Pravilnik o oskrbi s pitno vodo

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o oskrbi s pitno vodo obsega:

-       Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 z dne 4. 4. 2006),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 41/08 z dne 25. 4. 2008),

-       Pravilnik o katastrih gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 28/11 z dne 15. 4. 2011),

-       Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12 z dne 23. 11. 2012).

PRAVILNIK

o oskrbi s pitno vodo

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(se preneha uporabljati)

(1) Ta pravilnik določa zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.

(2) Ta pravilnik določa tudi vsebino:

-       evidence vodovodov in njihovih upravljavcev,

-       operativnega programa varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo,

-       evidence opravljanja storitev javne službe in lastne oskrbe s pitno vodo,

-       katastra javnega vodovoda,

-       programa oskrbe s pitno vodo in

-       poročila o izvajanju javne službe.

2. člen

(uporaba storitev javne službe)

(se preneha uporabljati)

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjsih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:

1.     iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,

2.     je namen rabe vode proizvodnja pijač,

3.     se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,

4.     se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali

5.     se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.

(3) Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

(4) Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne službe v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe.

3. člen

(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)

(se preneha uporabljati)

(1) Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m³ pitne vode na dan.

(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje:

-       poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³ pitne vode na dan, ali

-       stavbe na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine.

4. člen

(pomen izrazov)

(se preneha uporabljati)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.     pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;

2.     obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo;

3.     odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;

4.     javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;

5.     sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;

6.     sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;

7.     primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;

8.     transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda;

9.     lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;

10.  zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;

11.  javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe;

12.  oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod;

13.  hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;

14.  upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;

15.  obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja;

16.  predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke;

17.  vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;

18.  obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi tega pravilnika;

19.  kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;

20.  zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora.

II. UPRAVLJANJE VODOVODOV

5. člen

(določitev upravljavca vodovoda)

(se preneha uporabljati)

(1) Občina v predpisu, ki ureja izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, določi območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.

(2) V predpisu iz prejšnjega odstavka občina ali več občin skupaj za isto oskrbovalno območje določi tudi način izbora oziroma določanja upravljavcev vodovodov, pri čemer lahko transportne, primarne ali sekundarne vodovode istega javnega vodovoda upravljajo različni upravljavci vodovodov.

(3) Pri določitvi upravljavcev zasebnih vodovodov mora občina upoštevati, da mora imeti zasebni vodovod upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.

(4) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.

(5) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

(6) Če med občinami, ki jih javni vodovod oskrbuje s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu celotnega javnega vodovoda ali njegovega dela, ministrstvo naloži z odločbo županom izvedbo potrebnih ukrepov v skladu z določbami zakona, ki ureja lokalno samoupravo.

6. člen

(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)

(se preneha uporabljati)

(1) Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljnjem besedilu: vodno dovoljenje).

(2) Vodno dovoljenje mora pridobiti občina oziroma več občin, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni oziroma njihovi lasti ali lasti pravne osebe javnega prava, ki jo je ustanovila občina oziroma več občin.

(3) Če javni vodovod oskrbuje s pitno vodo več občin, pridobijo vodno dovoljenje za rabo vode iz vodnega vira ali več vodnih virov, ki zagotavljajo vodo javnemu vodovodu, vse občine, ki jih ta vodovod oskrbuje, pravica rabe količin pitne vode iz vodnega vira ali več vodnih virov pa se posamezni občini v vodnem dovoljenju določi glede na količino pitne vode, ki je na območju posamezne občine dobavljena porabnikom pitne vode v okviru storitev javne službe.

(4) Vodno dovoljenje pridobi občina tudi za vodovod, ki je v lasti oseb, ki niso osebe iz drugega odstavka tega člena, če so cevovodi in oprema vodovoda namenjeni opravljanju storitev javne službe.

7. člen

(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)

(se preneha uporabljati)

(1) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

(2) Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.

(3) Če se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora lastnik oziroma lastniki stavbe pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda.

(4) Če je stavba, ki se namerava priključiti na zasebni vodovod šesta stanovanjska stavba ali stavba, v kateri se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izda vodno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če je občina določila ali potrdila upravljavca zasebnega vodovoda.

(5) Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo v skladu z drugim odstavkom 2. člena tega pravilnika ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti.

(6) Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena ministrstvo izda vodno dovoljenje občini, če se mora zaradi novega priklopa stavbe na zasebni vodovod v skladu z določbami tega pravilnika oskrba s pitno vodo izvajati v obliki storitev javne službe, ker je število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem preseglo 50 ali ker je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presegla 10 m³ pitne vode na dan.

(7) V primeru iz prejšnjega odstavka mora občina za upravljavca vodovoda določiti osebo, ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti in oprema do tedaj zasebnega vodovoda pa pridobi status objektov in opreme javnega vodovoda.

8. člen

(vsebina vloge za izdajo vodnega dovoljenja)

(se preneha uporabljati)

(1) Če gre za zasebni vodovod, je treba v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega oskrbi s pitno vodo, poleg podatkov, ki jih določajo predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, navesti tudi:

1.     oznako zasebnega vodovoda, ki rabi vodo iz vodnega vira, oziroma njegovo identifikacijsko številko, če gre za priključitev na obratujoči zasebni vodovod;

2.     oskrbovalno območje zasebnega vodovoda;

3.     hišne številke stanovanjskih stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, in imena ter naslove lastnikov teh stavb oziroma v primeru večstanovanjske stavbe imena in naslove vseh etažnih lastnikov;

4.     število prebivalcev s stalnim prebivališčem, ki jih oskrbuje zasebni vodovod, in

5.     letno količino pitne vode, ki jo iz vodnega vira porabniki pitne vode porabijo.

(2) Če gre za javni vodovod, je treba v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega oskrbi s pitno vodo, poleg podatkov, ki jih določajo predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, navesti tudi:

1.     oskrbovalno območje javnega vodovoda;

2.     število prebivalcev s stalnim prebivališčem, ki jih oskrbuje javni vodovod;

3.     letno količino pitne vode, ki jo iz vodnega vira porabniki pitne vode porabijo, in

4.     delež pitne vode iz vodnega vira, izražen v odstotkih letne količine pitne vode iz prejšnje točke, ki ni dobavljena porabnikom pitne vode kot storitev javne službe.

9. člen

(evidenca upravljavcev vodovodov)

(1) Ministrstvo vodi evidenco o upravljavcih javnih vodovodov.

(2) Občine morajo zaradi vodenja evidenc o upravljavcih javnih vodovodov sporočiti ministrstvu vsako spremembo o upravljavcih javnih vodovodov.

(3) Evidenca o upravljavcih javnih vodovodov vsebuje podatke o:

1.     firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca javnega vodovoda,

2.     občinskih aktih, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in na izbor oziroma določitev upravljavcev vodovodov.

(4) Evidenco o upravljavcih javnih vodovodov ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.

10. člen

(evidenca vodovodov)

(1) Ministrstvo vodi evidenco o javnih in zasebnih vodovodih.

(2) Upravljavci vodovodov morajo zaradi vodenja evidenc o vodovodih poročati ministrstvu.

(3) Evidenca o vodovodih vsebuje podatke o:

1.     oskrbovalnemu območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnemu območju,

2.     tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda,

3.     vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod,

4.     pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj,

5.     rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 2. člena tega pravilnika ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe,

6.     letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe.

(4) Podatki iz evidence o vodovodih niso javno dostopni, neposreden dostop do evidence pa je omogočen ministrstvu, pristojnemu za zdravje, in ministrstvu, pristojnemu za obrambo.

III. OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODI

11. člen

(opremljenost naselij)

(se preneha uporabljati)

(1) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m³ pitne vode na dan.

(2) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:

-       izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m³ pitne vode na dan, ali

-       upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alinee.

(3) Na poselitvenem območju nad 1500 m nadmorske višine ni treba zagotavljati opremljenosti z javnim vodovodom.

(4) Na poselitvenem območju iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem vodovodu v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij.

(5) Če je hidrantno omrežje sekundarni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe.

(6) Če je hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.

12. člen

(operativni program)

(se preneha uporabljati)

(1) Oskrbovalna območja iz prejšnjega člena se podrobneje določijo v operativnem programu varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: operativni program) in ga sprejme vlada v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(2) V operativnem programu se vodovodi razvrstijo glede na velikost oskrbe s pitno vodo v naslednje skupine vodovodov:

1.     zasebni vodovodi, namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, brez upravljavcev vodovoda;

2.     zasebni vodovodi, namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, z upravljavci vodovoda;

3.     funkcionalno zaokroženi javni vodovodi z enim ali več vodnimi viri;

4.     javni vodovodi s priključkom na transportni vodovod;

5.     medobčinski javni vodovodi za oskrbo pitne vode na območju več občin;

6.     medobčinski javni vodovodi, katerim transport pitne vode od vodnih virov do primarnih oziroma sekundarnih vodovodov zagotavlja transportni vodovod, in

7.     transportni vodovodi.

(3) Glede na razvrstitev vodovodov v skupine iz prejšnjega odstavka se v operativnem programu za vodovode določijo obseg in roki za izvedbo:

1.     ukrepov varstva vodnih virov posameznih vodovodov pred onesnaženjem;

2.     monitoringa kakovosti podzemne vode oziroma površinske vode, ki se uporablja za vodni vir oskrbe s pitno vodo;

3.     ukrepov zmanjšanja vodnih izgub v vodovodu;

4.     ukrepov zagotavljanja rezervnih vodnih virov;

5.     ukrepov doseganja tehničnih standardov oskrbe s pitno vodo;

6.     ukrepov za zmanjšanje zunanjih okoljskih stroškov, ki nastajajo zaradi preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;

7.     primerjalne analize cen storitev javne službe;

8.     ukrepov za znižanje stroškov storitev oskrbe s pitno vodo;

9.     mejnih stroškov za posamezne skupine vodovodov in

10.  finančnih virov za izvedbo ukrepov iz tega odstavka.

13. člen

(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)

(se preneha uporabljati)

(1) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.

(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

14. člen

(obveznost priključitve na javni vodovod)

(se preneha uporabljati)

(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.

(2) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

-       oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali

-       je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.

(3) Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.

15. člen

(priključek stavbe na javni vodovod)

(se preneha uporabljati)

(1) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.

(2) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.

16. člen

(lastna oskrba prebivalcev)

(se preneha uporabljati)

Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz tega pravilnika priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji iz 5. in 7. člena tega pravilnika.

IV. NAČRTOVANJE VODOVODA

17. člen

(gradnja novega vodovoda)

(se preneha uporabljati)

(1) Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod.

(2) Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.

(3) Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.

(4) Če je za priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod treba zagotoviti nove vodne vire pitne vode, ima priključitev na nov ali obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode.

(5) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.

18. člen

(prednostna raba vode iz vodovoda)

(se preneha uporabljati)

(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.

(2) Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.

(3) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.

19. člen

(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda)

(se preneha uporabljati)

(1) Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

(2) Vsak javni vodovod mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem območju.

(3) Rezervni vodni vir je lahko drug neodvisen vodni vir, ki napaja isti javni vodovod. Rezervni vodni vir je lahko tudi sosednji javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in predviden režim obratovanja obeh javnih vodovodov v takih primerih.

(4) Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma nadomesti rezervne vodne vire z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan.

(5) Rezervni vodni vir in njegovo zmogljivost oskrbe s pitno vodo se podrobneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo iz 28. člena tega pravilnika.

20. člen

(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda)

(se preneha uporabljati)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.

(2) Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub je treba ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco na način iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki nastajajo pri obratovanju javnega vodovoda.

(4) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub mora upravljavec javnega vodovoda izgube vodnih količin zmanjšati do količin, ki so podrobneje določene za posamezno skupino vodovodov v operativnem programu.

(5) Če upravljavec javnega vodovoda načrtuje zaradi večje rabe pitne vode gradnjo novih vodnih virov pitne vode ali povečanje zmogljivosti črpanja obratujočih vodnih virov pitne vode, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube javnega vodovoda ne presegajo v letnem povprečju količin iz prejšnjega odstavka.

(6) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti, da je upoštevanje zahtev iz tega člena razvidno iz poročila o vplivih na okolje, ki je predložen pristojnemu upravnemu organu v postopku presoje vplivov na okolje gradnje novega ali rekonstrukcije obratujočega vodnega vira zaradi povečanja zmogljivosti črpanja.

21. člen

(priključitev stavb na javni vodovod)

(se preneha uporabljati)

(1) Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami tega pravilnika.

(2) Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

(3) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.

V. OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE

22. člen

(obseg storitev javne službe)

(se preneha uporabljati)

(1) V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

1.     oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;

2.     pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;

3.     vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;

4.     nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;

5.     vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m;

6.     vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;

7.     izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;

8.     monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;

9.     monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;

10.  označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;

11.  izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;

12.  občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;

13.  občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;

14.  izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

15.  redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;

16.  (črtana);

17.  (črtana);

18.  vodenje evidenc v skladu s tem pravilnikom, razen vodenja katastra javnega vodovoda.

(2) Monitoring kemijskega stanja vodnega vira iz 8. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda.

(3) V okviru storitev javne službe lahko upravljavec javnega vodovoda izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, na podlagi posebnega pooblastila občine ali več občin, če ima upravljavec javnega vodovoda zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

(4) Upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Program izobraževanja se natančneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo iz 28. člena tega pravilnika.

23. člen

(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)

(se preneha uporabljati)

(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

1.     oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;

2.     redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;

3.     vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;

4.     nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;

5.     monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;

6.     obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;

7.     meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.

(2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

24. člen

(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)

(se preneha uporabljati)

(1) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode.

(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.

(3) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.

(4) Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.

25. člen

(vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe)

(se preneha uporabljati)

(1) Izvajalec javne službe mora v zvezi z upravljanjem javnega vodovoda voditi evidenco o:

1.     oskrbovalnih območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev javne službe;

2.     naseljih znotraj oskrbovalnih območij iz prejšnje točke;

3.     stavbah, ki so priključene na sekundarne vodovode;

4.     stavbah in gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s pitno vodo na podlagi storitev javne službe;

5.     javnih površinah, za katere zagotavlja vodo za čiščenje oziroma za namakanje;

6.     objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda;

7.     hidrantih in javnem hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega vodovoda;

8.     vodnih virih pitne vode, ki jih upravlja;

9.     vodovarstvenih območjih vodnih virov iz prejšnje točke;

10.  stavbah na širših, ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki so oskrbovane s pitno vodo iz vodovodnega omrežja vodovoda, stavbe pa niso priključene na javno kanalizacijo;

11.  stroških izvajanja storitev javne službe;

12.  letni količini iz vodovodnega omrežja odvzete pitne vode zaradi opravljanja storitev javne službe in

13.  priključkih stavb na sekundarni vodovod.

(2) Podatke o stavbah, ki niso priključene na javno kanalizacijo, mora upravljavcu javnega vodovoda posredovati izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki izvaja svoje storitve na območju javnega vodovoda.

(3) Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom trajno hraniti.

26. člen

(vodenje evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)

(se preneha uporabljati)

(1) V okviru javne službe morajo upravljavci javnega vodovoda za celotno območje občine, kjer zagotavljajo storitve javne službe, za stavbe, ki so v skladu z določbami tega pravilnika oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, zagotoviti:

1.     vodenje evidenc zasebnih vodovodov;

2.     vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov;

3.     vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov;

4.     vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov.

(2) Upravljavec zasebnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca javne službe podatke iz prejšnjega odstavka posredovati v zahtevani obliki v roku 30 dni od prejema zahteve.

(3) Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva upravljavec javnega vodovoda za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda.

(4) Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom trajno hraniti.

27. člen

(kataster javnega vodovoda)

(se preneha uporabljati)

(1) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost.

(2) V katastru javnega vodovoda, se vodijo podatki o:

-       objektih in napravah sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda,

-       hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda in

-       priključkih na javni vodovod.

(3) Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, spadajo:

-       vodovodna cev,

-       vodohran,

-       črpališče,

-       razbremenilnik,

-       jašek,

-       naprave za obdelavo pitne vode,

-       zajetje,

-       objekti za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika,

-       drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda.

(4) V katastru javnega vodovoda se evidentirajo tudi območja objektov javnega vodovoda.

(5) Lokacija objektov, naprav in opreme iz tretjega odstavka tega člena se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.

(6) Vsebino zbirnega katastra javnega vodovoda objavi Geodetska uprava Republike Slovenije na svojih spletnih straneh.

(7) Občina mora posredovati spremembe podatkov v katastru javnega vodovoda, ki bi pomenile tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, organu, pristojnemu za geodetske zadeve, v roku treh mesecev od nastanka spremembe.

28. člen

(program oskrbe s pitno vodo)

(se preneha uporabljati)

(1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe s pitno vodo.

(2) Program oskrbe s pitno vodo mora vsebovati predvsem podatke o:

1.     naseljih in številu prebivalcev na oskrbovalnem območju, kjer se zagotavljajo storitve javne službe;

2.     dolžini cevovodov sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda, ki ga upravlja;

3.     vrstah in številu objektov in opreme javnega vodovoda;

4.     javnem hidrantnem omrežju ter njegovem vzdrževanju;

5.     vodnih virih pitne vode in črpališčih za odvzem pitne vode;

6.     zasebnih vodovodih, za katere zagotavlja vodenje evidenc in strokovno pomoč;

7.     zdravstveni ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu;

8.     vzdrževanju javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj;

9.     količinah iz vodnih virov odvzete vode;

10.  označevanju vodovarstvenih območij in izvajanju ukrepov varstva vodnega vira pitne vode;

11.  celotni količini pitne vode, ki jo odvzemajo uporabniki storitev javne službe na območju posameznih naselij;

12.  celotni količini pitne vode in namenu rabe pitne vode, ki jo iz javnega vodovoda odvzemajo osebe, ki niso uporabniki storitev javne službe;

13.  javnih površinah, za katerih čiščenje oziroma namakanje zagotavlja vodo iz javnega vodovoda;

14.  opremljenosti črpališč za odvzem vode iz vodnih virov pitne vode, ki jih upravlja;

15.  rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja uporabnikov storitev javne službe o pogojih oskrbe s pitno vodo;

16.  načrtu zmanjševanja vodnih izgub javnega vodovoda;

17.  načrtu zagotavljanja rezervnih vodnih virov in

18.  razvojnem načrtu javnega vodovoda.

(3) Program oskrbe s pitno vodo pripravi za vsako naslednje leto upravljavec javnega vodovoda in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v tekočem letu.

(4) Upravljavec javnega vodovoda pripravi predlog programa oskrbe s pitno vodo na obrazcu, ki je dostopen na spletni strani ministrstva.

(5) Upravljavec javnega vodovoda mora ministrstvu posredovati po elektronski pošti z občino usklajen program oskrbe s pitno vodo za prihodnje leto najpozneje do 31. decembra v tekočem letu.

(6) Program oskrbe s pitno vodo mora biti sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja izvajalca javne službe.

(7) Če občina ali več občin skupaj zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava, mora biti predložitev programa oskrbe s pitno vodo eden od pogojev javnega razpisa za pridobitev koncesije.

29. člen

(poročilo o izvajanju javne službe)

(se preneha uporabljati)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta posredovati letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.

(2) Sestavni del letnega poročila o izvajanju javne službe so tudi podatki iz evidenc iz 25., 26. in 27. člena tega pravilnika in podatki spremljanja oziroma monitoringa iz 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 22. člena tega pravilnika.

(3) Letno poročilo o izvajanju javne službe je treba posredovati ministrstvu po elektronski pošti na obrazcu, ki je dostopen na spletni strani ministrstva.

Priloga: Izdelava vodne bilance

Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»VI. PREHODNE DOLOČBE

30. člen

(prilagoditev občinskih predpisov zahtevam tega pravilnika)

(1) Občine morajo prilagoditi svoje predpise, ki urejajo izvajanje javne službe na njenem območju, zahtevam tega pravilnika najpozneje do 31. decembra 2008.

(2) V predpisih iz prejšnjega odstavka morajo biti posebej navedena in na topografski karti označena oskrbovalna območja, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo na podlagi določb prvega in drugega odstavka 11. člena tega pravilnika, in posebej oskrbovalna območja, kjer občina zagotavlja storitve javne službe, čeprav ne gre za območja iz prvega in drugega odstavka 11. člena tega pravilnika.

(3) Oskrbovalna območja morajo biti v predpisu iz prvega odstavka tega člena označena na temeljni topografski karti.

31. člen

(izpolnjevanje zahtev v zvezi z oskrbo s pitno vodo)

(1) Občine morajo zagotoviti, da so zahteve tega pravilnika v zvezi z oskrbo s pitno vodo izpolnjene najpozneje do:

-       31. decembra 2008 na obstoječih poselitvenih območjih z več kot 100.000 prebivalci,

-       31. decembra 2009 na obstoječih poselitvenih območjih s 15.000 do vključno 100.000 prebivalci,

-       31. decembra 2015 na vseh obstoječih poselitvenih območjih z manj kot 15.000 prebivalci.

(2) Zahteve iz prejšnjega odstavka se ne nanašajo na priključke obstoječih stavb na sekundarni vodovod, ki se morajo prilagoditi zahtevam iz 24. člena tega pravilnika ob prvi menjavi vodomera ali ob izvedbi gradbenih del na stavbi, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

(3) Zahteve iz prvega odstavka tega člena so za posamezno poselitveno območje podrobneje določene v operativnem programu.

(4) Izpolnjevanje zahtev iz prvega odstavka tega člena se podrobneje uredi v programu opremljanja zemljišč po predpisih o urejanju prostora.

32. člen

(komunalna opremljenost na oskrbovalnih območjih)

(1) Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe v skladu z 11. členom tega pravilnika, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.

(2) Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prejšnjega odstavka morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno dovoljenje v skladu z določbami tega pravilnika.

(3) Vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo stavb na poselitvenih območjih iz prvega odstavka tega člena se izda z veljavnostjo do izgradnje javnega vodovoda, ki zagotavlja opravljanje storitev javne službe.

33. člen

(vzpostavitev vodenja evidenc)

(1) Upravljavci javnega vodovoda morajo vzpostaviti in začeti z vodenjem evidenc iz 25., 26. in 27. člena tega pravilnika najpozneje do 1. januarja 2008.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora upravljavec javnega vodovoda do 31. decembra 2006 vzpostaviti in voditi evidence o:

1.     naseljih, kjer zagotavlja storitve javne službe;

2.     stavbah, ki jih ne oskrbuje s pitno vodo na podlagi storitev javne službe;

3.     vodnih virih pitne vode, ki jih upravlja;

4.     celotni količini iz javnega vodovoda odvzete pitne vode zaradi opravljanja storitev javne službe;

5.     celotni količini in namenu porabe iz javnega vodovoda odvzete pitne vode za rabo pitne vode, za katero se ne zagotavljajo storitve javne službe;

6.     objektih in opremi javnega vodovoda in

7.     hidrantih in javnih hidrantnih omrežij.

(3) Upravljavec javnega vodovoda mora posredovati podatke o vseh obstoječih objektih in opremi v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture najpozneje do 31. decembra 2006.

(4) Upravljavec zasebnega vodovoda mora do 31. decembra 2006 vzpostaviti in voditi evidence o:

1.     naselju, kjer zagotavlja storitve;

2.     stavbah, ki so priključene na zasebni vodovod;

3.     vodnih virih pitne vode, ki oskrbujejo posamezni zasebni vodovod;

4.     količini in namenu porabe iz zasebnega vodovoda odvzete pitne vode;

5.     objektih in opremi zasebnega vodovoda in

6.     hidrantih in zasebnih hidrantnih omrežij.

(6) Upravljavec zasebnega vodovoda mora posredovati zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka na zahtevo izvajalca javne službe v 30 dneh od prejema zahteve.

34. člen

(posredovanje prvega programa in prvega poročila)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora posredovati ministrstvu prvi program oskrbe s pitno vodo do 31. decembra 2007 za leto 2008.

(2) Upravljavec javnega vodovoda mora posredovati ministrstvu prvo letno poročilo o izvajanju javne službe za leto 2008 najpozneje do 31. marca 2009.

35. člen

(prilagoditev zasebnih vodovodov)

Lastniki obstoječih stavb, ki si zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam tega pravilnika najpozneje do 31. decembra 2010.

36. člen

(odprava skupinskih priključkov)

Lastniki stavb morajo zagotoviti, da se priključki stavb na sekundarni vodovod, ki ne omogočajo merjenja porabe pitne vode za vsako posamezno stavbo posebej, prilagodijo zahtevam iz tega pravilnika najpozneje do 31. decembra 2010.

37. člen

(prenos priključkov stavb v vzdrževanje izvajalcu javne službe)

Občina mora zagotoviti, da se na podlagi občinskega predpisa, ki ureja storitve javne službe, priključki obstoječih stavb prenesejo v vzdrževanje upravljavcu javnega vodovoda najpozneje do 31. decembra 2010.

38. člen

(vzdrževanje hidrantnih omrežij)

Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, mora izvajalec javne službe vzdrževati objekte in opremo javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, ter zagotavljati vodo za primer požara in gasilske vaje za preprečevanje požara v okviru vzdrževanja objektov skupne rabe na območju občine, kjer izvaja javno službo, pri čemer se krijejo stroški za to vzdrževanje in zagotavljanje vode iz občinskega proračuna, njegov obseg pa se opredeli v programu oskrbe s pitno vodo.

VII. KONČNA DOLOČBA

39. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 41/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o katastrih gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 28/11) določa:

»9. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehata uporabljati 20. člen Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08), in 27. člen Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 33/07 – ZPNačrt in 41/08)

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»10. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) posega v prehodne in končno določbo pravilnika:

»VI. PREHODNE DOLOČBE

30. člen

(prilagoditev občinskih predpisov zahtevam tega pravilnika)

(se preneha uporabljati)

(1) Občine morajo prilagoditi svoje predpise, ki urejajo izvajanje javne službe na njenem območju, zahtevam tega pravilnika najpozneje do 31. decembra 2008.

(2) V predpisih iz prejšnjega odstavka morajo biti posebej navedena in na topografski karti označena oskrbovalna območja, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo na podlagi določb prvega in drugega odstavka 11. člena tega pravilnika, in posebej oskrbovalna območja, kjer občina zagotavlja storitve javne službe, čeprav ne gre za območja iz prvega in drugega odstavka 11. člena tega pravilnika.

(3) Oskrbovalna območja morajo biti v predpisu iz prvega odstavka tega člena označena na temeljni topografski karti.

31. člen

(izpolnjevanje zahtev v zvezi z oskrbo s pitno vodo)

(se preneha uporabljati)

(1) Občine morajo zagotoviti, da so zahteve tega pravilnika v zvezi z oskrbo s pitno vodo izpolnjene najpozneje do:

-       31. decembra 2008 na obstoječih poselitvenih območjih z več kot 100.000 prebivalci,

-       31. decembra 2009 na obstoječih poselitvenih območjih s 15.000 do vključno 100.000 prebivalci,

-       31. decembra 2015 na vseh obstoječih poselitvenih območjih z manj kot 15.000 prebivalci.

(2) Zahteve iz prejšnjega odstavka se ne nanašajo na priključke obstoječih stavb na sekundarni vodovod, ki se morajo prilagoditi zahtevam iz 24. člena tega pravilnika ob prvi menjavi vodomera ali ob izvedbi gradbenih del na stavbi, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

(3) Zahteve iz prvega odstavka tega člena so za posamezno poselitveno območje podrobneje določene v operativnem programu.

(4) Izpolnjevanje zahtev iz prvega odstavka tega člena se podrobneje uredi v programu opremljanja zemljišč po predpisih o urejanju prostora.

32. člen

(komunalna opremljenost na oskrbovalnih območjih)

(se preneha uporabljati)

(1) Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe v skladu z 11. členom tega pravilnika, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.

(2) Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prejšnjega odstavka morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno dovoljenje v skladu z določbami tega pravilnika.

(3) Vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo stavb na poselitvenih območjih iz prvega odstavka tega člena se izda z veljavnostjo do izgradnje javnega vodovoda, ki zagotavlja opravljanje storitev javne službe.

33. člen

(vzpostavitev vodenja evidenc)

(se preneha uporabljati)

(1) Upravljavci javnega vodovoda morajo vzpostaviti in začeti z vodenjem evidenc iz 25., 26. in 27. člena tega pravilnika najpozneje do 1. januarja 2008.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora upravljavec javnega vodovoda do 31. decembra 2006 vzpostaviti in voditi evidence o:

1.     naseljih, kjer zagotavlja storitve javne službe;

2.     stavbah, ki jih ne oskrbuje s pitno vodo na podlagi storitev javne službe;

3.     vodnih virih pitne vode, ki jih upravlja;

4.     celotni količini iz javnega vodovoda odvzete pitne vode zaradi opravljanja storitev javne službe;

5.     celotni količini in namenu porabe iz javnega vodovoda odvzete pitne vode za rabo pitne vode, za katero se ne zagotavljajo storitve javne službe;

6.     objektih in opremi javnega vodovoda in

7.     hidrantih in javnih hidrantnih omrežij.

(3) Upravljavec javnega vodovoda mora posredovati podatke o vseh obstoječih objektih in opremi v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture najpozneje do 31. decembra 2006.

(4) Upravljavec zasebnega vodovoda mora do 31. decembra 2006 vzpostaviti in voditi evidence o:

1.     naselju, kjer zagotavlja storitve;

2.     stavbah, ki so priključene na zasebni vodovod;

3.     vodnih virih pitne vode, ki oskrbujejo posamezni zasebni vodovod;

4.     količini in namenu porabe iz zasebnega vodovoda odvzete pitne vode;

5.     objektih in opremi zasebnega vodovoda in

6.     hidrantih in zasebnih hidrantnih omrežij.

(6) Upravljavec zasebnega vodovoda mora posredovati zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka na zahtevo izvajalca javne službe v 30 dneh od prejema zahteve.

34. člen

(posredovanje prvega programa in prvega poročila)

(se preneha uporabljati)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora posredovati ministrstvu prvi program oskrbe s pitno vodo do 31. decembra 2007 za leto 2008.

(2) Upravljavec javnega vodovoda mora posredovati ministrstvu prvo letno poročilo o izvajanju javne službe za leto 2008 najpozneje do 31. marca 2009.

35. člen

(prilagoditev zasebnih vodovodov)

(se preneha uporabljati)

Lastniki obstoječih stavb, ki si zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam tega pravilnika najpozneje do 31. decembra 2010.

36. člen

(odprava skupinskih priključkov)

(se preneha uporabljati)

Lastniki stavb morajo zagotoviti, da se priključki stavb na sekundarni vodovod, ki ne omogočajo merjenja porabe pitne vode za vsako posamezno stavbo posebej, prilagodijo zahtevam iz tega pravilnika najpozneje do 31. decembra 2010.

37. člen

(prenos priključkov stavb v vzdrževanje izvajalcu javne službe)

(se preneha uporabljati)

Občina mora zagotoviti, da se na podlagi občinskega predpisa, ki ureja storitve javne službe, priključki obstoječih stavb prenesejo v vzdrževanje upravljavcu javnega vodovoda najpozneje do 31. decembra 2010.

38. člen

(vzdrževanje hidrantnih omrežij)

(se preneha uporabljati)

Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, mora izvajalec javne službe vzdrževati objekte in opremo javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, ter zagotavljati vodo za primer požara in gasilske vaje za preprečevanje požara v okviru vzdrževanja objektov skupne rabe na območju občine, kjer izvaja javno službo, pri čemer se krijejo stroški za to vzdrževanje in zagotavljanje vode iz občinskega proračuna, njegov obseg pa se opredeli v programu oskrbe s pitno vodo.

VII. KONČNA DOLOČBA

39. člen

(začetek veljavnosti)

(se preneha uporabljati)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«;

tako, da določa:

»34. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati določbe Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), razen 9. in 10. člena.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»35. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2013.«.