Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode obsega:

-       Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 z dne 12. 5. 2006),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 114/09 z dne 31. 12. 2009).

PRAVILNIK

o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1) določa parametre podzemnih voda, ki so predmet obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: obratovalni monitoring), metodologijo njegovega izvajanja in način ter obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za okolje.

(2) Ta pravilnik določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec obratovalnega monitoringa za pridobitev pooblastila in razloge za njegov odvzem.

2. člen

(področje uporabe)

(1) Določbe tega pravilnika se uporabljajo za obratovalni monitoring, ki ga je treba izvajati pri opravljanju dejavnosti, če se odpadne vode posredno odvajajo v podzemne vode ali obstaja verjetnost nastanka neposrednega ali posrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo.

(2) Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi pri izvajanju monitoringa učinkov izvedenih ukrepov odprave posledic čezmerne obremenitve okolja na območju degradiranega okolja ali v primeru okoljske nesreče.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.     podzemna voda je podzemna voda v skladu z zakonom, ki ureja vode;

2.     neposredni izliv onesnaževal v podzemno vodo je vnos onesnaževal v podzemne vode neposredno brez precejanja skozi zemljino ali kamenine, ki so pod površino tal;

3.     posredni izliv onesnaževal v podzemno vodo je vnos onesnaževal v podzemne vode posredno s pronicanjem skozi zemljino ali kamenine, ki so pod površino tal;

4.     osnovni parameter je osnovni parameter iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, in se izraža kot koncentracija onesnaževala v podzemni vodi;

5.     indikativni parameter je indikativni parameter iz priloge 2 tega pravilnika, in se izraža kot koncentracija onesnaževala v podzemni vodi;

6.     opozorilna sprememba je vrednost spremembe vsebnosti onesnaževala, ki je določena kot sprememba, pri kateri je prišlo do onesnaženja podzemne vode zaradi posrednega ali neposrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo iz vira onesnaženja, zaradi katerega se izvaja obratovalni monitoring;

7.     vplivno območje je območje, na katerem je velika verjetnost, da izliv onesnaževal zaradi toka površinskih in podzemnih voda povzroči onesnaženje podzemne vode;

8.     opazovalna vrtina je objekt, opremljen za izvajanje meritev parametrov podzemne vode in njihovo vzorčenje v posameznih ciljnih hidrogeoloških conah;

9.     meja zaznavnosti je izhodni merilni signal ali vrednost koncentracije, nad katero je mogoče z opredeljeno ravnjo zaupanja potrditi, da se vzorec razlikuje od slepega vzorca, ki ne vsebuje zadevnega parametra.

4. člen

(zavezanec)

Zavezanec za zagotovitev obratovalnega monitoringa je povzročitelj obremenitve, ki opravlja dejavnost iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, in izvajalec ukrepov odprave posledic čezmerne obremenitve okolja na območju degradiranega okolja ali v primeru okoljske nesreče (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

II. OBRATOVALNI MONITORING

5. člen

(obseg obratovalnega monitoringa)

Izvedba obratovalnega monitoringa obsega:

-       merjenje gladine podzemne vode in globine opazovalne vrtine,

-       predčrpanje vode iz opazovalne vrtine,

-       merjenje temperature zraka ter meritve temperature vode, električne prevodnosti, pH vrednosti, vsebnosti kisika, motnosti in redoksi potenciala na lokaciji opazovalne vrtine,

-       vzorčenje podzemne vode in pripravo vzorca,

-       analizo vzorca podzemne vode,

-       izračun in vrednotenje spremembe osnovnih in indikativnih parametrov ter koncentracij tistih onesnaževal, ki glede na značilnosti vira onesnaževanja lahko v primeru neposrednega ali posrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo povzročijo onesnaženje podzemne vode, in

-       izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah.

6. člen

(program obratovalnega monitoringa)

(1) Obratovalni monitoring se izvaja po programu obratovalnega monitoringa.

(2) Program iz prejšnjega odstavka je sestavljen iz hidrogeološkega in kemijskega dela programa obratovalnega monitoringa.

(3) Hidrogeološki del programa obratovalnega monitoringa sestavljajo:

1.     prikaz hidrogeoloških razmer, vključno s prikazom tokovne mreže podzemne vode,

2.     posnetek ničelnega hidrološkega stanja podzemne vode,

3.     ciljne hidrogeološke cone,

4.     lokacije ter opis izdelave in opreme opazovalnih vrtin in

5.     načrt preskušanja ustreznosti mreže opazovalnih vrtin.

(4) Kemijski del programa obratovalnega monitoringa sestavljajo:

1.     značilnosti vira onesnaževanja, ki so pomembni za onesnaževanje podzemne vode,

2.     določitev osnovnih parametrov, ki so predmet obratovalnega monitoringa,

3.     določitev indikativnih parametrov, ki so predmet obratovalnega monitoringa,

4.     pogostost meritev osnovnih in indikativnih parametrov in

5.     določitev opozorilne spremembe osnovnih in indikativnih parametrov.

(4) Poleg osnovnih in indikativnih parametrov se v program obratovalnega monitoringa vključi tudi merjenje koncentracij tistih onesnaževal, ki glede na značilnosti vira onesnaževanja lahko v primeru neposrednega ali posrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo povzročijo onesnaženje podzemne vode.

(5) Program obratovalnega monitoringa mora izdelati izvajalec obratovalnega monitoringa iz 16. člena tega pravilnika.

(6) Program obratovalnega monitoringa pred začetkom izvajanja obratovalnega monitoringa potrdi ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v postopkih izdaje predpisanih okoljevarstvenih soglasij ali dovoljenj.

(7) Hidrogeološki del programa iz tretjega odstavka tega člena je treba izdelati v skladu z navodili iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

6.a člen

(program ukrepov v primeru preseganja opozorilne spremembe parametrov podzemne vode)

(1) K programu obratovalnega monitoringa mora izvajalec obratovalnega monitoringa iz 16. člena tega pravilnika priložiti tudi program ukrepov v primeru preseganja opozorilne spremembe parametrov podzemne vode.

(2) Program ukrepov v primeru preseganja opozorilne spremembe parametrov podzemne vode obsega:

1.     za vire, za katere je presežena opozorilna sprememba kateregakoli parametra, načrt primerjalne analize osnovnih in indikativnih parametrov s preseženo opozorilno spremembo, in onesnaževal, ki prispevajo k tveganju, da vodno telo podzemne vode ne dosega dobrega kemijskega stanja, z namenom določitve dodatnih indikativnih parametrov, za katere obstoji v primeru neposrednega ali posrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo, glede na značilnost vira onesnaževanja (za odlagališče so to lastnosti in kemijska sestava odpadkov, ki se odlagajo), velika verjetnost, da pripomorejo k prepoznavanju vzrokov in obsega onesnaženja podzemne vode;

2.     načrt pregleda sistema za odvajanje odpadne vode iz območja vira onesnaženja (za odlagališče je to pregled sistema za odvajanje izcednih vod iz dna telesa odlagališča);

3.     načrt pregleda sistema za odvajanje padavinskih in zalednih voda iz območja vira onesnaževanja (za odlagališče je to pregled sistema za odvajanje padavinske vode izpod prekrivke odlagališča ter sistema za preprečevanje vdora zalednih voda v telo odlagališča);

4.     načrt pregleda stabilnosti objektov na območju vira onesnaževanja, katerih poškodbe lahko vplivajo na neposredni ali posredni izliv onesnaževal v podzemno vodo (za odlagališče je to pregled stabilnosti telesa odlagališča, vključno z dnom odlagališča, obrobnimi in opornimi nasipi in drugimi tehničnimi konstrukcijami za zagotavljanje stabilnosti telesa odlagališča ter prekrivko odlagališča);

5.     načrt izdelave ter obseg in vsebino potrebnih strokovnih podlag, ki jih je treba izdelati zaradi:

-   ocenjevanja vpliva nenadzorovanega izliva onesnaževal na kemijsko stanje podzemne vode na vplivno območje vira onesnaževanja,

-   določitve povečane pogostosti vzorčenja podzemne vode na opazovalnih vrtinah, opredeljenih za izvajanje meritev obratovalnega monitoringa, z namenom, da se oceni obseg izliva onesnaževal v podzemno vodo ter velikost vpliva izliva onesnaževal na podzemno vodo,

6.     načrtovanje dodatnih opazovalnih vrtin na širšem območju vodnega telesa podzemne vode zaradi ocenjevanja posledic izliva onesnaževal na kemijsko stanje podzemne vode;

7.     izhodišče za izdelavo ocene količine izliva onesnaževal v podzemno vodo.

(3) Program ukrepov v primeru preseganja opozorilne spremembe parametrov podzemne vode za odlagališče odpadkov, v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča, potrdi ministrstvo pred začetkom izvajanja obratovalnega monitoringa.

7. člen

(posnetek ničelnega stanja)

(1) Posnetek ničelnega stanja podzemne vode v programu obratovalnega monitoringa zajema posnetek vrednosti osnovnih in indikativnih parametrov ter parametrov tistih onesnaževal, ki glede na značilnosti vira onesnaževanja lahko v primeru neposrednega ali posrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo povzročijo onesnaženje podzemne vode na vplivnem območju vira onesnaževanja in izven njega.

(2) V okviru posnetka ničelnega stanja podzemne vode je treba pred začetkom odlaganja odpadkov na odlagališču izvesti meritve iz prejšnjega odstavka na najmanj treh opazovalnih vrtinah, ki so s programom obratovalnega monitoringa opredeljene za izvajanje obratovalnega monitoringa.

8. člen

(določitev opozorilne spremembe)

(1) Opozorilna sprememba se v programu obratovalnega monitoringa določi za vsako onesnaževalo, vključeno v obratovalni monotoring, in se izraža kot opozorilna vrednost razmerja med izmerjeno spremembo vrednosti koncentracije onesnaževala in vrednostjo koncentracije istega onesnaževala v podzemni vodi, v kateri ni opaznih posledic zaradi posrednega ali neposrednega izliva onesnaževala, na naslednji način:

100 X (C_N1 – C_N2) / C_N2

kjer je:

-       C_N1 vrednost koncentracije onesnaževala, izmerjena na vplivnem območju,

-       C_N2 povprečna vrednost koncentracije onesnaževala, izmerjena izven vplivnega območja ali v okviru posnetka ničelnega stanja podzemne vode, pri čemer je povprečna vrednost izračunana kot povprečje rezultatov meritev, izmerjenih na opazovalni vrtini v zadnjih petih letih, če pa teh za to obdobje ni, pa povprečje rezultatov meritev, izmerjenih v obdobju izvajanja obratovalnega monitoringa.

(2) Opozorilna sprememba je za onesnaževala, za katera vrednost C_N2 iz prejšnjega odstavka ni več kot 5-krat večja od meje zaznavnosti koncentracije tega onesnaževala, enaka vrednosti A iz tabele 1 iz priloge 2 tega pravilnika.

(3) Opozorilna sprememba je za onesnaževala, za katera je vrednost C_N2 iz prvega odstavka tega člena 5-krat večja ali več kot 5-krat večja od meje zaznavnosti koncentracije tega onesnaževala, enaka vrednosti B iz tabele 1 iz priloge 2 tega pravilnika.

(4) Če je za posamezno onesnaževalo izmerjena vrednost koncentracije manjša od meje zaznavnosti, se pri določitvi C(N1) oziroma izračunu povprečne vrednosti C(N2) za koncentracijo tega onesnaževala upošteva vrednost, ki je enaka polovici meje zaznavnosti, razen za onesnaževalo, ki se izraža kot vsota koncentracij več onesnaževal, za katerega se za koncentracijo upošteva vrednost nič.

(5) Če je izračunana opozorilna vrednost za posamezno onesnaževalo manjša od meje zaznavnosti koncentracije tega onesnaževala, se za opozorilno spremembo upošteva vrednost, ki je enaka meji zaznavnosti koncentracije tega onesnaževala.

8.a člen

(število in umestitev opazovalnih vrtin)

(1) Meritve parametrov podzemne vode se v okviru obratovalnega monitoringa izvajajo na več opazovalnih vrtinah, ki morajo biti na takih mestih, da se pridobi dovolj podatkov o morebitnem neposrednem ali posrednem izlivu onesnaževal v podzemno vodo.

(2) Število potrebnih opazovalnih vrtin za izvajanje obratovalnega monitoringa se določi v hidrogeološkem delu programa obratovalnega monitoringa na podlagi analize hidrogeoloških razmer in zahteve po čim zgodnejšem prepoznavanju morebitnega izliva onesnaževal v podzemno vodo.

(3) Meritve parametrov podzemne vode se morajo v okviru obratovalnega monitoringa izvajati najmanj na treh opazovalnih vrtinah.

(4) Najmanj dve opazovalni vrtini iz prejšnjega odstavka morata biti dolvodno in ena opazovalna vrtina gorvodno v smeri toka podzemne vode.

III. IZVAJANJE MERITEV

9. člen

(vzorčenje podzemne vode)

(1) Za vsako opazovalno vrtino se obratovalni monitoring zagotovi v obsegu, določenem v programu obratovalnega monitoringa.

(2) Pred odvzemom vzorcev iz opazovalnih vrtin je treba obstoječo podzemno vodo v vrtini predhodno izčrpati na način, ki je določen v programu obratovalnega monitoringa.

(3) Zaradi zagotavljanja nadzora nad hidravličnimi lastnostmi opazovalne vrtine je treba najmanj enkrat letno preskušanje opazovalne vrtine in, če je potrebno, tudi čiščenje.

10. člen

(analiza vzorca)

Analiza vzorca podzemne vode obsega meritev osnovnih in indikativnih parametrov podzemne vode ter meritev koncentracije drugih onesnaževal, vključenih v obratovalni monitoring na podlagi določb četrtega odstavka 6. člena tega pravilnika.

11. člen

(uporaba merilnih metod)

(1) Za vzorčenje podzemne vode se uporabljajo metode iz standarda SIST ISO 5667, del 11.

(2) Standardni postopki za prevoz in hranjenje vzorcev podzemne vode morajo potekati v skladu s standardi iz predpisa, ki ureja monitoring podzemnih voda.

(3) Za meritve temperature zraka, temperature vode, električne prevodnosti, pH vrednosti, vsebnosti kisika, motnosti in redoksi potenciala ter za analizo vzorca podzemnih voda za merjenje koncencentracij onesnaževal se uporabljajo metode v skladu s predpisom, ki ureja monitoring podzemnih voda, oziroma metode iz standardov slovenskega nacionalnega organa za standardizacijo.

12. člen

(pogostost meritev)

(1) Meritve gladine podzemnih voda se izvajajo neprekinjeno z uporabo avtomatskih merilnikov ali občasno z merjenjem gladine z uporabo ročnih merilnikov sočasno z meritvami osnovnih in indikativnih parametrov ter drugih onesnaževal.

(2) Meritve osnovnih in indikativnih parametrov ter drugih onesnaževal, vključenih v obratovalni monitoring v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega pravilnika, se izvajajo najmanj štirikrat letno na kraških vodonosnikih in dvakrat letno s časovnim presledkom najmanj dveh mesecev, če za posamezni vir onesnaževanja v predpisu, ki ureja emisije v okolje iz tega vira, ni drugače določeno.

IV. VPLIV NA PODZEMNO VODO

13. člen

(izračun spremembe vsebnosti)

(1) Spremembo vsebnosti onesnaževala v podzemni vodi je treba izračunati za vsako meritev onesnaževala v podzemni vodi, ki je vključen v program obratovalnega monitoringa.

(2) Sprememba vsebnosti onesnaževala v podzemni vodi se izračuna kot razmerje med izmerjeno spremembo vrednosti koncentracije onesnaževala in vrednostjo koncentracije istega onesnaževala v podzemni vodi, v kateri ni opaznih posledic zaradi posrednega ali neposrednega izliva, na način iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika.

(3) Če je izmerjena vrednost koncentracije onesnaževala na vplivnem območju manjša od povprečne vrednosti koncentracije onesnaževala, izmerjene izven vplivnega območja, se sprememba vsebnosti za to onesnaževalo v podzemni vodi ne ugotavlja.

14. člen

(vpliv vira onesnaževanja na podzemno vodo)

(1) Vir onesnaževanja ne vpliva na kakovost podzemne vode, če je sprememba vsebnosti onesnaževala v podzemni vodi manjša od opozorilne spremembe, določene v programu obratovalnega monitoringa za to onesnaževalo.

(2) Vir onesnaževanja ima vpliv na kakovost podzemne vode, če je sprememba vsebnosti onesnaževala v podzemni vodi enaka ali večja od opozorilne spremembe, določene v programu obratovalnega monitoringa za to onesnaževalo.

V. POROČILO O OBRATOVALNEM MONITORINGU

15. člen

(poročilo o obratovalnem monitoringu)

(1) O obratovalnem monitoringu mora zavezanec za vsako koledarsko leto izdelati poročilo.

(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:

1.     izvajalcu obratovalnega monitoringa,

2.     zavezancu in njegovi dejavnosti,

3.     vzdrževanju objektov za izvajanje obratovalnega monitoringa,

4.     meritvah in interpretaciji hidrogeoloških parametrov,

5.     vrsti meritev in obsegu onesnaževal, vključenih v obratovalni monitoring,

6.     mestu, času in načinu vzorčenja,

7.     načinu predčrpanja in izmerjenih vrednostih osnovnih in indikativnih parametrov podzemnih voda ter drugih onesnaževal, vključenih v obratovalni monitoring v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega pravilnika,

8.     uporabljenih merilnih metodah in merilni opremi,

9.     rezultatih vsake posamezne meritve in izračunu spremembe vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi,

10.  vrednotenju spremembe vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi glede na opozorilne spremembe, določene za ta onesnaževala, in

11.  ugotovitvah o vplivu vira onesnaževanja na kakovost podzemne vode.

(3) Obrazec poročila o obratovalnem monitoringu pripravi ministrstvo in ga objavi na svojih spletnih straneh.

(4) Poročilo o obratovalnem monitoringu mora zavezanec predložiti ministrstvu na obrazcu iz prejšnjega odstavka v elektronski obliki vsako leto do 31. marca za preteklo leto.

(5) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora zavezanec hraniti najmanj pet let.

VI. POGOJI ZA IZVAJANJE OBRATOVALNEGA MONITORINGA

16. člen

(pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa)

Zavezanec, ki izvaja obratovalni monitoring sam, ali oseba, ki izvaja obratovalni monitoring za zavezanca (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obratovalnega monitoringa), mora za to dejavnost imeti pooblastilo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo).

17. člen

(izpolnjevanje pogojev)

Izvajalec obratovalnega monitoringa mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:

1.     da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,

2.     da ima zaposleno najmanj eno osebo z visokošolsko izobrazbo geološke stroke z najmanj 3 leti delovnih izkušenj s področja podzemnih voda ali, da oseba oziroma osebe, ki izpolnjujejo te zahteve, zanj izdelujejo hidrogeološko poročilo pogodbeno kot podizvajalci obratovalnega monitoringa, in

3.     da je za izdelavo poročila kemijskega stanja pridobil akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje kemičnih analiz po merilnih metodah iz 11. člena tega pravilnika za najmanj enega od osnovnih parametrov in enega od indikativnih parametrov ali, da ima s z gospodarsko družbo, zavodom ali samostojnim podjetnikom posameznikom, ki izpolnjuje pogoje iz te točke, podpisano podizvajalsko pogodbo za izvajanje kemičnih analiz.

18. člen

(pridobitev pooblastila)

(1) Izvajalec obratovalnega monitoringa pridobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu.

(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o izvajalcu obratovalnega monitoringa in navedbo obsega izvajanja obratovalnega monitoringa, za katerega želi pooblastilo.

(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena mora biti priloženo dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 2. točke prejšnjega člena. Če ima izvajalec obratovalnega monitoringa z gospodarsko družbo, zavodom ali samostojnim podjetnikom posameznikom, ki izpolnjuje pogoje iz 3. točke prejšnjega člena, podpisano podizvajalsko pogodbo za izvajanje kemičnih analiz, mora overjeno pogodbo priložiti k vlogi iz prvega odstavka tega člena. Dokazila v zvezi z registracijo iz 1. točke in v zvezi z akreditacijo iz 3. točke prejšnjega člena pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti.

(4) Ministrstvo izda pooblastilo za izvajanje meritev in analiz vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi v obsegu, za katerega izvajalec obratovalnega monitoringa zaprosi.

19. člen

(izdaja in odvzem pooblastila)

(1) Izvajalcu obratovalnega monitoringa ministrstvo izda pooblastilo, če izpolnjuje pogoje iz 17. člena tega pravilnika in je vložil vlogo iz prejšnjega člena.

(2) Ministrstvo lahko izvajalcu obratovalnega monitoringa pooblastilo odvzame:

1.     če ne izpolnjuje več pogojev iz 17. člena tega pravilnika ali

2.     če je dvakrat zaporedoma dosegel negativni rezultat pri medlaboratorijskih primerjalnih analizah za isto onesnaževalo oziroma, če ima za izvajanje kemičnih analiz pogodbo s podjetjem, ki je dvakrat zaporedoma doseglo negativni rezultat pri medlaboratorijskih primerjalnih analizah za isto onesnaževalo.

20. člen

(seznam pooblaščenih oseb)

(1) Ministrstvo vodi seznam pooblaščenih izvajalcev obratovalnega monitoringa, ki je na vpogled na njegovih spletnih straneh.

(2) Seznam iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:

1.     ime in priimek oziroma naziv in naslov oziroma sedež pooblaščenega izvajalca obratovalnega monitoringa,

2.     obseg izvajanja obratovalnega monitoringa, za katerega ima pooblastilo.

Priloga 1: Navodila za izdelavo hidrogeološkega poročila za program obratovalnega monitoringa

Priloga 2: Opozorilne spremembe

Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

21. člen

(veljavnost pooblastila za obstoječe izvajalce obratovalnega monitoringa)

Osebe, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje monitoringa podzemnih voda na podlagi določb Pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00), lahko izvajajo obratovalni monitoring v skladu z določbami tega pravilnika do prenehanja veljavnosti pooblastila za izvajanje monitoringa podzemnih voda.

22. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00).

23. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 114/09) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

13. člen

Upravljavci odlagališč, ki so pridobili okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča oziroma so oddali popolno vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča pred uveljavitvijo tega pravilnika, morajo predložiti ministrstvu v potrditev program ukrepov v primeru preseganja opozorilne spremembe parametrov podzemne vode iz novega 6.a člena pravilnika najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

14. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.