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij.
(3) Cena standardne storitve za
enoposteljno sobo s souporabo sanitarij se določi tako, da se cena iz
prejšnjega odstavka poveča za 10%.
(4) Cena standardne storitve se določi
za vsako posamezno kategorijo uporabnikov iz 2. točke prvega odstavka 24. člena
tega pravilnika.
(5) Stroški storitve se pri
oblikovanju cene standardne storitve upoštevajo na naslednji način:
-
stroški dela se določijo v skladu s prvo alineo 25. člena tega
pravilnika in sicer za vsako posamezno kategorijo uporabnikov, pri čemer se
upošteva število zaposlenih le za število uporabnikov posamezne kategorije, kot
ga določajo kadrovski normativi za opravljanje tovrstne storitve. Kader, ki v
teh normativih ni določen na upravičenca, se upošteva v sorazmernem deležu,
-
stroški materiala in storitev se določijo v skladu s tretjo alineo 25.
člena tega pravilnika in sicer za vsako posamezno kategorijo uporabnikov,
-
stroški amortizacije, določeni v skladu s četrto alineo 25. člena tega
pravilnika, pri čemer se izračunani stroški upoštevajo v ceni storitve
posamezne kategorije uporabnikov le v sorazmernem deležu števila teh
uporabnikov glede na kapaciteto izvajalca,
-
stroški investicijskega vzdrževanja, določeni v skladu s četrto alineo
25. člena tega pravilnika,
-
stroški financiranja, določeni v skladu s peto alineo 25. člena tega
pravilnika.
35. člen
(1) Izvajalci lahko ceno oskrbe zaradi
nadstandardnega bivalnega prostora povečajo v odstotku od najnižje cene
standardne storitve iz 34. člena tega pravilnika, in sicer največ:
-
5% za lastne sanitarije (WC školjka in umivalnik)
-
10% za lastno kopalnico (k sanitarijam dodatno tuš ali kopalna kad),
-
5% za balkon (razen »francoskega« balkona) ali teraso,
-
5% za dodatno opremo v sobi,
-
30% za apartma ali garsonjero s kuhinjo,
-
5% za sobo, ki je za več kot 20% večja od predpisanih standardov in
normativov.
(2) Izvajalci so dolžni ceno oskrbe
zaradi podstandardnega bivalnega prostora znižati v odstotku od najnižje cene
standardne storitve iz 34. člena tega pravilnika, in sicer:
-
5% za troposteljno sobo,
-
10% za štiriposteljno sobo,
-
15% za pet in več posteljno sobo,
-
5% za sobo, ki je za več kot 20% manjša od predpisanih standardov in
normativov.
V. IZDAJA SOGLASJA K CENI
36. člen
(1) Izvajalec vloži vlogo za
soglasje k ceni pri pristojnem organu pred začetkom izvajanja storitve.
(2) Izvajalec je dolžan vlogi za
soglasje priložiti izpolnjen obrazec in druge priloge, če je tako določeno s
tem pravilnikom.
37. člen
Kadar je za izdajo soglasja k ceni storitve
pristojen občinski upravni organ, soglasje k ceni storitve izvajalca, ki izvaja
storitev v okviru mreže javne službe, izda pristojni upravni organ občine, za
katero izvajalec izvaja storitev, soglasje k ceni storitve izvajalca, ki izvaja
storitev izven okvira mreže javne službe, pa izda pristojni upravni organ
občine, v kateri je sedež izvajalca.
38. člen
(1) Pristojni organ izda soglasje k
ceni socialno varstvenih storitev v roku 30 dni od prejema vloge z vsemi
potrebnimi podatki in dokazili.
(2) Kadar je pristojni organ iz prejšnjega
odstavka pristojni občinski organ, znaša rok iz prejšnjega odstavka 45 dni.
38.a člen
Izvajalcu, ki ob začetku izvajanja storitve
iz objektivnih razlogov k vlogi za izdajo soglasja k ceni ne more predložiti
vse potrebne dokumentacije, lahko organ, pristojen za izdajo soglasja k ceni
storitve, izda začasno soglasje k ceni za dobo, ki ne sme biti daljša od šestih
mesecev.
39. člen
Izvajalec lahko pristojnemu organu zaradi
sprememb, ki vplivajo na ceno in niso predmet usklajevanja cene, predlaga novo določitev
cene in v ta namen poda novo vlogo za pridobitev soglasja.
VI. NAČIN USKLAJEVANJA CEN SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
40. člen
(1) Cene, oblikovane po tej
metodologiji, se usklajujejo po elementih, in sicer:
-
stroški dela, skladno s spremembami kolektivnih pogodb, drugih aktov za
določanje plač na državni ravni in zakona o prispevkih za socialno varnost,
-
stroški materiala in storitev, skladno z letnim indeksom cen
življenjskih potrebščin (december na december).
(2) Uskladitev cen po elementih iz
prejšnjega odstavka se opravi enkrat letno, in sicer prvega marca, glede na
letne rasti elementov. Letne rasti elementov iz prejšnjega odstavka enkrat
letno, in sicer najkasneje do 15. februarja v letu, objavi minister,
pristojen za socialno varstvo.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka lahko izvajalec po elementih iz prvega odstavka tega člena uskladi
ceno tudi, če bi rast posameznih elementov v obdobju po zadnji uskladitvi imela
vpliv na povečanje cene za več kot 3%.
(4) Izvajalec lahko uskladi ceno tudi
v primeru, ko se stroški dela iz prve alinee prvega odstavka tega člena spremenijo
za več kot 1,5% po zadnji uskladitvi.
(5) Izvajalci institucionalnega varstva
starejših lahko uskladijo cene storitev oskrbe II in III iz 24. člena tega
pravilnika s prvim dnem naslednjega meseca po spremembi višine dodatka za pomoč
in postrežbo v skladu s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega
zavarovanja.
41. člen
Izvajalci, ki imajo v ceni storitve
priznane tudi stroške financiranja, pri uskladitvi cen prvega marca uskladitev
tega dela cene določijo tako, da se višina na novo izračuna na način iz 9.
člena tega pravilnika.
42. člen
Izvajalec
storitve je dolžan pristojnemu organu pošiljati obvestilo o višini cene,
usklajene v skladu z določbo 40. in 41. člena tega pravilnika, v roku 15 dni od
uskladitve.
Priloga:
Obrazec za predlog cene socialno varstvene storitve (OBRAZEC 1, 1/1)
Priloga:
Obrazec za predlog cene storitve pomoči družini na domu (OBRAZEC 2, 2/1, 2/2)
Priloga:
Obrazec za predlog cene storitve socialnega servisa (OBRAZEC 3, 3/1)
Priloga:
Obrazec za predlog cene storitve institucionalnega varstva starejših: za osebe
starejše od 65 let – oskrba I (OBRAZEC 4.1/I)
Priloga:
Obrazec za predlog cene storitve institucionalnega varstva starejših: za osebe
starejše od 65 let – oskrba IV (OBRAZEC 4.1/IV)
Priloga:
Obrazec za predlog cene storitve institucionalnega varstva odraslih s posebnimi
potrebami: oskrba I za odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem
zdravju (OBRAZEC 4.2/I)
Priloga:
Obrazec za predlog cene storitve institucionalnega varstva odraslih s posebnimi
potrebami: oskrba II za odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju
(OBRAZEC 4.2/II)
Priloga:
Obrazec za predlog cene storitve institucionalnega varstva odraslih s posebnimi
potrebami: oskrba III za odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju
(OBRAZEC 4.2/III)
Priloga:
Obrazec za predlog cene storitve institucionalnega varstva odraslih s posebnimi
potrebami: oskrba IV za odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju (OBRAZEC
4.2/IV)
Priloga:
Obrazec za predlog cene storitve institucionalnega varstva odraslih s posebnimi
potrebami: oskrba V za odrasle osebe z ve motnjami (odrasli z motnjo v duševnem
razvoju, osebnostnimi motnjami, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ter s
poškodbami glave) (OBRAZEC 4.2/V)
Priloga:
Obrazec za predlog cene storitve institucionalnega varstva odraslih s posebnimi
potrebami: oskrba VI za odrasle osebe s težjo ali težko obliko gibalne ali
senzorne oviranosti, ki niso sposobne samostojnega življenja (OBRAZEC 4.2/VI)
Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen
socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(1) Stroški amortizacije zgradb iz 6.
člena tega pravilnika se uvajajo postopoma in sicer iz 1,3% do 3% tako, da se
razkorak v višini 1,7 odstotne točke uvede na naslednji način:
-
od 1. 2. 2007 v višini 0,5 odstotne točke,
-
od 1. 2. 2008 v višini 0,4 odstotne točke,
-
od 1. 2. 2009 v višini 0,4 odstotne točke,
-
od 1. 2. 2010 v višini 0,4 odstotne točke.
(2) V primerih, ko bi zaradi
upoštevanja novih stopenj amortizacije iz prejšnjega odstavka prišlo do
povečanja cene za več kot 5%, se razlika prenese v naslednje leto. V tem
primeru se lahko obdobje za uvajanje višjih stroškov amortizacije iz prejšnjega
odstavka podaljša, vendar največ za tri leta.
44. člen
(1) Usklajevanje cen socialno
varstvenih storitev z veljavnim kadrovskim normativom za opravljanje socialno
varstvenih storitev se bo, ne glede na druge določbe tega pravilnika, izvajalo
vsakega prvega februarja in postopoma do leta 2010.
(2) Pri usklajevanju iz prejšnjega
odstavka lahko izvajalec vsako leto v ceni upošteva največ 25% od ugotovljenega
celotnega zneska povečanja, ki je potreben zaradi popolnega usklajevanja cene z
veljavnim kadrovskim normativom, kar se ugotovi ob prvi tovrstni uskladitvi.
(3) 25% znesek iz prejšnjega odstavka
se vsako naslednje leto upošteva tako, da se usklajeni in priznani znesek iz
prejšnjega leta uskladi z rastjo standarda stroškov dela iz 29. člena tega
pravilnika za obdobje od prvega februarja preteklega leta do prvega februarja
tekočega leta.
(4) Izvajalci storitev socialnega
varstva, ki v ceni storitve ne upoštevajo celotne višine povprečnega
standardiziranega kvalifikacijskega količnika, določenega na podlagi 29. člena
tega pravilnika, lahko opravijo uskladitev cene tako, da ob redni uskladitvi
cen storitev, ki jo določa 40. člen tega pravilnika, v ceni storitve upoštevajo
povečanje za največ 25% od celotnega ugotovljenega odstopanja od povprečnega
standardiziranega kvalifikacijskega količnika. Popolna uskladitev opisanega
odstopanja se opravi do leta 2010.
(5) Uskladitev po tem členu se izvede
na podlagi dogovora o načinu usklajevanja cen za posamezne skupine uporabnikov
iz 24. člena tega pravilnika, ki ga za vsako leto sprejmeta ministrstvo,
pristojno za socialno varstvo in Skupnost socialnih zavodov Slovenije. V
dogovoru se opredeli tudi način uskladitve po tretjem in četrtem odstavku 40.
člena ter upošteva določbe 43. člena tega pravilnika.
45. člen
Ne glede na določbe 44. člena tega
pravilnika je zaradi postopnega doseganja višine cen storitev v skladu s standardi
iz 29. člena tega pravilnika, lahko uskladitev cen dogovorjena dvakrat letno.
46. člen
Minister, pristojen za socialno varstvo, v
90 dneh po uveljavitvi tega pravilnika predpiše podrobnejša navodila za
izvajanje te metodologije.
47. člen
Ne glede na določbe tega pravilnika, se
cena storitve v pilotskem projektu uvedbe individualnega financiranja v primeru
izvajanja institucionalnega varstva v drugi organizirani obliki, s katerimi se
upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine,
oblikuje in potrdi po vsebini in višini stroškov, ki izhajajo iz konkretnega
individualnega načrta posameznika.
48. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha
veljati Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih
storitev (Uradni list RS, št. 36/02, 107/02, 3/04, 84/04, 84/05, 88/05 in
121/05).
49. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah Pravilnika o
metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS,
št. 127/06) spreminja 46. člen pravilnika tako,
da se glasi:
»46. člen
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo,
do izdaje sklepa iz 29. člena tega pravilnika izdela podrobnejša navodila kot
tehnični pripomoček za izvajanje metodologije po tem pravilniku.«;
dodaja 46.a člen pravilnika:
»46.a člen
Do uveljavitve standardov stroškov iz 29.
člena tega pravilnika za leto 2007 se cene oskrbe I za izvajalce storitev
institucionalnega varstva oseb, starejših od 65 let, ki v tem obdobju začnejo z
izvajanjem storitve, oblikujejo tako, da se standardi stroškov dela ter
stroškov in odhodkov oskrbe določijo največ v naslednji višini:
-
povprečni kvalifikacijski količnik za število zaposlenih, potrebnih za
opravljanje storitve oskrbe I, v skladu s predpisanimi standardi in normativi
socialno varstvenih storitev: 3,15
-
povprečni kvalifikacijski količnik za vodilni oziroma vodstveni kader za
oskrbo (1 vodilni oziroma vodstveni na 180 oskrbovalcev): 0,07
-
drugi stroški dela: 42.823,60 SIT mesečno na zaposlenega
-
standard stroškov in odhodkov oskrbe: 1,123 SIT dnevno oziroma 34.167,90
SIT povprečno mesečno na oskrbovanca.
Višina plač se določi na podlagi veljavne
izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti za I tarifni razred, ki znaša
55.536,00 SIT.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah Pravilnika o
metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS,
št. 8/07) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev (Uradni
list RS, št. 51/08) dodaja 45.a člen pravilnika:
»45.a člen
Do določitve posebnosti glede oblikovanja cen
institucionalnega varstva za stanovanjske skupine in bivalne enote za odrasle
osebe s posebnimi potrebami, se cene oblikujejo na podlagi dogovora, ki ga za
vsako leto sprejmeta ministrstvo, pristojno za socialno varstvo in pristojna
skupnost socialno varstvenih zavodov.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
(Uradni list RS, št. 5/09) spreminja 43. člen pravilnika tako,
da se glasi:
»43. člen
(1) Stroški amortizacije zgradb iz 6.
člena tega pravilnika se uvajajo postopoma in sicer iz 1,8% do 3% tako, da se
razkorak v višini 1,2 odstotne točke uvede na naslednji način:
-
od 1. 2. 2009 v višini 0,4 odstotne točke:
-
od 1. 2. 2010 v višini 0,4 odstotne točke,
-
od 1. 2. 2011 v višini 0,4 odstotne točke,
(2) V primerih, ko bi zaradi
upoštevanja novih stopenj amortizacije iz prejšnjega odstavka prišlo do
povečanja cene za več kot 5%, se razlika prenese v naslednje leto. V tem
primeru se lahko obdobje za uvajanje višjih stroškov amortizacije iz prejšnjega
odstavka podaljša, vendar največ za tri leta.«;
spreminja 44. člen pravilnika tako, da se
glasi:
»44. člen
(1) Usklajevanje cen socialno
varstvenih storitev z veljavnim kadrovskim normativom za opravljanje socialno
varstvenih storitev se bo, ne glede na druge določbe tega pravilnika, izvajalo
vsakega prvega februarja in postopoma do leta 2010.
(2) Pri usklajevanju iz prejšnjega
odstavka lahko izvajalec vsako leto v ceni upošteva največ 25% od ugotovljenega
celotnega zneska povečanja, ki je potreben zaradi popolnega usklajevanja cene z
veljavnim kadrovskim normativom, kar se ugotovi ob prvi tovrstni uskladitvi.
(3) 25% znesek iz prejšnjega odstavka
se vsako naslednje leto upošteva tako, da se usklajeni in priznani znesek iz
prejšnjega leta uskladi z rastjo standarda stroškov dela iz 29. člena tega
pravilnika za obdobje od prvega februarja preteklega leta do prvega februarja
tekočega leta.
(4) Izvajalci storitev socialnega
varstva, ki v ceni storitve ne upoštevajo celotne višine povprečnega
standardiziranega kvalifikacijskega količnika, določenega na podlagi 29. člena
tega pravilnika, lahko opravijo uskladitev cene tako, da ob redni uskladitvi
cen storitev, ki jo določa 40. člen tega pravilnika, v ceni storitve upoštevajo
povečanje za največ 25% od celotnega ugotovljenega odstopanja od povprečnega
standardiziranega kvalifikacijskega količnika. Popolna uskladitev opisanega
odstopanja se opravi do leta 2010.
(5) Uskladitev po tem členu se izvede
na podlagi dogovora o načinu usklajevanja cen za posamezne skupine uporabnikov
iz 24. člena tega pravilnika, ki ga za vsako leto sprejmeta ministrstvo,
pristojno za socialno varstvo in Skupnost socialnih zavodov Slovenije.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»7. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
(Uradni list RS, št. 6/12) vsebuje naslednji končni določbi:
»KONČNI DOLOČBI
20. člen
Kadrovski normativi za izvajanje oskrbe IV
za osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi
starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč
in nadzor (oskrba dementnih oseb) se v ceni storitve upoštevajo postopoma, tako
da so v celoti upoštevani do 31. decembra 2013.
21. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.