Na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o varnosti
in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01) izdaja minister za
delo, družino in socialne zadeve
PRAVILNIK
o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 89/655/EGS z dne 30.
novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo
delovne opreme delavcev pri delu (UL L št. 393 z dne 30. 12. 1989, str. 13, z
vsemi spremembami) ureja obveznosti delodajalca in delavca v zvezi z delovno
opremo, ki se uporablja pri delu.
2. člen
(1) Za uporabnike delovne opreme po tem pravilniku se štejejo
delavci in samozaposlene osebe, ki uporabljajo delovno opremo pri delu.
(2) Delodajalec se šteje za proizvajalca delovne opreme, če
nepopolno delovno opremo sam sestavlja v kompleksno delovno opremo, ali če sam
sestavlja ali predeluje delovno opremo tako, da ji bistveno spremeni
funkcionalnost.
(3) Če delodajalec postane proizvajalec delovne opreme,
veljajo zanj predpisi, ki veljajo za proizvajalce delovne opreme.
3. člen
Po tem pravilniku imajo posamezni izrazi naslednje pomene:
a)
»delovna oprema« je vsak stroj, aparat, orodje, naprava in druga oprema,
ki se uporablja pri delu;
b)
»uporaba delovne opreme« je vsaka dejavnost, pri kateri se uporablja
delovna oprema, kot npr. zagon, uporaba in ustavitev opreme, njen transport,
popravilo, vzdrževanje, sprememba, ki ne spreminja funkcionalnih lastnosti
delovne opreme, strežba, servisiranje ter čiščenje;
c)
»nevarno območje« je vsako območje na delovni opremi in okoli nje, kjer
je delavec izpostavljen nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare;
d)
»izpostavljeni delavec« je vsak delavec, ki se popolnoma ali deloma
nahaja v nevarnem območju;
e)
»upravljalec« je delavec in samozaposlena oseba (v nadaljnjem besedilu:
delavec), ki mu je bila dana naloga uporabe delovne opreme;
f)
»nevarno gibanje« je po tem pravilniku tisto gibanje delovne opreme ali
njenega dela, zaradi katerega je lahko neko območje nevarno;
g)
»nevarne snovi« so snovi, ki lahko zaradi fizikalnih, kemijskih in
bioloških škodljivosti povzročajo poškodbe in/ali zdravstvene okvare delavcev
(eksplozivne snovi, plini pod tlakom, vnetljive tekočine, vnetljive trdne
snovi, samovnetljive snovi, snovi, ki razvijajo v stiku z vodo vnetljive pline,
organski peroksidi, strupi, kužne, radioaktivne in jedke snovi ipd.);
h)
»varovalo« je del delovne opreme, ki pomeni varovanje s fizično oviro
(npr.: okrov, pokrov, zaslon, vrata, oklep itd.), pri čemer so varovala
pritrjena, premična, nastavljiva, zaporna, zaporna z zaklepanjem varovala,
krmilna itd.;
i)
»varnostna naprava« je naprava, ki izniči ali zmanjša nevarnost sama ali
v povezavi z varovalom (npr.: zaporna naprava, potrditvena krmilna naprava,
zadrževalna krmilna naprava, dvoročna krmilna naprava, naprava, občutljiva na
približanje, mehanska zadrževalna naprava, omejevalna naprava, krmilna naprava
za omejitev gibanja, oviralna naprava);
j)
»proizvod«, je rezultat aktivnosti ali postopkov, ki predstavlja
storitev, strojno opremo, predelane materiale, programsko opremo ali njihove
kombinacije itd.
k)
»pristojne osebe« so strokovnjaki, ki imajo dovoljenje za delo, ki ga v
skladu s posebnimi predpisi izda minister pristojen za delo, oziroma jih določi
delodajalec v skladu z 18. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu.
II. SPLOŠNE OBVEZNOSTI DELODAJALCA V ZVEZI Z DELOVNO OPREMO
4. člen
(1) Delodajalec mora zagotavljati delavcem brezhibno delovno
opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovega imetja in
naravnega okolja.
(2) Delodajalec mora, po opravljenem ocenjevanju tveganja, v
skladu z izjavo o varnosti, z ukrepi organizacije dela preprečiti ali omejiti
predvidene nevarnosti in škodljivosti, ki lahko nastanejo pri normalni uporabi
delovne opreme, in predvideti ukrepe za uporabo v izrednih okoliščinah.
(3) Delovna oprema ob pravilni uporabi ne sme povzročati nepredvidenih
nevarnosti in škodljivosti.
5. člen
(1) Delovna oprema, ki se uporablja, mora biti na vidnem
mestu označena v skladu s posebnimi predpisi.
(2) Delodajalec mora pridobiti in hraniti dokumentacijo, iz
katere je razvidno, da delovna oprema ustreza predpisanim varnostnim in
zdravstvenim zahtevam.
6. člen
Če varnosti in zdravja pri delu v nevarnem območju ni mogoče
zagotoviti s konstrukcijskimi rešitvami, ga mora delodajalec zagotoviti z
drugimi tehničnimi rešitvami (z varnostnimi napravami, varovali ipd.), pri
katerih ni potrebno, da se delavec med uporabo delovne opreme nahaja neposredno
v nevarnem območju.
7. člen
(1) Če se je potrebno zaradi delovnega postopka z roko ali
deli telesa približati nevarnemu območju ali držati obdelovani proizvod ali ga postavljati
v nevarno območje ali jemati iz njega, mora delodajalec zagotoviti uporabo
delovne opreme (pomožno ročno orodje ali mehanične naprave) za prijemanje
oziroma vlaganje, obračanje, vodenje, metanje, jemanje ipd.
(2) Če se uporablja pomožno ročno orodje, mora delodajalec
zagotoviti način dela, ki ne ogroža varnosti in zdravja pri delu.
8. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da delovna oprema, ki jo
delavci uporabljajo, ustreza vrsti in načinu izvajanja delovnih nalog oziroma
je za ta namen ustrezno prirejena, in njena uporaba ne ogroža varnosti in
zdravja delavcev. Delovna oprema se lahko uporablja samo za delovne naloge in
pod pogoji, za katere je ustrezna.
(2) Pri izbiri delovne opreme mora delodajalec upoštevati
nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu oziroma druge nevarnosti in
škodljivosti, ki obstajajo pri uporabi delovne opreme.
(3) V primeru, da ni mogoče v celoti zagotoviti uporabe
delovne opreme brez nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare delavcev, mora
delodajalec izvesti vse potrebne ukrepe, da se nevarnost zniža na najmanjšo
možno mero.
(4) Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema
vzdrževana v skladu z navodili proizvajalca delovne opreme tako, da ves čas
uporabe ustreza določbam tega pravilnika.
9. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da delovno opremo po
namestitvi in pred prvim zagonom, ali po premestitvi na drugo delovno mesto,
pregleda pristojna oseba, ki izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da je
delovna oprema pravilno nameščena in da deluje v skladu s predpisi.
(2) Delodajalec mora zagotoviti nadzor nad delovno opremo,
katere uporaba je lahko nevarna ali škodljiva za delavce:
-
z rednimi kontrolnimi pregledi in, kjer je potrebno, s preskusi, ki jih
opravijo pristojne osebe v skladu s predpisi in
-
s posebnimi pregledi, ki jih opravijo pristojne osebe, če pride do
izjemnih okoliščin, ki lahko ogrozijo varnost delovanja delovne opreme (npr.
sprememba načina dela, poškodba opreme pri delu, nevarni pojav ali daljše
obdobje nedelovanja), da se zagotovi upoštevanje varnostnih in zdravstvenih
zahtev ter pravočasno odkrivanje in odpravljanje napak.
(3) Ugotovitve pregledov iz prejšnjega odstavka morajo biti
zabeležene in morajo biti ves čas uporabe delovne opreme na voljo inšpekciji
dela.
(4) V primeru, ko delodajalec uporablja delovno opremo izven
mesta, ki je namenjeno za opravljanje dela, jo mora opremiti z veljavnim pisnim
dokazilom o opravljenem zadnjem kontrolnem pregledu.
10. člen
V primeru, da uporaba delovne opreme predstavlja nevarnost
ali škodljivost za poškodbo ali zdravstveno okvaro delavcev, mora delodajalec
izvesti ukrepe, s katerimi zagotovi:
-
da tako delovno opremo uporabljajo samo delavci, ki so za njeno uporabo
usposobljeni in
-
da popravila, spremembe, ki ne spreminjajo funkcionalnih lastnosti
delovne opreme, vzdrževanje ali servisiranje izvajajo posebej za to delo
določeni in usposobljeni delavci.
11. člen
Zaradi zagotavljanja minimalnih varnostnih in zdravstvenih
zahtev mora delodajalec upoštevati ergonomske zahteve, ki upoštevajo položaj in
držo delavcev med uporabo delovne opreme.
12. člen
(1) Delodajalec mora delavce usposobiti za pravilno in varno
uporabo delovne opreme s teoretičnim in praktičnim usposabljanjem ter
seznanjanjem z nevarnostmi, ki se lahko pojavijo pri uporabi takšne opreme.
(2) Ustna in pisna navodila delodajalca se nanašajo na:
-
pogoje, pod katerimi se delovna oprema varno uporablja,
-
predvidene izredne okoliščine, ki lahko nastopijo pri uporabi delovne
opreme in
-
zaključke, dobljene na podlagi praktičnih izkušenj, pridobljenih pri
uporabi delovne opreme.
(3) Delodajalec mora pred začetkom dela in po vsaki
spremembi, ki bi lahko vplivala na varnost delovne opreme, delavce opozoriti na
nevarnosti, ki so lahko posledica delovanja druge delovne opreme v njihovem
neposrednem delovnem območju, ki jo delavci neposredno ne uporabljajo.
(4) Delodajalec mora zagotoviti ustna, in kjer je to
primerno, pisna navodila o delovni opremi, ki se uporablja pri delu. Navodila
morajo biti delavcem lahko razumljiva.
(5) Delodajalec mora za delavce, na katere se nanaša 10. člen
tega pravilnika, zagotoviti posebno usposabljanje.
13. člen
Delodajalec se mora posvetovati z delavci in njihovimi
zastopniki o nameravanih spremembah, preureditvah in razširitvah uporabnosti
delovne opreme, ki bistveno spremenijo obstoječo oceno tveganja za varnost in
zdravje ter jim omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj v zvezi z
zagotavljanjem njihove varnosti in zdravja pri uporabi delovne opreme.
III. SPLOŠNE OBVEZNOSTI DELAVCEV V ZVEZI Z DELOVNO OPREMO
14. člen
(1) Delavec mora v skladu s svojo usposobljenostjo in
navodili, ki jih je dobil od delodajalca:
-
pravilno uporabljati delovno opremo,
-
delovno opremo vzdrževati v skladu z navodili,
-
od delodajalca zahtevati popravilo poškodovane ali zamenjavo izrabljene
delovne opreme, če ta predstavlja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare
delavca ali delavcev, ki to delovno opremo uporabljajo, in drugih oseb, ki
lahko pridejo v nevarno območje delovne opreme,
-
od delodajalca zahtevati dodelitev osebne varovalne opreme, če se med
delom, kljub pravilni uporabi delovne opreme, pojavi nevarnost za poškodbe ali
zdravstvene okvare.
(2) Delavec mora delovno opremo uporabljati na tak način, da
se pri njeni uporabi izogne nevarnostim za poškodbe in zdravstvene okvare, in
da pri delu ne ogroža varnosti in zdravja drugih oseb, ki se nahajajo v
nevarnem območju delovne opreme.
15. člen
(1) Delavec mora delodajalca obvestiti o vseh okoliščinah, za
katere utemeljeno meni, da predstavljajo resno in neposredno nevarnost za
poškodbe in zdravstvene okvare, kakor tudi o vseh pomanjkljivostih delovne
opreme in varnostnih naprav oziroma varoval.
(2) Delavec mora sodelovati z delodajalcem pri izvedbi
ukrepov, ki jih delodajalcu naloži inšpekcija dela, in delodajalcu omogočiti,
da tako vzpostavi varno delovno okolje in delovne razmere.
IV. ZAHTEVE DELODAJALCEV IN DELAVCEV ZA UPORABO DELOVNE
OPREME
16. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so naprave za krmiljenje
delovne opreme dobro vidne, prepoznavne in označene v skladu s predpisi.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da so krmilne naprave
nameščene zunaj nevarnih območij na tak način, da njihovo delovanje ne povzroča
dodatnih nevarnosti, pri čemer ne sme obstajati možnost, da bi krmilne naprave
povzročile nevarnost, ki bi bila posledica njihovega nehotenega vklopa.
(3) Delodajalec mora zagotoviti delavcu, ki uporablja delovno
opremo, da lahko z mesta upravljanja ugotavlja, ali se v nevarnih območjih
nahaja kakšna oseba. V primeru, da to ni mogoče, se mora avtomatsko sprožiti
zvočni oziroma svetlobni opozorilni signal preden začne delovna oprema
delovati. Delavec oziroma druga oseba mora imeti dovolj časa, da se pravočasno
izogne nevarnosti, ki jo povzroča zagon oziroma ustavitev delovne opreme.
(4) Delodajalec mora zagotoviti varne krmilne sisteme, ki morajo
biti izbrani ob upoštevanju možnosti, da lahko pride do napak, odpovedi in
omejitev pri predvidenih okoliščinah uporabe delovne opreme.
17. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je zagon delovne opreme
možen le z vključitvijo krmilja, ki je temu namenjeno, brez nevarnosti za
poškodbo delavcev.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka velja tudi za:
-
ponovni zagon po ustavitvi zaradi kakršnegakoli vzroka in
-
krmiljenje, ki povzroči bistvene spremembe parametrov delovnega postopka
(npr. sprememba hitrosti, tlaka itd.) razen, kadar takšen ponovni zagon ali
sprememba ne ogroža varnosti in zdravja delavca.
(3) Zahteva iz prvega odstavka tega člena ne velja za ponovni
zagon ali spremembo parametrov delovnega postopka, ki je posledica normalnega
delovnega cikla delovne opreme.
18. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je vsa delovna oprema
opremljena s krmiljem za popolno in varno ustavitev.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da je vsako delovno mesto,
upoštevaje vrsto nevarnosti za poškodbo delavca ali drugih oseb v bližini,
opremljeno s krmiljem za ustavitev določenega dela ali celotne delovne opreme.
(3) Krmilna naprava za ustavitev delovne opreme mora imeti
prednost pred krmilnimi napravami za zagon.
(4) Po ustavitvi delovne opreme ali njenih nevarnih delov je potrebno
pogonskim delom izklopiti dovod energije.
19. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, če njeno
delovanje in njen normalni čas za ustavitev predstavlja nevarnost za poškodbe
delavca in drugih oseb v bližini, opremljena s krmilno napravo za izklop v
sili.
20. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, ki
predstavlja nevarnost za poškodbe delavca in drugih oseb v bližini zaradi
padanja predmetov ali delov, ki segajo iz nje, opremljena z varnostnimi
napravami, ki preprečijo tako nevarnost.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, ki
predstavlja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare delavca in drugih oseb
v njeni bližini zaradi oddajanja plina, hlapov, kapljevine ali prahu,
opremljena z varnostnimi napravami za primere zadrževanja v bližini te delovne
opreme.
21. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so delovna oprema in njeni
deli, kjer je to potrebno za varnost in zdravje delavcev, pritrjena/i s sponami
ali drugimi sredstvi na trdno podlago.
22. člen
Kjer obstaja nevarnost, da deli delovne opreme, ki se
polomijo ali razpadejo, poškodujejo delavca ali druge osebe v bližini, mora
delodajalec izvesti varovalne ukrepe (npr. uporaba varoval), s katerimi se taka
nevarnost odpravi, če tega ni storil že proizvajalec delovne opreme.
23. člen
(1) Kjer obstaja nevarnost, da pride do mehaničnega stika z
gibljivimi deli delovne opreme, mora delodajalec zagotoviti, da se ti deli
zavarujejo z varovali ali z napravami, ki preprečujejo dostop do nevarnih
območij ali zagotavljajo ustavitev gibanja nevarnih delov, preden je doseženo
nevarno območje.
(2) Varnostne naprave in varovala:
-
morajo biti dovolj trdna in odporna,
-
ne smejo povzročati dodatnih nevarnosti,
-
morajo biti takšna, da jih ni mogoče zlahka odstraniti ali onemogočiti
njihovo delovanje,
-
morajo biti nameščena v takšni razdalji od nevarnega območja, da oseba
ne more doseči nevarnega območja delovne opreme,
-
ne smejo omejevati pogleda na delovni ciklus opreme,
-
morajo omogočati aktivnosti, ki so potrebne za pritrditev ali zamenjavo
delov in vzdrževanje ter morajo omejevati dostop do območja, kjer poteka delo,
ne da bi bilo potrebno odstraniti varovalo ali varnostno napravo.
24. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so območja in mesta na
delovni opremi, na katerih je potrebno delati oziroma izvajati vzdrževanje,
osvetljena v skladu s predpisi.
25. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema ali njeni
deli z visoko ali nizko temperaturo toplotno izolirani oziroma zavarovani pred
dotikom v skladu s predpisi.
26. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so, v skladu s predpisi,
opozorilne naprave na delovni opremi nedvoumne, lahko zaznavne ter razumljive.
27. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se vzdrževalna dela
izvajajo samo takrat, ko je delovna oprema izključena. Če to ni mogoče, mora
delodajalec zagotoviti, da takšna dela ne predstavljajo nevarnost za poškodbo
ali zdravstveno okvaro delavca.
(2) Delodajalec mora redno voditi evidenco vzdrževanja
delovne opreme.
28. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti opremljenost vse delovne
opreme z jasno razpoznavnimi sredstvi, s katerimi jo je mogoče izolirati pred
vsemi viri energije.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da ponovna priključitev na
vire energije ne predstavlja nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare delavca.
29. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so na delovni opremi
nameščena opozorila in oznake, ki so potrebne za zagotovitev varnosti in
zdravja delavcev.
30. člen
Delodajalec mora delavcem zagotoviti varen dostop in
zadrževanje na vseh območjih, kjer je to potrebno za proizvodnjo, nastavitev in
za vzdrževalna dela na delovni opremi.
31. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je vsa delovna oprema takšna,
da varuje delavce pred nevarnostjo vžiga ali pregretjem, pred plini, prahom,
kapljevinami, hlapi ali drugimi snovmi, ki nastajajo, se uporabljajo ali
shranjujejo v delovni opremi.
32. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je vsa delovna oprema
takšna, da preprečuje eksplozije zaradi snovi, ki nastajajo, se uporabljajo ali
shranjujejo v delovni opremi.
(2) V primeru, da ni mogoče z gotovostjo preprečiti eksplozij
v delovni opremi (npr. reaktor, silos), mora delodajalec zagotoviti, da
eksplozija ne ogrozi varnosti delavcev in drugih oseb v bližini, npr. s trdno
gradnjo, ventili ali z razbremenjevalnimi površinami.
33. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je vsa delovna oprema takšna,
da varuje izpostavljene delavce in druge osebe v bližini pred nevarnostjo
neposrednega ali posrednega stika z električnim tokom.
34. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se delovna oprema namesti,
vgradi in uporablja tako, da ni nevarnosti za poškodbe delavcev in drugih oseb
v bližini, na primer z zagotovitvijo zadostnega prostora med premičnimi in
pritrjenimi deli delovne opreme ali premičnimi deli v njeni okolici, in tako, da
je možno vse oblike energije in snovi, ki se uporabljajo ali se proizvajajo ali
nastajajo kot stranski proizvod, dovajati oziroma odstraniti tako, da pri tem
nista ogrožena varnost in zdravje delavcev in drugih oseb v bližini.
35. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se pri montaži in demontaži
delovne opreme upoštevajo navodila proizvajalca delovne opreme.
36. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, katero
lahko med uporabo zadane strela, opremljena z napravami za zaščito pred njenim
škodljivim učinkom (npr. prenapetostna zaščita).
37. člen
Pred začetkom dela mora delavec vizualno in z vklopom
posameznih krmilnih naprav preveriti brezhibnost delovanja delovne opreme ter
nameščenost in brezhibnost varnostnih naprav in varoval.
38. člen
(1) Delavci, ki uporabljajo delovno opremo, ki povzroča
nevarna gibanja, morajo na delovnem mestu nositi obleko, ki se prilega k
telesu, brez posameznih ohlapnih in izstopajočih delov ter šalov.
(2) V bližini premičnih delov delovne opreme morajo imeti
delavci z dolgimi lasmi le-te zvite ob glavi in pokrite z ruto ali kapo, tako
da se prepreči neposreden kontakt gibajočega se dela z lasmi.
39. člen
(1) Delavec, ki uporablja delovno opremo, mora svoje delo
opravljati tako, da zaradi nastanka nevarnih gibanj ali drugih nevarnih dejanj
ne ogroža sebe ali drugih oseb v bližini.
(2) Če delavec med delom opazi nepravilnost na delovni
opremi, mora delovno opremo takoj ustaviti in nepravilnost prijaviti
neposrednemu vodji.
40. člen
(1) Delavec sme pognati delovno opremo, če so na njej vse
varnostne naprave in varovala in če vse deluje brezhibno.
(2) Delavec, ki uporablja delovno opremo, ne sme odstraniti
varnostne naprave in varovala ali naprave za blokiranje oziroma povzročiti, da
ta ne deluje.
41. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delavec, ki uporablja
delovno opremo in pri tem dela z nevarnimi snovmi, seznanjen z lastnostmi
nevarnih snovi in varnim načinom dela.
42. člen
V primeru, da delovno opremo sočasno uporabljata dva ali več
delavcev, mora delodajalec zagotoviti, da je za delo s tako delovno opremo in
za koordinacijo delavcev pri delu odgovoren eden izmed njih.
43. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti periodične preglede in
preskuse delovne opreme v rokih, ki jih je določil proizvajalec.
(2) V primeru, da proizvajalec ne določi roke za periodične
preglede, mora delodajalec zagotoviti periodične preglede in preskuse v rokih,
ki ne smejo biti daljši od 36 mesecev.
44. člen
V primeru, ko je ob delovni opremi tudi pripadajoča naprava
za dviganje tovora ali delovnih predmetov, mora delodajalec zagotoviti, da je
delavec, ki to delovno opremo uporablja, teoretično in praktično usposobljen za
varno delo z napravo za dviganje tovora in delovnih predmetov.
V. DODATNE ZAHTEVE ZA UPORABO DELOVNE OPREME
1. Namestitev delovne opreme
45. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti tako namestitev delovne
opreme, da premična delovna oprema ali njeni deli ne predstavljajo nevarnih
območij.
(2) Če delovne opreme ni možno namestiti v skladu s prejšnjim
odstavkom, mora delodajalec postaviti varovala oziroma varnostne naprave (npr.:
zasloni, ograje, pokrovi).
(3) Če namestitev delovne opreme in postavitev varoval ali
varnostnih naprav ni mogoča, mora delodajalec postaviti varnostni znak za
prepoved prehoda v skladu s predpisi.
46. člen
(1) Pri nameščanju delovne opreme mora delodajalec predvideti
proste površine za uporabo delovne opreme in površine za odlaganje proizvodov,
dovoz materiala itd.
(2) Za čiščenje, mazanje in vzdrževanje delovne opreme mora
delodajalec zagotoviti ustrezne proste prehode in dostope do opreme s tistih
strani, kjer ta dela potekajo, ter zadostno osvetlitev.
(3) Širina dostopa do delovne opreme, pri kateri delavec
opravlja dela iz drugega odstavka tega člena, mora biti v skladu z delovnimi
potrebami in položajem telesa delavca pri opravljanju teh del.
47. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema nameščena
tako, da delavci, ki delovno opremo uporabljajo, in delavci, ki delajo v njeni
neposredni bližini ter druge osebe v bližini, niso ogroženi zaradi morebitnih
mehanskih poškodb (npr. s padajočimi ali letečimi deli), ali zdravju škodljivih
učinkov (npr. strupene in agresivne snovi, sevanja, bleščeča svetloba), pri tem
pa mora upoštevati tudi navodila proizvajalca delovne opreme.
48. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema v prostoru
ali na prostem nameščena tako, da ima delavec, ki jo uporablja, dober pregled
nad delovnim področjem in vsemi deli delovne opreme. Če to ni mogoče, je
potrebno izvesti varnostne ukrepe, s katerimi se nevarnost zaradi slabega
pregleda odpravi.
49. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je stabilna delovna oprema
postavljena na trdno podlago, po potrebi pa tudi pritrjena na podlago ali druge
temeljne opore (npr. s konzolami, okvirji idr.), tako da se pri uporabi ne more
spremeniti njen položaj.
50. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da delovna oprema, ki pri
delu povzroča močnejše udarce oziroma tresljaje, ni postavljena v nadstropjih
objektov ali na zvišane opore, če bi se lahko zaradi udarcev in tresljajev
poškodovala konstrukcija objekta ali opore.
(2) Če na delovni opremi, postavljeni v nadstropjih ali na
zvišanih oporah, nastajajo udarci in tresljaji, mora delodajalec predhodno
izvesti varnostne ukrepe, da se prepreči prenos hrupa in tresljajev na
konstrukcijo stavbe (npr. elastični temelji, plavajoči podi)
2. Napisi in navodila
51. člen
(1) Če obstaja pri uporabi delovne opreme nevarnost za
poškodbe ali zdravstvene okvare, mora delodajalec zagotoviti, da so v
neposredni bližini delovne opreme ali na njej trajno nameščena opozorila
oziroma navodila.
(2) V primeru, ko je delovna oprema iz prejšnjega odstavka
postavljena v posebnem gradbenem objektu ali posebni stavbi ali prostoru, mora
delodajalec zagotoviti, da je na vratih te stavbe ali prostora ali na vidnem
mestu na steni ob vhodnih vratih nameščeno opozorilo.
(3) Opozorila ali navodila morajo kratko in jasno opozarjati
na obvezno ali prepovedano ravnanje in na nevarnosti za poškodbe in zdravstvene
okvare delavcev in drugih oseb v bližini.
3. Zahteve v zvezi s pogonsko energijo
52. člen
Pri uporabi delovne opreme, ki jo poganja motor z notranjim
zgorevanjem (s tekočim ali plinastim gorivom), mora delodajalec zagotoviti:
-
da je delovna oprema v posebnem prostoru, če je postavljena na stalno
delovno mesto;
-
poseben način temeljenja, če pri uporabi delovne opreme nastajajo
tresljaji, ki se prenašajo na gradbeni objekt, v katerem delajo delavci;
-
odvajanje izpušnih plinov iz objekta oziroma delovne cone delavcev in
dovajanje svežega zraka;
-
dovajanje pogonskega goriva iz rezervoarja po neprepustnem in varno
položenem cevovodu, pripadajočih armaturah in drugih sestavnih delih.
53. člen
Če se lahko na ceveh, priključenih cevovodih in spojnih
mestih za hidravlično, parno ter pnevmatsko delovno opremo zviša tlak nad
dovoljeno mejo, mora delodajalec zagotoviti varnostne naprave, ki znižajo tlak
na dovoljeno mejo.
54. člen
Pri delovni opremi, pri kateri se uporabljajo plinasta,
tekoča ali trdna goriva, mora delodajalec zagotoviti obstoj in pravilno
delovanje varnostnih naprav, ki preprečujejo izpuščanje goriva in nastajanje
požarno eksplozivnih zmesi ali zmesi, nevarnih za varnost in zdravje delavcev.
55. člen
Pri delovni opremi, ki jo sestavlja tlačna posoda, mora
delodajalec zagotoviti varnostne naprave za zagotavljanje varnosti pred
povečanjem tlaka (npr. membrane).
56. člen
V primeru, ko zaradi motenj, prekinitve dovoda energije in
njenega ponovnega dovoda lahko pride do nevarnega delovanja zaostale ali
povratne energije, mora delodajalec zagotoviti, da so na delovni opremi ali v
njeni neposredni bližini postavljena vidna opozorila v skladu s predpisi.
4. Krmiljenje
57. člen
Če ima delovna oprema več pogonskih mehanizmov za različne
delovne operacije oziroma gibe, ki po navodilu proizvajalca delovne opreme
zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ne smejo potekati sočasno,
mora delodajalec zagotoviti vgradnjo varnostne naprave, ki preprečuje sočasno
vključitev krmilnih mehanizmov oziroma sočasno izvedbo različnih operacij.
58. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se varnostne naprave za
prekinitev dovoda katerekoli vrste energije aktivirajo:
-
pred začetkom čiščenja delovne opreme;
-
pred začetkom vzdrževalnih del in popravil;
-
kadar je potrebno izključiti delovno opremo;
-
po končanem dnevnem delu.
59. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da v bližini krmilnih naprav ni
ovir, ki bi delavcu preprečevale, da upravlja celotni hod krmilne naprave.
5. Varnostne naprave in varovala
60. člen
(1) Če je potrebno varnostne naprave zaradi tehnoloških
razlogov občasno sneti ali odpreti zaradi pregleda, naravnavanja, zamenjave
orodja, popravila, čiščenja idr., mora delodajalec zagotoviti izključitev
delovne opreme od vira energije, dokler varnostna naprava ali varovalo ni
ponovno na svojem mestu.
(2) Začasna odstranitev varnostnih naprav med razstavljanjem
delovne opreme za prikaz delovanja se ne šteje za kršitev prve točke tega
člena, če je poskrbljeno za varnost in zdravje oseb.
61. člen
(1) Delodajalec mora preprečiti uporabo delovne opreme, ki
nima predvidenih varnostnih naprav.
(2) Delavec, ki uporablja delovno opremo, ne sme izključiti
predvidenih varnostnih naprav ali zmanjšati njihovo funkcijo.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da varnostna naprava na
delovni opremi, ki jo delavec uporablja, ni izključena.
62. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so varnostne naprave in
varovala postavljene tako, da ne motijo normalne uporabe delovne opreme.
(2) V primeru, ko delovni postopek zahteva nadzorovanje ali
kontrolo delovne opreme med delom, mora delodajalec zagotoviti možnost
opazovanja delovnega postopka (npr. skozi odprtino, na zaslonu).
63. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so navpične, poševne in
vodoravne jermenske in druge transmisije ne glede na njihovo širino in hitrost,
zaslonjene ali ograjene do višine 2 m od poda, na katerem stoji delavec.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da so jermenske in druge
transmisije, ki so več kot 2 m nad podom, zaslonjene ali ograjene vsaj od
spodaj.
(3) V primeru, ko zaradi objektivnih in tehničnih razlogov
varnostne ograje za transmisije do višine 2 m od poda ni mogoče postaviti
neposredno ob jermenu ali drugem transmisijskem sredstvu, mora delodajalec
zagotoviti, da se varovalo postavi v določeni razdalji od jermena ali drugega
transmisijskega sredstva in je lahko nižja od 2 m, če je ta razdalja tolikšna,
da se delavec ne more z iztegnjeno roko dotakniti transmisije v pogonu, če
stoji na podu.
64. člen
Delodajalec mora za prestavitev jermena z ene jermenice na
drugo med pogonom transmisije zagotoviti uporabo mehanične prestavljalne
naprave.
65. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so premični deli prenosnikov
moči (npr. osi, jermenice, jermeni), ki so nad podom prostora, galerije ali
ploščadi, na prehodih nad njimi premoščeni in ograjeni s trdimi polnimi ali
mrežastimi varnostnimi ograjami.
66. člen
(1) V primeru, da se za varnost in zdravje delavcev na
delovni opremi uporablja varnostna naprava za dvoročni vklop, mora delodajalec
zagotoviti dve napravi za aktiviranje (npr. tasterja, ročici), na kateri mora
delavec sočasno delovati, dokler traja nevarna delovna operacija.
(2) Na delovni opremi, na kateri poteka delo z napravo za
dvoročni vklop, mora biti onemogočeno sočasno delati z nožnim pedalom ali
kakršnokoli drugo napravo za vklop.
67. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da ima delovna oprema naprave
za daljinsko krmiljenje v primerih:
-
ko gre za uporabo delovne opreme s toplotnim sevanjem;
-
ko gre za uporabo delovne opreme z nevarnim sevanjem (npr.: rentgenski
aparati);
-
ko gre za uporabo delovne opreme, ki povzroča hrup nad dovoljeno
ravnijo;
-
ko gre za uporabo delovne opreme, pri kateri se sproščajo različne, za
življenje ali za zdravje delavcev škodljive snovi (plini, hlapi, aerosoli
idr.);
-
ko gre za uporabo specialne delovne opreme, pri kateri se z daljinskim
krmiljenjem lahko doseže boljša preglednost dela, s tem pa tudi večja varnost
pri delu.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja v primeru, ko
delavec samo občasno med delovno izmeno nadzoruje in krmili delovni postopek v
bližini delovne opreme in pri tem uporablja ustrezno osebno varovalno opremo.
6. Kontrolni instrumenti in signalne naprave
68. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so kontrolni in merilni
instrumenti (termometri, manometri, pirometri, brzinometri, anemometri,
indikatorji ravni tekočine in drugi kontrolni inštrumenti) in signalne naprave
(signalne svetilke, zvočne signalne naprave za alarmiranje in drugi
signalizatorji), postavljeni v vseh primerih, ko se z njimi zagotavlja
nadzorstvo nad varnim in zdravim delom delavcev ter, da brezhibno delujejo med
uporabo delovne opreme.
(2) Delavci, ki uporabljajo delovno opremo, morajo vizualno
kontrolirati brezhibnost kontrolnih instrumentov in signalnih naprav pred
začetkom dela in med delovanjem delovne opreme.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da se kontrolni instrumenti
pregledujejo in preskušajo v predpisanih rokih.
69. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so kontrolni inštrumenti in
optične signalne naprave na delovni opremi ali v njeni neposredni bližini
postavljeni tako, da so zlahka vidne in da je mogoče rezultate o kakovosti in
količini ter signale odčitati ali opaziti z delovnega mesta delavca.
70. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se na delovno opremo
velikih dimenzij, pri kateri je medsebojno sporazumevanje dveh ali več delavcev
otežkočeno, le-to pa je zaradi zagotovitve varnosti pri delu potrebno,
postavijo naprave z zvočnimi ali optičnimi signali ali druge naprave za
opozarjanje na nastalo nevarnost oziroma za dogovarjanje.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da se zvočni signali ali
druga opozorila iz prejšnjega odstavka tega člena vnaprej določijo in da so
delavci z njimi seznanjeni.
(3) Če je dajanje zvočnega signala ali opozorila povezano z
zagonom delovne opreme, mora delodajalec zagotoviti, da je čas med signalom in
zagonom delovne opreme določen tako, da imajo delavci dovolj časa, da zapustijo
nevarno območje ali se umaknejo na varno ali da se pripravijo za delovno
operacijo, ki jo bodo opravljali.
7. Delovna oprema, pri kateri nastaja statična elektrina
71. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se na delovni opremi, pri
kateri nastaja statična elektrina, izvedejo varnostni ukrepi, če lahko nastanek
statične elektrine ogrozi varnost in zdravje delavca oziroma povzroči požar ali
eksplozijo.
(2) Pri izbiri ukrepov za varnost in zdravje delavcev in
drugih oseb v bližini pred statično elektrino mora delodajalec upoštevati
stopnje nevarnosti, vrsto tehnološkega postopka in delovne opreme ter razmere v
prostoru (ozemljitev, vzdrževanje ustrezne vlage v zraku, antistatična
preparacija, odvajanje statične elektrine z influenco, povečanje prevodnosti
slabo prevodnih materialov in ionizacije zraka ali kombinacije teh varnostnih
ukrepov).
8. Delovna oprema, pri kateri nastaja in se izloča prah
72. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da ima delovna oprema v
delovnih prostorih in na prostem, katere uporaba povzroča na delovnem mestu
zaprašenost nad največjo dovoljeno koncentracijo, napravo za odvajanje prahu.
(2) V primeru, ko vsega prahu ni mogoče zbrati in odstraniti
z napravami za odvajanje, mora delodajalec zagotoviti, da se delovna oprema
hermetično zapre ali da se postavi v poseben prostor in zagotovi daljinsko
vodenje.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da so naprave za odvajanje
prahu postavljene tako, da se lahko delovno opremo varno uporablja in da se
lahko naprave za odvajanje prahu snamejo samo zaradi čiščenja in popravila.
9. Delovna oprema z nevarnimi snovmi
73. člen
Pri uporabi delovne opreme z nevarnimi snovmi se poleg
ukrepov za varnost in zdravje pri delu, predpisanih s tem pravilnikom,
uporabljajo tudi ukrepi, predpisani s posebnimi predpisi glede ravnanja,
označevanja in hranjenja nevarnih snovi.
74. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, pri
uporabi katere se izločajo nevarne snovi (npr. plini, hlapi, prah), nameščena
tako, da je škodljivo delovanje teh snovi na delavca in drugih oseb v bližini v
okviru dovoljenih meja, ki so določene s posebnimi predpisi.
75. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, ki se
uporablja za proizvodnjo oziroma predelavo strupenih snovi (npr.: proizvodnja
in predelava strupov I. in II. skupine), nameščena v posebnih prostorih oziroma
boksih.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da se tehnološki postopek,
ki se opravlja z delovno opremo iz prejšnjega odstavka, krmili iz posebnega
prostora, v katerega se mora dovajati toliko čistega zraka, da je v njem ves
čas nadtlak glede na prostor ali boks, v katerem je nameščena delovna oprema.
(3) Če je potrebno pri tehnološkem postopku jemati vzorce
nevarnih snovi iz prvega odstavka tega člena, ki so pod tlakom, mora
delodajalec zagotoviti, da se vzorci jemljejo z varnostno napravo, ki
preprečuje prehod nevarnih snovi v delovni prostor.
76. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da tehnološki postopki, pri
katerih se uporabljajo ali izločajo strupene snovi, potekajo v hermetično
zaprtih posodah ali prostorih.
(2) Snov je potrebno vlagati v hermetično zaprte posode ali
prostore delovne opreme iz prvega odstavka tega člena ali jo jemati iz njih
tako, da je onemogočeno delovanje strupenih snovi na delavca.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da ima delovna oprema, ki se
odpira, da bi se napolnila z materialom oziroma vzel material iz nje, pri tem
pa obstaja možnost, da iz nje uidejo strupene snovi, varnostne naprave in
naprave za odvajanje, odsesavanje ali nevtralizacijo, ki preprečujejo uhajanje
teh snovi iz delovne opreme v delovni prostor.
(4) Delodajalec mora zagotoviti, da ima delovna oprema, na
kateri se izločajo strupene snovi in ki jo zaradi tehnoloških razlogov ni
mogoče zapreti (hermetizirati), naprave za odvajanje, odsesavanje ali
nevtralizacijo.
(5) Delodajalec mora določiti in zagotoviti izvajanje ukrepov
v zvezi z delovno higieno za delavce, ki uporabljajo delovno opremo za
predelavo, obdelavo ipd. strupenih snovi, ter zagotoviti uporabo osebne
varovalne opreme.
77. člen
(1) Delovna oprema z eksplozivnimi in lahkovnetljivimi snovmi
se mora postaviti in vzdrževati tako:
-
da se maže s sredstvi in na način, ki ne more biti vir požara ali
eksplozije;
-
da električni prevodniki niso preobremenjeni in da se električna
instalacija strokovno vzdržuje;
-
da se v prostoru ali v bližini delovne opreme ne uporabljajo sredstva,
ki so lahko vir ognja in iskrenja, ali v prostoru, kjer so razžarjeni predmeti.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da osebna varovalna oprema
za delavce, ki uporabljajo delovno opremo z eksplozivnimi ali lahko vnetljivimi
snovmi, ustreza delovnim razmeram in ne povzroča iskrenja.
(3) Naprave za krmiljenje delovne opreme iz prvega odstavka
tega člena je potrebno postaviti v poseben prostor, ločen od prostora z delovno
opremo.
78. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se delovna oprema s
plinskimi gorilniki uporablja in vzdržuje po navodilih proizvajalca ali
projektanta delovne opreme in v skladu s predpisi.
(2) Vsa dela v zvezi z vzdrževanjem plinskih gorilnikov sme
izvajati samo za to usposobljena oseba ali servisna služba, pooblaščena za ta
dela.
79. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se pregledi in
preskušanje delovne opreme, s katero se jedke snovi (korozivne, agresivne)
obdelujejo, predelujejo ali uporabljajo v druge namene, opravljajo v rokih, ki
ne smejo biti daljši od 24 mesecev.
(2) Delodajalec mora delavcem pri uporabi delovne opreme iz
prejšnjega odstavka zagotoviti osebno varovalno opremo za varovanje pred
jedkimi snovmi in določiti ter zagotoviti izvajanje ukrepov v zvezi z delovno
higieno.
80. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema za
predelavo kužnih in gabljivih snovi (živalski odpadki, kože, kosti, rogovi,
parklji idr.) postavljena tako, da se zlahka čisti, pomiva in dezinficira, in
da nima vgrajenih delov, ki vpijajo tekočino ali vonj.
(2) Delodajalec mora delavcem, ki uporabljajo delovno opremo
iz prejšnjega odstavka, zagotoviti osebno varovalno opremo za varovanje pred
kužnimi in gabljivimi snovmi, in določiti ter zagotoviti izvajanje ukrepov v
zvezi z delovno higieno.
81. člen
V primeru, ko se nevarne snovi ne smejo izpuščati v ozračje,
mora delodajalec zagotoviti, da se izstopne odprtine cevi speljejo v posebno
napravo za absorpcijo, nevtralizacijo ali usedanje ali pa je potrebno te snovi
sežigati.
82. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se prenosne in premične
posode, v katerih se hranijo nevarne snovi, čistijo in pomivajo v za to s
strani delodajalca posebej določenih in opremljenih delovnih prostorih.
(2) Čiščenje in pomivanje posod mora biti, če je možno,
mehanizirano, tako da delavcem ni potrebno vanje vstopati in se v njih
zadrževati.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da imajo vgrajene posode (podzemeljske
in nadzemeljske) za skladiščenje nevarnih snovi, ki jih je treba občasno npr.
čistiti, pomivati, razmastiti, priključke za paro in vodo oziroma druga
sredstva, s katerimi se opravljajo ta dela, in odvode za odtekanje umazane vode
ali drugega sredstva na ustrezno mesto, pri čemer mora biti zagotovljena para
in voda oziroma druga sredstva v zadostnih količinah.
(4) Če del v posodah iz drugega odstavka tega člena ni mogoče
opraviti, ne da bi delavci vstopili vanje in se v njih zadrževali, mora delodajalec
izvesti ukrepe za varnost in zdravje delavcev (npr. merjenje koncentracije
škodljivih plinov in hlapov v posodi, uporaba maske z dovodom svežega zraka ali
izolacijskega aparata, uporaba ustrezne obleke in obutve in varnostnega pasu z
vrvjo, koordinirano delo dveh ali več delavcev) v skladu s predpisanim
postopkom in navodili za opravljanje takih del.
83. člen
(1) Pri delovni opremi z večjo količino odpadnih snovi v
plinastem, tekočem ali trdnem stanju, mora delodajalec zagotoviti, da ne pride
do onesnaževanja delovnega okolja.
(2) Za varnost pred izpušnimi plini, hlapi in prahom iz
dimnikov in drugih izpustov iz delovne opreme mora delodajalec uporabiti
tehnične rešitve v skladu s predpisi (npr. sežiganje, absorpcija, adsorpcija,
odstranjevanje prahu in hlapov iz odpadnih plinov).
10. Delovna oprema, pri kateri nastajajo visoke ali nizke
temperature
84. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je polnjenje in
praznjenje delovne opreme, pri kateri nastajajo visoke temperature, ter
odpiranje oziroma zapiranje njenih vrat in pokrovov, mehanizirano.
(2) Pri polnjenju, praznjenju in drugih podobnih delih pri
električnih pečeh z upori v odprtih žlebih mora delodajalec predvideti ukrepe
za varovanje pred udarom električnega toka z napravami za izklop oziroma
blokiranje, če se delo opravlja s kovinskim ročnim orodjem.
85. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da imajo vrata ali pokrovi na
delovni opremi z visoko temperaturo (na pečeh za taljenje, segrevanje, žarjenje
idr.) ustrezno toplotno izolacijo, če se ne hladijo z vodo ali drugim
sredstvom.
86. člen
(1) Notranji prostor sušilnic za sušenje proizvodov in
surovin mora biti med sušenjem zaprt proti delovnemu prostoru.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da so iz sušilnice, preden
se odpre, da bi delavec vstopil vanjo, da jo izprazni in ponovno napolni,
odstranjeni plini s posebno napravo za odsesavanje plinov, njena notranjost pa
ohlajena tako, da temperatura v njej ne presega 313 K (40 °C), če ni možnosti
za toplotno prilagoditev delavca pred vstopom v sušilnico.
(3) Izpuščanje toplih plinov iz sušilnice v delovni prostor
ni dovoljeno.
(4) Delodajalec mora zagotoviti, da so vhodna vrata v
sušilnico izvedena tako, da se varno in zlahka odprejo tudi od znotraj, čeprav
so zaklenjena.
87. člen
(1) V prostorih s hladilno delovno opremo z nizkimi
temperaturami (približno 273 K (0 °C) in manj), v hladilnicah, ledenicah,
hladilnih skladiščih in drugih prostorih, mora delodajalec zagotoviti, da je
uporaba delovne opreme mehanizirana, avtomatizirana ali daljinsko krmiljena.
(2) V primeru, da to ni mogoče, mora delodajalec zagotoviti,
da imajo delavci za delo v teh prostorih na razpolago osebno varovalno opremo v
skladu s predpisi in da je zadrževanje delavcev v teh prostorih omejeno na
krajši čas, pri tem pa delodajalec upošteva kriterije za delo v mrazu.
(3) V prostoru ali komori, v kateri se opravlja delo pri
nizkih temperaturah, mora delodajalec zagotoviti, da se vhodna vrata zlahka in
brez ključa odpirajo tudi od znotraj.
(4) Delodajalec mora zagotoviti, da so navodila za varno
uporabo ter njihova postavitev v skladu s predpisi za hladilno delovno opremo.
(5) Navodilo za uporabo delovne opreme mora biti obešeno na
steni v strojnici hladilne delovne opreme.
(6) Pred vstopom v prostore ali komore z nizkimi
temperaturami mora delodajalec delavcem omogočiti toplotno prilagajanje, pri
tem pa upošteva kriterije za delo v mrazu.
11. Delovna oprema, pri kateri nastaja hrup in tresljaji
88. člen
V primeru, da ni mogoče s tehničnimi rešitvami na delovni
opremi hrup oziroma tresljaje zmanjšati do dovoljene meje, mora delodajalec
izvesti ukrepe za varnost in zdravje delavcev pred hrupom, kot so zvočna
izolacija delovne opreme ali njenih delov, oblaganje sten delovne opreme ali
prostora z materialom, ki vpija zvok, postavitev delovne opreme v poseben
prostor, ločitev delavcev v kabine z daljinskim vodenjem, zgraditev gradbenega
objekta, zgraditev posebnega temelja, skrajšanje časa ekspozicije in drugi
ukrepi.
89. člen
Delavcem, ki uporabljajo delovno opremo, ki povzroča pri delu
hrup in tresenje, mora delodajalec zagotoviti osebno varovalno opremo v skladu
s predpisi.
12. Delovna oprema z nevarnimi sevanji
90. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se pri postavitvi delovne
opreme z nevarnimi sevanji v prostoru in na prostem ter njene uporabe, pri
izvajanju meritev izpostavljenosti nevarnim sevanjem, vodenju evidenc, načinu
in rokih periodičnega preskušanja delovne opreme z nevarnimi sevanji, pri
razporeditvi delavca na delo z delovno opremo z nevarnimi sevanji, upoštevajo
posebni predpisi za nevarna sevanja.
(2) Delodajalec mora delavcem, ki uporabljajo delovno opremo
z nevarnimi sevanji, zagotoviti osebno varovalno opremo v skladu s posebnimi
predpisi za osebno varovalno opremo.
13. Ročna delovna oprema
91. člen
Pri uporabi ročne delovne opreme na električni pogon v
vlažnih prostorih, v prostorih z vlažnimi prstenimi ali kovinskimi podi in na
prostem, ko dežuje, ko je megleno ali sneži oziroma v podobnih razmerah, ko je
električna prevodnost večja oziroma električni upor telesa manjši, mora
delodajalec izvesti ukrepe za varovanje pred udarom električnega toka (npr.:
varnostna mala napetost, transformator za galvansko ločevanje) in dopolnilne
varnostne ukrepe (npr.: gumijaste rokavice, gumijasti škornji, gumijaste
preproge).
14. Odpravljanje motenj, vzdrževanje in transport delovne
opreme
92. člen
(1) Če odgovorna oseba, ki jo določi delodajalec, oceni, da v
času delovanja obstaja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare delavca, ki
odpravlja motnje na delovni opremi, je potrebno delovanje delovne opreme
prekiniti.
(2) Če del iz prejšnjega odstavka zaradi tehnoloških ali
drugih razlogov ni mogoče opraviti med mirovanjem delovne opreme, mora
delodajalec za opravljanje teh del zagotoviti uporabo ustrezne varnostne
naprave ter izvesti varnostne ukrepe, ki jih je z navodili predpisal
proizvajalec.
93. člen
(1) Pred čiščenjem, popravili in dolgotrajnimi prekinitvami
zaradi servisiranja delovne opreme na električni pogon mora delodajalec
zagotoviti, da se dovod električnega toka predhodno izklopi na mestu
priključitve na razdelilno omrežje, in sicer z napravo za prekinitev dovoda
električnega toka (ločilnik, stikalo ali vtič).
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da ima naprava za prekinitev
dovoda električnega toka napravo, s katero jo je mogoče blokirati, kadar je
izklopljena (npr. z žabico ali drugače) V nasprotnem primeru je napravo
potrebno zapreti v okov ali drug zaprt prostor s ključem ali orodjem ali poleg
nje ali nanjo postaviti ploščico ali tablico z napisom »Ne vklapljaj –
popravilo«.
(3) Ploščico ali tablico z napisom iz prejšnjega odstavka sme
sneti in napravo za prekinitev dovoda električnega toka postaviti v položaj
»vklopljeno« samo pooblaščena oseba, ki popravlja delovno opremo, potem ko
ugotovi, da ni v nevarnem območju nobenega delavca in da so vse varnostne
naprave brezhibno postavljene na svoje mesto.
(4) Dela v zvezi s popravili na delu delovne opreme v bližini
napetosti in pod napetostjo se smejo opravljati samo v skladu s predpisi o
varnosti pri delu pri uporabi električne energije.
94. člen
(1) Pri popravilu delovne opreme s priključki na drugo vrsto
energije (npr.: para, voda ali druge hidravlične snovi, zrak ali plin) mora
delodajalec zagotoviti, da se predhodno zapre dovod energije, izpusti snov iz
cevovoda in po potrebi na mestu zapiranja postavi napis »Ne odpiraj –
popravilo«.
(2) V primeru, da se popravilo opravlja tudi na ceveh
cevovoda za energijo iz prejšnjega odstavka mora delodajalec zagotoviti, da se
cevi na ustreznih mestih zaprejo (blindirajo) ali drugače prekine dovod energije.
(3) Če so energenti nevarne snovi (npr. plini), mora
delodajalec zagotoviti, da se najmanj enkrat na leto preskusi neprepustnost
cevovoda z vsemi priključki in po potrebi zamenja tesnila ali odpravi druge
pomanjkljivosti.
95. člen
(1) Če se popravilo, montaža in demontaža delovne opreme
opravljajo v delovnem prostoru med tehnološkim postopkom, mora delodajalec
zagotoviti, da sta na drugi delovni opremi in na drugih delovnih mestih
zagotovljena varnost in zdravje delavcev in drugih oseb v bližini.
(2) Pri obsežnejših popravilih delovne opreme, vštevši
montažo in demontažo delov, zlasti če se opravljajo blizu prehoda za delavce,
mora delodajalec zagotoviti, da so površine prostora za popravilo ločene ali
ograjene in da so postavljeni opozorilni napisi v skladu s predpisi.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da se deli delovne opreme
med popravilom transportirajo skozi posebne vhode in prehode, tako da ni
ogrožena varnost delavcev in drugih oseb v bližini.
96. člen
(1) Pred začetkom popravila delovne opreme, pri kateri se
uporabljajo vnetljive ali eksplozivne snovi ali so te snovi v posodah take
delovne opreme, mora delodajalec s preventivnimi ukrepi zagotoviti varnost,
predvsem če se delovna oprema popravlja z varjenjem ali z drugimi vročimi
postopki.
(2) Preventivno ukrepanje iz prejšnjega odstavka mora
obsegati:
-
potrebna dela za odpravo motenj ali pomanjkljivosti z navedbo ukrepov za
zagotovitev varnosti in zdravja pri delu;
-
praznjenje delovne opreme oziroma posod s tekočinami, plini ali trdnimi
snovmi;
-
čiščenje in preskušanje delovne opreme oziroma posod glede preostalih
tekočin, plinov ali trdnih snovi;
-
polnjenje delovne opreme oziroma posod z vodo, vodno paro z nizkim
tlakom, inertnim plinom ali potopitvijo posode, če je to potrebno;
-
neposredno vodenje odgovorne osebe in koordiniranje dela;
-
navzočnost usposobljenega delavca (gasilca ipd.) zaradi zavarovanja pred
morebitnimi nevarnostmi in zagotavljanje ustrezne varovalne opreme in opreme za
gašenje požara;
-
druge ukrepe v skladu s posebnimi predpisi in pravili delodajalca.
97. člen
Popravila, ročno mazanje in čiščenje delovne opreme med
delovanjem niso dovoljeni, razen če je delovna oprema take vrste, da so taka
dela predvidena s strani proizvajalca in ne povzročajo nevarnosti za poškodbe
ali zdravstvene okvare delavcev in drugih oseb v bližini.
98. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so pri popravilih
jermenov, trakov, vrvi in verig spojna mesta izvedena tako, da ne zmanjšujejo
njihovih nominalnih trdnosti.
(2) V primeru, ko pripada jermen, trak, vrv ali veriga
transmisijskemu pogonu, mora delodajalec zagotoviti, da popravljeno spojno
mesto ne ustvarja dodatnih obremenitev ali povečanih napetosti teh elementov
med prehodom prek jermenice, ob zahtevi, da ti elementi ne smejo padati z nje.
99. člen
(1) Za delo pri popravilu, montaži in demontaži delovne
opreme, ki poteka v višini več kot 2 m od poda, mora delodajalec zagotoviti, da
se postavijo ustrezne delovne ploščadi oziroma odri z lestvami, stopnicami ali
drugimi dostopi.
(2) V primeru, da obstaja nevarnost za poškodbe, mora
delodajalec delavcem pri delih iz prejšnjega odstavka zagotoviti opremo za
varnost pred padcem z višine.
100. člen
Pri popravilu, montaži in demontaži delovne opreme, mora
delodajalec zagotoviti, da se za dviganje, spuščanje in prenašanje delov
delovne opreme ali sklopov, ki so zajetnejši oziroma je njihova masa večja od
največje dovoljene mase, ki je določena s posebnimi predpisi o ročnem
prenašanju bremen, uporabljajo ročne ali mehanizirane naprave za dviganje
(npr.: škripci, vitli, dvigala).
101. člen
(1) Delovno opremo sme vzdrževati, popravljati in naravnavati
samo strokovna in pooblaščena oseba, ki mora upoštevati tehnična navodila
proizvajalca delovne opreme.
(2) Delavec, ki vzdržuje, popravlja in naravnava delovno
opremo, ne sme samovoljno menjati delov delovne opreme in ji tako spremeniti
lastnosti in funkcije.
102. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se pred začetkom prenosa
oziroma transporta delovne opreme izvedejo naslednji varnostni preventivni
ukrepi:
-
pritrditi je potrebno vse premične dele, ki bi se lahko med transportom
premaknili in ogrožali varnost in zdravje delavcev;
-
električno in drugo opremo je potrebno zavarovati pred poškodbami,
zatikanjem, tresljaji, vplivom vlage, močnejšimi viri toplote in nizkimi temperaturami;
-
ugotoviti je potrebno, ali obstajajo omejitve v zvezi s prehodnimi
potmi, podi in drugimi mesti transporta, transportnimi sredstvi ipd. glede na
maso in mere delovne opreme;
-
če obstaja nevarnost, da se delovna oprema pri transportu premakne ali prevrne,
jo je potrebno pritrditi na transportno sredstvo.
(2) Pri manjših premikih in premestitvah delovne opreme je
potrebno predhodno izklopiti vse energetske vode.
(3) Odgovorna oseba za transport delovne opreme mora
upoštevati s strani proizvajalca določena navodila, sheme in pravila za
dviganje.
15. Premična delovna oprema z ali brez lastnega pogona
103. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, na kateri
se delavci vozijo, opremljena tako, da je med premikanjem nevarnost za poškodbe
delavcev zmanjšana do najmanjše možne mere in pri tem upoštevati tudi
nevarnost, da bi delavci prišli v stik s kolesi ali gosenicami.
104. člen
(1) V primeru, da bi neustrezna spojitev oziroma trčenje
pogonske enote in njenih dodatkov z vlečeno enoto med vleko lahko predstavljala
določeno nevarnost, mora delodajalec zagotoviti, da se pri takšni delovni
opremi zagotovi naprava, ki preprečuje blokiranje pogonskih enot.
(2) Kadar se takšni spojitvi oziroma trčenju ni mogoče
izogniti, mora delodajalec zagotoviti, da se izvedejo ukrepi, s katerimi se
prepreči ogrožanje varnosti in zdravja delavcev.
105. člen
Kadar se pogonske gredi za prenos energije med premičnimi
deli delovne opreme lahko umažejo ali poškodujejo zaradi vleke po tleh, mora
delodajalec zagotoviti njihovo čiščenje in popravilo.
106. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je premična delovna
oprema, na kateri se delavci vozijo, načrtovana in izvedena tako, da je do
najmanjše možne mere zmanjšana nevarnost, ki nastane ob prevrnitvi delovne
opreme, in to:
-
z varovalno konstrukcijo, s katero se zagotovi, da se oprema ne prevrne
za več kot četrtino obrata,
-
s konstrukcijo, s katero se okrog vozečih se delavcev zagotovi dovolj
prostora, če se prevračanje nadaljuje prek četrtine obrata ali
-
s kakšno drugo napravo z enakim učinkom.
(2) Varovalne konstrukcije iz prejšnjega odstavka so lahko
sestavni del delovne opreme.
(3) Varovalne konstrukcije niso potrebne, kadar je delovna
oprema med delovanjem fiksno pritrjena ali kadar oblika onemogoča prevrnitev.
(4) Kadar obstaja nevarnost prevrnitve delovne opreme in bi
se pri tem delavec, ki se vozi na njej, znašel med deli delovne opreme in
tlemi, mora delodajalec zagotoviti, da se vgradi poseben varovalni sistem, ki
to prepreči.
107. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so viličarji, ki prevažajo
enega ali več delavcev, prilagojeni ali opremljeni tako, da je nevarnost za
delavca/e v primeru prevrnitve viličarja zmanjšana do najmanjše možne mere, in
to:
-
z vgraditvijo zaprtega prostora za voznika,
-
s konstrukcijo, ki preprečuje prevrnitev viličarja,
-
s konstrukcijo, ki zagotavlja, da v primeru prevrnitve viličarja med
tlemi in deli viličarja ostane dovolj prostora za delavce, ki se prevažajo na
njem,
-
s konstrukcijo, ki zadrži delavce na sedežu, da se s tem prepreči, da bi
deli prevrnjenega viličarja zmečkali delavce, ki se vozijo na njem.
108. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da delovna oprema z lastnim
pogonom, ki med gibanjem lahko ogroža varnost in zdravje delavcev, izpolnjuje
naslednje pogoje:
-
imeti mora sredstva za preprečevanje nepooblaščenega zagona;
-
imeti mora ustrezne naprave za zmanjševanje posledic trčenja, kadar je
sočasno v gibanju več kot en del z gosenicami opremljene delovne opreme;
-
na voljo mora biti naprava za zaviranje in ustavitev opreme. Kadar to
zahtevajo varnostne omejitve, morajo biti v primeru okvare glavne naprave na
voljo naprave, ki se jih upravlja s hitro dostopnimi krmilji ali avtomatskimi
sistemi za zaviranje ali zaustavitev opreme v sili;
-
kadar voznikovo neposredno vidno polje ne zadošča za zagotovitev
varnosti, mora imeti zagotovljene ustrezne pomožne naprave za izboljšanje
vidljivosti;
-
delovna oprema, načrtovana za uporabo ponoči ali v temačnih prostorih,
mora biti opremljena s sredstvi za razsvetljavo, ki delavcem zagotavlja varno
delo;
-
delovna oprema, ki predstavlja nevarnost za požar bodisi sama po sebi
bodisi zaradi tistega, kar vleče oziroma nosi, in ki bi lahko ogrožala varnost
delavcev, mora biti opremljena z napravami za gašenje požara, kadar takšnih
naprav ni v zadostni količini na voljo v bližini mesta uporabe;
-
daljinsko vodena delovna oprema se mora avtomatsko zaustaviti takoj, ko
zapusti območje nadzora;
-
daljinsko vodena oprema, ki bi v normalnih razmerah lahko povzročila
trčenje ali zadetje, mora imeti naprave, ki varujejo pred temi nevarnostmi,
razen če ni na voljo drugih ustreznih naprav za nadzorovanje nevarnosti
trčenja.
16. Uporaba delovne opreme z ali brez lastnega pogona
109. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da opremo z lastnim pogonom
vozijo samo delavci, ki so usposobljeni in izpolnjujejo druge predpisane pogoje
za njeno uporabo oziroma vožnjo.
110. člen
Če se delovna oprema premika po delovnem območju, mora
delodajalec za to območje pripraviti ustrezne prometne predpise, ki jih morajo
upravljavci opreme dosledno spoštovati.
111. člen
(1) Delodajalec mora v primerih iz prejšnjega člena sprejeti
organizacijske in tehnične ukrepe, s katerimi se prepreči, da bi delavci peš
prihajali v območje delovanja take delovne opreme.
(2) Če dela ni mogoče opraviti brez prisotnosti delavcev v
območju delovanja delovne opreme, mora delodajalec zagotoviti, da varnost in
zdravje teh delavcev nista ogrožena.
112. člen
(1) Prevažanje delavcev na premični delovni opremi z
mehanskim pogonom je dovoljeno samo, kadar delodajalec zagotovi zadostno varovanje
z varnostnimi napravami oziroma varovali.
(2) V primeru, ko je potrebno delo opraviti med premikanjem,
je potrebno hitrost premikanja prilagoditi delu.
113. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se na delovnih območjih
premična delovna oprema z motorjem na izgorevanje ne uporablja, razen če ni
zagotovljena zadostna količina zraka na način, da zdravje in varnost delavcev
nista ogrožena.
17. Delovna oprema za dviganje bremen
114. člen
V primeru, ko je delovna oprema za dviganje bremen trajno
vgrajena, mora delodajalec zagotoviti njeno trdnost in stabilnost, pri čemer
mora upoštevati zlasti bremena, ki jih je potrebno dvigovati, in obremenitve na
točki postavitve ali pritrditve konstrukcij.
115. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je na stroju za dviganje
bremen jasno označena njihova nominalna obremenitev ter, kjer je to potrebno za
varnost in zdravje delavcev, ustrezna tabela obremenitev, ki kaze nominalno
obremenitev za vsak položaj stroja.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da so dodatni pripomočki za
dviganje označeni tako, da so navodila za varno uporabo dovolj jasna.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da se na delovni opremi, ki
ni namenjena za dvigovanje oseb, nedvoumno in jasno označi namembnost uporabe.
116. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je trajno vgrajena delovna
oprema vgrajena tako, da je do najmanjše možne mere zmanjšana nevarnost, da bi
breme:
-
udarilo delavce,
-
nevarno nihalo ali prosto padlo,
-
se nenamenoma odvezalo ali odpelo.
117. člen
(1) Delodajalec mora v zvezi z delovno opremo za dviganje ali
premikanje delavcev zagotoviti, da:
-
se z ustreznimi napravami prepreči nevarnost, da bi se vozilo prevrnilo;
-
se prepreči nevarnost, da bi delavec padel z vozila;
-
se prepreči nevarnost, da bi uporabnika zmečkalo, ujelo ali udarilo, še
zlasti pri nepazljivem stiku s predmeti;
-
se zagotovi, da osebe, ki so ujete v vozilu v primeru nezgode, niso
izpostavljene nevarnosti in jih je možno rešiti.
(2) Če se zaradi razlik v legi in višini ni mogoče izogniti v
prvi alinei prejšnjega odstavka omenjenim nevarnostim z drugimi varnostnimi
ukrepi, mora delodajalec zagotoviti, da se vgradi zaščitna vrv s povečanim
varnostnim količnikom v skladu s predpisi, in jo preverjati vsak delovni dan.
18. Uporaba delovne opreme za dviganje bremen
118. člen
Delodajalec mora zagotoviti stabilnost premične delovne
opreme, ki jo je mogoče demontirati in je namenjena dviganju bremen v vseh
predvidenih okoliščinah, pri tem pa mora upoštevati posebnosti tal.
119. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se osebe dviguje samo z
delovno opremo in pripomočki, ki so temu namenjeni.
(2) Delovna oprema, ki ni posebej namenjena za dviganje oseb,
se lahko izjemoma uporablja v ta namen, če delodajalec predhodno poskrbi za
zagotovitev varnosti in nadzora v skladu s predpisi.
(3) Kadar se na delovni opremi, namenjeni za dviganje bremen,
nahajajo delavci, mora biti s strani delodajalca ves čas zagotovljeno
nadzorstvo pristojne osebe.
(4) Osebe, ki se nahajajo na taki delovni opremi, morajo
imeti med delom na razpolago komunikacijska sredstva in sredstva za evakuacijo
v primeru nevarnosti.
120. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da pod visečimi bremeni ni
delavcev, razen če to ni nujno potrebno za izvedbo določenih del.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da se bremen ne prenaša nad
nezavarovanimi delovnimi mesti, na katerih so delavci.
(3) Če tega zaradi narave dela ni moč zagotoviti, mora
delodajalec poskrbeti za ustrezne varnostne ukrepe.
121. člen
(1) Dvižne pripomočke morajo delavci uporabljati glede na
breme, njegove prijemalne točke, pritrditvene pripomočke in vremenske razmere
ob hkratnem upoštevanju načina in položaja dviganja.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da je dodatna oprema za
dviganje, ki je trajno pritrjena na delovno opremo za dviganje, ustrezno
označena, tako da so uporabniki seznanjeni z njenimi značilnostmi.
122. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se dvižni pripomočki
shranjujejo tako, da se ne poškodujejo.
19. Delovna oprema za dviganje nevodenih oziroma prosto
visečih bremen
123. člen
Kadar je na delovišču vgrajenih ali postavljenih več enot
delovne opreme za dviganje prosto visečih bremen tako, da se njihovi delovni
dosegi prekrivajo, mora delodajalec zagotoviti varnostne ukrepe za preprečitev
trčenja bremen oziroma posameznih delov delovne opreme.
124. člen
(1) Pri uporabi premične delovne opreme, namenjene za
dviganje prosto visečih bremen, mora delodajalec zagotoviti varnostne ukrepe,
ki preprečijo njeno nagibanje, prevrnitev, premik ali zdrs.
(2) Delodajalec mora zagotoviti tudi nadzorstvo nad
izvajanjem teh ukrepov.
125. člen
(1) Če delavec, ki uporablja delovno opremo, namenjeno za
dviganje prosto visečih bremen, ne more neposredno ali s pomočjo dodatne opreme
opazovati celotne poti bremena, ga mora med delom voditi pristojna usposobljena
oseba.
(2) Delodajalec mora poskrbeti za organizacijske ukrepe, s
katerimi se prepreči trčenje bremena ob delavce ali okoliške predmete.
126. člen
Delodajalec mora delo organizirati tako, da lahko delavec
breme varno ročno pritrdi ali sprosti in pri tem ohrani neposreden ali posreden
nadzor nad delovno opremo.
127. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se vsaka aktivnost pri
dviganju ustrezno načrtuje, primerno nadzira in izvaja tako, da se zagotovi
varnost delavcev.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja tudi v tistih primerih,
ko je potrebno breme sočasno dvigniti z dvema ali več deli delovne opreme za
dviganje prosto visečih bremen, da se zagotovi potrebna usklajenost med
delavci.
128. člen
(1) Če delovna oprema, namenjena za dviganje prosto visečih
bremen, zaradi izpada električne energije bremena ne more zadržati, mora
delodajalec zagotoviti ustrezne varnostne ukrepe, s katerimi se prepreči
izpostavljenost delavcev vsaki nevarnosti, ki jo predstavlja viseče breme.
(2) Delodajalec mora zagotoviti stalen nadzor nad visečimi
bremeni, razen v primeru, da je dostop do nevarnega območja onemogočen.
129. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se uporaba delovne
opreme, namenjene za dviganje prosto visečih bremen na prostem, prekine, če se
vremenske razmere poslabšajo tako, da je onemogočena varna uporaba opreme,
oziroma da so delavci izpostavljeni nevarnostim.
(2) Delodajalec mora izvesti ustrezne varnostne ukrepe, še
posebej tiste, s katerimi se prepreči prevrnitev delovne opreme.
20. Uporaba delovne opreme za začasno delo na višini
20.1 Splošne določbe
130. člen
(1) Če v skladu s 6. členom Zakona o varnosti in zdravju pri
delu in 8. členom tega pravilnika začasnega dela na višini ni mogoče varno in
ergonomsko ustrezno opraviti s primerne površine, mora delodajalec zagotoviti
izbiro take delovne opreme, s katero je možno najprimerneje zagotoviti in
ohraniti varne delovne razmere.
(2) Delodajalec mora dati prednost kolektivnim pred
individualnimi varnostnimi ukrepi. Dimenzije delovne opreme morajo ustrezati
naravi dela, ki ga je treba opraviti, in predvidljivim obremenitvam ter
omogočati varen prehod.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da se najprimernejši dostop
do začasnega delovnega mesta na višini izbere glede na pogostost prehodov,
višino, ki jo je treba premostiti in trajanje uporabe. Ta dostop mora omogočati
evakuacijo v primeru neposredne nevarnosti. Prehod v obeh smereh med sredstvi
za dostop in ploščadmi, etažami ali prehodi ne sme predstavljati dodatnega
tveganja za padec.
131. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se na delovnih mestih
uporabijo lestve za delo na višini le v primeru ko, ob upoštevanju določb
prejšnjega člena, uporaba druge varnejše delovne opreme ni upravičena zaradi
majhnega tveganja ali kratkotrajnosti uporabe oziroma značilnosti delovišča, ki
jih delodajalec ne more spremeniti.
132. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se vrvna tehnika (dostop
po vrvi in pozicioniranje na vrvi) lahko uporabi le v okoliščinah, ko ocena
tveganja pokaže, da se delo lahko opravi varno in kjer uporaba druge varnejše
opreme ni upravičena.
(2) Ob upoštevanju ocene tveganja in zlasti glede na trajanje
dela ter ergonomske omejitve mora delodajalec zagotoviti sedež z ustreznimi
dodatki.
133. člen
(1) Glede na vrsto delovne opreme, izbrane na podlagi 130.,
131. in 132 člena tega pravilnika, mora delodajalec določiti ustrezne ukrepe za
zmanjšanje tveganj, značilnih za to vrsto opreme.
(2) Če je to potrebno zaradi zagotovitve varnosti in zdravja
pri delu, mora delodajalec zagotoviti namestitev varoval za preprečevanje
padcev. Ta varovala morajo biti ustrezno oblikovana in dovolj trdna, da
preprečijo ali zadržijo padce z višine in v največji možni meri preprečijo
poškodbe delavcev. Kolektivna varovala za preprečevanje padcev so lahko
prekinjena samo na mestih, kjer so nameščene lestve ali stopnice.
134. člen
(1) Kadar je kolektivno varovalo za preprečevanje padcev
treba začasno odstraniti zaradi opravljanja posebne naloge, mora delodajalec
zagotoviti izvedbo drugih učinkovitih varnostnih ukrepov.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da se naloga iz prejšnjega
odstavka ne opravi, dokler varnosti ukrepi niso izvedeni. Ko je ta naloga
dokončno ali začasno opravljena, je treba kolektivno varovalo za preprečitev
padcev ponovno namestiti.
135. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se začasno delo na višini opravi
le takrat, kadar vremenske razmere ne ogrožajo varnosti in zdravja delavcev.
20.2 Zahteve za uporabo lestev
136. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se lestve lahko postavijo
tako, da so med uporabo stabilne. Prenosne lestve morajo stati na stabilni, trdni,
ustrezno veliki, nepremakljivi podlagi tako, da so prečke v vodoravnem
položaju. Viseče lestve morajo biti pritrjene varno in, razen vrvnih lestev,
tako da jih ni mogoče enostavno premestiti ter da ne nihajo.
137. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da noge prenosnih lestev med
uporabo ne drsijo, zato je treba nosilne letve lestev na ali v bližini
zgornjega ali spodnjega konca zavarovati s protidrsnim varovalom ali na kak
drug enako učinkovit način. Lestve za dostop morajo biti tako dolge, da segajo dovolj
visoko preko dostopne ploščadi, razen če delodajalec ne izvede druge ukrepe, s
katerimi se zagotovi trden oprijem z roko. Raztegljive lestve in lestve iz več
delov, ki se med seboj spajajo, je treba uporabljati tako, da se njihovi deli
ne premikajo neodvisno drug od drugega. Zagotoviti je treba, da so prenosne
lestve zavarovane pred premikom preden se jih začne uporabljati.
138. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se lestve uporabljajo tako,
da imajo delavci ves čas na voljo varen oprijem in varno oporo. Zlasti, če je
treba breme po lestvi prenašati v rokah, to ne sme ovirati varnega oprijema.
20.3 Zahteve za uporabo odrov
139. člen
Če ni zapisa o izračunih za izbrani oder ali ta ne vključuje
predvidene konstrukcijske ureditve, mora delodajalec zagotoviti, da se izvede
izračun nosilnosti in stabilnosti, razen če se oder montira v skladu s splošno
priznano standardno konfiguracijo.
140. člen
Glede na tehnično kompleksnost izbranega odra mora
delodajalec zagotoviti, da načrt za njegovo montažo, uporabo in demontažo
izdela pristojna oseba. Ta je lahko izdelan v standardni obliki projekta, ki je
podprt s podrobnostmi glede na specifične rešitve konkretnega odra.
141. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da nosilni sestavni deli
odra ne zdrsnejo, bodisi s pritrditvijo na nosilno površino ali z namestitvijo
proti-drsne naprave oziroma drugega enako učinkovitega sredstva. Nosilna
površina mora biti zadosti velika. Zagotoviti je treba stabilnost odra.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da se ustreznimi napravami prepreči,
da bi se oder na kolesih med opravljanjem dela na višini naključno premaknil.
142. člen
Delodajalec mora zagotoviti da dimenzije, oblika in ureditev
etaž odra ustrezajo naravi dela, ki ga je treba opraviti, ustrezajo predvideni
obremenitvi ter omogočajo varno izvajanje dela in premikanje po odru. Etaže
odra morajo biti sestavljene tako, da se njihovi elementi ob normalni uporabi
ne morejo premakniti. Med elementi etaž in vertikalnimi kolektivnimi varovali
(ograjami) za preprečitev padcev ne sme biti nevarnih odprtin.
143. člen
Če deli odra še niso pripravljeni za uporabo, na primer med
postopkom montaže, demontaže ali spreminjanja, mora delodajalec zagotoviti
njihovo ustrezno označitev s splošnimi opozorilnimi znaki v skladu s
Pravilnikom o varnostnih znakih (Uradni list RS, št. 89/99), in jih ustrezno
ločiti s fizičnimi sredstvi, ki preprečujejo dostop do nevarnega območja.
144. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se lahko oder montira,
demontira ali bistveno spremeni le pod nadzorom pristojne osebe. Delo lahko
opravijo samo delavci, ki so zanj ustrezno in posebej usposobljeni v skladu z
12. členom tega pravilnika in zlasti glede:
-
razumevanja načrta za montažo, demontažo ali spremembo konkretnega odra;
-
varnosti med montažo, demontažo ali spremembo konkretnega odra;
-
ukrepov za preprečitev tveganja za padec delavcev ali predmetov;
-
varnostnih ukrepov v primeru nestalnih vremenskih razmer, ki lahko
ogrozijo varnost odra;
-
dovoljenih obremenitev;
-
vseh drugih tveganj, ki so lahko posledica montaže, demontaže ali
spreminjanja.
Delodajalec mora zagotoviti, da ima oseba, ki nadzoruje delo,
in delavci, ki izvajajo montažo, demontažo ali spreminjanje odra, na voljo
načrt iz 140. člena tega pravilnika in vsa morebitna vanj vključena navodila.
20.4 Zahteve v primeru izbire vrvne tehnike (dostop po vrvi
in pozicioniranje na vrvi)
145. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se v primeru izbire vrvne
tehnike (dostop po vrvi in pozicioniranje na vrvi) upoštevajo naslednji pogoji:
-
sistem mora imeti vsaj dve ločeno sidrani vrvi; ena služi za dostop,
sestop in podporo (delovna vrv), druga za varovanje (varovalna vrv);
-
delavci morajo imeti na voljo in uporabljati ustrezne varovalne pasove
in biti z njimi povezani na varovalno vrv;
-
delovna vrv mora biti opremljena z varnimi sredstvi za vzpenjanje in
sestop in imeti samozaporni sistem, ki prepreči, da bi uporabnik, ki pade,
izgubil nadzor nad svojim gibanjem. Varovalna vrv mora biti opremljena s
premičnim sistemom za preprečitev padca, ki sledi delavčevemu gibanju;
-
orodje in drugi pripomočki, ki jih delavec uporablja, morajo biti varno
pritrjeni na delavčev varovalni pas ali sedež ali na kak drug ustrezen način;
-
delo je treba pravilno načrtovati in nadzirati, tako da se delavca v
primeru nevarnosti lahko takoj reši;
-
v skladu z 12. členom morajo biti delavci ustrezno usposobljeni za
predvidena dela, zlasti za postopke reševanja.
V izjemnih primerih, kjer iz ocene tveganja izhaja, da bi
uporaba druge (varovalne) vrvi predstavljala večje tveganje za varnost in
zdravje pri delu, je dovoljena uporaba samo ene vrvi, če delodajalec izvede
ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti delavcev v skladu s predpisi in/ali
prakso.
VI. KONČNI DOLOČBI
146. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati
Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Uradni list RS, št.
89/99).
147. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. Določbe 130. do 145. člena se začnejo uporabljati
eno leto po uveljavitvi tega pravilnika.
Št. 017-01-031/99-004
Ljubljana, dne 3. avgusta 2004.
EVA 2004-2611-0031
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve