Pravilnik o projektiranju cest ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o projektiranju cest obsega:

-       Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05 z dne 14. 10. 2005),

-       Pravilnik o spremembi Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 26/06 z dne 10. 3. 2006),

-       Zakon o cestah - ZCes-1 (Uradni list RS, št. 109/10 z dne 30. 12. 2010),

-       Pravilnik o kolesarskih površinah (Uradni list RS, št. 36/18 z dne 30. 5. 2018).

PRAVILNIK

o projektiranju cest

(prenehal veljati)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) Ta pravilnik določa tehnične zahteve, pogoje in normative, ki se morajo zaradi zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti gradnje ter vzdrževanja javnih cest in njihovih elementov upoštevati pri izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cest.

(2) Pri projektiranju cest se glede sestava, vsebine in oblike projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cest, uporabljajo določbe predpisov o graditvi objektov, ki urejajo izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje objektov, ter določbe predpisov o javnih cestah, ki urejajo tehnične specifikacije, če ni s tem pravilnikom določeno drugače.

(3) Ta pravilnik upošteva postopek informiranja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/34/ES z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. julija 1998, str. 37), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/48/ES z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 217 z dne 5. avgusta 1998, str. 18).

2. člen

(vrste projektne in tehnične dokumentacije)

(1) Projektna dokumentacija, namenjena za gradnjo cest, se glede na namen uporabe razvršča na naslednje projekte:

1.     idejna cestna zasnova je idejna zasnova po predpisih o graditvi objektov (IDZ), katere namen je izbor najustreznejših variant trase ceste v okviru prostorskega načrtovanja in pridobitev projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev;

2.     idejni cestni projekt je idejni projekt po predpisih o graditvi objektov (IDP), katerega namen je izbor dokončne oziroma najustreznejše variante trase ceste, vključno z izborom najustreznejšega načina njene izvedbe, v primeru državne ceste določitev pristojnih soglasodajalcev in pridobitev njihovih projektnih pogojev v postopku določitve smernic za projektiranje, v primeru nameravanih vzdrževalnih del v javno korist pa tudi podlaga za začetek usklajevanja s prizadetimi lastniki zemljišč ter lastniki in upravljalci zakonito zgrajenih objektov znotraj varovalnega pasu ceste;

3.     glavni cestni projekt je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov (PGD), katerega namen je pridobitev gradbenega dovoljenja, kadar je s predpisi o graditvi objektov določeno, da ga je treba pridobiti pred začetkom del, v primeru nameravanih vzdrževalnih del v javno korist pa tudi uskladitev s prizadetimi lastniki zemljišč ter lastniki in upravljalci zakonito zgrajenih objektov znotraj varovalnega pasu ceste in pridobitev njihovega soglasja;

4.     projekt za cestni razpis je projekt za razpis po predpisih o graditvi objektov (PZR), katerega namen je pridobiti najustreznejšega izvajalca gradnje ceste oziroma vzdrževalnih del v javno korist in ki v primeru oddaje javnega naročila služi tudi kot tehnični del razpisne dokumentacije;

5.     izvedbeni cestni projekt je projekt za izvedbo po predpisih o graditvi objektov (PZI), katerega namen je, da se v primeru, če je bilo potrebno gradbeno dovoljenje, gradnja lahko izvede v skladu s pogoji iz takšnega dovoljenja oziroma da se v primeru, ko gradbeno dovoljenje ni potrebno, dela izvedejo v skladu z namenom vzdrževalnih del v javno korist.

(2) Tehnična dokumentacija, namenjena za uporabo in vzdrževanje cest, se glede na namen uporabe razvršča na naslednje projekte:

1.     projekt izvedenih cestnih del je projekt izvedenih del po predpisih o graditvi objektov (PID), katerega namen je vpogled v dejansko izvedena dela, in morebitnih sprememb glavnega cestnega projekta oziroma projekta za cestno izvedbo na strokovnem tehničnem pregledu po končanih delih, v primeru, če je bilo potrebno gradbeno dovoljenje, pa tudi ugotovitvi na tehničnem pregledu, ali je zgrajena oziroma rekonstruirana cesta v skladu z gradbenim dovoljenjem, ter pridobitvi uporabnega dovoljenja za takšno cesto;

2.     projekt za cestno vzdrževanje je projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta po predpisih o graditvi objektov (POV), katerega namen je vzdrževati cesto tako, da je v skladu s cestnoprometnimi predpisi mogoče na njej zagotavljati predpisan obseg prometne varnosti, da cesta oziroma cestni objekti na njej ves čas uporabe izpolnjujejo predpisane bistvene zahteve in da je obremenitev okolja na obeh straneh ceste ves čas njene uporabe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;

3.     projekt za vpis v cestne uradne evidence je projekt za vpis v uradne evidence po predpisih o graditvi objektov (PVE), katerega namen je vpis ceste v zbirko prostorskih podatkov v skladu s predpisi o urejanju prostora ter v zbirko podatkov, namenjenih za dolgoročno zagotavljanje prometne varnosti na cestah ter ekonomičnosti gradenj in obratovanja cest (v nadaljnjem besedilu: banka cestnih podatkov).«.

3. člen

(pomen strokovnih izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.     »cestni jarek« je jarek, ki služi za zbiranje in odvodnjevanje površinske vode s ceste in brežin ob vozišču ter podzemne vode iz cestne drenaže;

2.     »cestni predor« je podzemni gradbeni objekt v trasi ceste, namenjen vodenju prometa pod površino tal, zagotavljanju stabilnosti in trajnosti predorske konstrukcije, ki obsega tudi ureditev in izgradnjo naprav za zagotavljanje varnosti prometa na območju med vhodnim in izhodnim portalom predora;

3.     »cestna os« je prostorska krivulja, sestavljena iz geometrijskih elementov v tlorisu in vzdolžnem prerezu, ki običajno poteka v sredini ali ob robu vozišča;

4.     »cestni odsek« je del ceste, ki se projektira z enako projektno hitrostjo;

5.     »dinamični traktrisi« sta krivulji sledi zavijanja prvega levega in zadnjega desnega kolesa merodajnega motornega vozila in služita za preverjanje ustreznosti priključne krivine v križiščih in priključkih ter za določitev razširitve voznih pasov v krivinah;

6.     »galerija« je objekt ceste, ki je namenjen varovanju pred večjim zemeljskim ali snežnimi plazovi, ki se predvidi v zaseku ceste, je pravokotne ali obokane oblike z odprtinami na nižji strani zaseka;

7.     »geometrijski elementi osi ceste« so prema, krožni lok in prehodnica;

8.     »HCM – Highway Capacity Manual« je ameriški priročnik za dimenzioniranje prometnih površin;

9.     »izvennivojsko križanje« je križanje, ki omogoča križanje prometnih smeri v dveh ali več višinskih nivojih;

10.  »kanalizirano križišče« je križišče, kjer je s pomočjo horizontalne signalizacije in prometnih otokov urejeno vodenje prometa;

11.  »konstrukcijski elementi ceste« so obrabna plast, zgornje vezane plasti in spodnje nevezane plasti, katerih kvaliteta in debelina ustrezata pričakovani prometni obtežbi ceste z upoštevanjem klimatskih in geomehanskih pogojev območja;

12.  »koritnica in mulda« sta elementa zbirnega sistema za kontrolirano odvodnjavanje površinske vode z vozišča in z ukopne brežine ter se priključujeta v cestni jarek ali cestno kanalizacijo;

13.  »malo prometna cesta (MPC)« je regionalna cesta, lokalna cesta ali lokalna pot, ki ima prometno obremenitev do 500 vozil na dan;

14.  »pas za prepletanje« je pas, ki je namenjen za odcepljanje in priključevanje vozil;

15.  »PLDP« je povprečni letni dnevni promet;

16.  »prepustnost ceste« je največje število motornih vozil, ki lahko ob upoštevanju vseh varnostnih kriterijev peljejo skozi določen prečni profil ceste v enoti časa, in je odvisna od stanja ceste, oddaljenosti stranskih ovir, vzponov in padcev, deleža tovornih vozil in preglednosti;

17.  »prečni nagib vozišča« je razmerje med višinsko razliko robov in širino vozišča in je potreben za zmanjšanje bočnega sunka v krivini ter prečno odvodnjevanje površinske vode z vozišča;

18.  »prehitevalni pas« je prometni pas, ki je praviloma namenjen le prehitevanju vozil;

19.  »prometna študija« predstavlja analizo obstoječih prometnih tokov in napoved prometnih tokov;

20.  »prosti profil ceste« je profil, ki ga tvorijo prometni profil, varnostna širina in varnostna višina, vanj ne smejo posegati stalne fizične ovire;

21.  »prometni profil« je profil, ki ga tvorijo prečni prerez merodajnega vozila in prostor, potreben za premikanje vozila ter varnostna širina med vozili;

22.  »prometna obremenitev« pomeni število vozil, ki v določenem časovnem intervalu prevozijo posamezen merski prerez na cesti;

23.  »površine za kolesarje« so: označeni pas za kolesarje ob robu vozišča, višinsko ločena kolesarska steza ob vozišču in kolesarska pot, ki poteka ločeno od ceste;

24.  »premostitveni objekti« so gradbeni objekti za premostitev ovir v prostoru, razvrščeni so po vrsti izvedbe: viadukti, mostovi, nadvozi, podvozi, podhodi, nadhodi in prepusti;

25.  »podporne in oporne konstrukcije« so konstrukcije, ki zagotavljajo stabilnost cestnega telesa ali brežine ob cesti in omogočajo zmanjšanje posega v obcestni prostor;

26.  »pokriti vkop« je cestni objekt v globokih usekih pravokotne ali obokane oblike, ki se predvidi zaradi ohranitve zemljišč, zaščite pred cestnim hrupom ali zaradi prehoda prosto živečih živali;

27.  »stranski ločilni pas« je pas, ki omogoča ločeno vodenje prometa ob vozišču ali fizično odvojitev motornega prometa na vozišču od površin za kolesarje in pešce;

28.  »srednji ločilni pas« je pas, ki omogoča ločeno vodenje prometnih smeri, odvodnjevanje ob notranjem robu vozišča, namestitev prometne signalizacije in opreme ter drogov cestne razsvetljave;

29.  »svetlobni prometni znaki« so semaforji, svetlobno spremenljivi znaki in osvetljeni znaki za urejanje motornega, kolesarskega in peš prometa na križišču, priključku, na označenem prehodu ceste, železniške proge, proge mestnega javnega prevoza, omejitve na cesti, izvoza intervencijskih vozil in podobno;

30.  »tipski prečni profil« je normalni prečni profil, značilen za uporabo na posamezni vrsti ceste;

31.  »udobna vožnja« je vožnja z enakomerno hitrostjo vozila z bočnim in vzdolžnim pospeškom, manjšim od dopustnega;

32.  »vijačenje« je spreminjanje prečnega nagiba vozišča;

33.  »vozni pas« je osnovni prometni pas, namenjen vožnji vozil;

34.  »vozišče« je del cestišča, ki ga sestavljajo en ali več voznih pasov in posebni pasovi;

35.  »voziščna konstrukcija« je utrjena površina za motorni in ostali cestni promet, ki je sestavljena iz ene ali več nosilnih in obrabne plasti;

36.  »zaustavna dolžina« je najkrajša povprečna razdalja za varno zaustavitev motornega vozila na mokrem in čistem vozišču.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo javne ceste in zagotavljanje varnosti cestnega prometa, ter predpisi s področja urejanja prostora, graditve objektov, gradbenih proizvodov in opravljanja geodetske dejavnosti.

II. OSNOVE ZA PROJEKTIRANJE CEST

4. člen

(prometnotehnični pogoji)

(1) Pri projektiranju ceste in cestnih objektov se upoštevajo sodobni postopki tehnologije projektiranja, gradnje in vzdrževanja, da je projektna rešitev racionalna ter prilagojena ureditvi okolja in prostora.

(2) Geometrijski in konstrukcijski elementi cest morajo omogočati varno uporabo cest in so določeni s prometno funkcijo in vrsto ceste.

(3) Geometrijski in konstrukcijski elementi se določajo na osnovi prometne funkcije, vrste ceste, kategorije terena in prometnih obremenitev.

(4) Pri projektiranju je treba upoštevati tudi zahtevnost terena, strukturno urejenost prostora, geotehnične in hidrotehnične pogoje ceste ter ostale posebne pogoje območja (veter, sneg, zaščita naravnega ali bivalnega okolja).

5. člen

(variante projektnih rešitev)

(1) Za potek nove ceste ali rekonstrukcije obstoječe je treba izdelati vsaj dve varianti na nivoju idejne zasnove ali idejnega projekta.

(2) V prometni študiji je treba prikazati prometno učinkovitost posamezne variantne rešitve.

(3) Za posamezno variantno rešitev je treba po postavkah popisa del izdelati predračun gradbenih in investicijskih stroškov z natančnostjo ± 30%.

(4) Načrtovane variante se medsebojno primerjajo po gradbenotehničnih, prometnoekonomskih, okoljskih parametrih, prostorskih in prometnovarnostnih pogojih.

III. PROMETNOTEHNIČNA RAZVRSTITEV CEST

6. člen

(prometna funkcija)

(1) Po prometnotehnični razvrstitvi so ceste razvrščene glede na prometno funkcijo v daljinske ceste (DC), povezovalne ceste (PC), zbirne ceste (ZC) in dostopne ceste (DP).

(2) Daljinska cesta (DC) se navezuje na ostale daljinske ceste v državi in v tujini ter medsebojno povezuje regionalna središča z višjim prometnim nivojem uslug, priključevanja ali križanja z ostalimi cestami ali z železniško progo so izvennivojska.

(3) Povezovalna cesta (PC) se navezuje na daljinsko cesto (DC) ter medsebojno povezuje regionalna središča z naselji in mestnimi predeli.

(4) Zbirna cesta (ZC) povezuje povezovalne ceste (PC) z občinskim središči, manjša naselja ali mestne četrti in zagotavlja povezave z dostopnimi cestami.

(5) Dostopna cesta (DP) povezuje manjša naselja in primestna naselja z občinskimi ali mestnim središči in zagotavlja povezave z zbirnimi cestami (ZC).

(6) Prometno funkcijo ceste lahko zagotavljajo posamezne vrste ceste, kot je določeno v naslednji preglednici:

(7) Prometna funkcija cest v naseljih se določi glede na zasnovo naselja, določeno v prostorskih aktih.

7. člen

(vrste cest)

(1) Avtocesta cesta (AC) je namenjena prometu motornih vozil z najvišjo stopnjo varnosti in udobja, ima izvennivojska križanja z drugimi prometnicami in ima štiri- ali večpasovni smerno ločeni vozišči s srednjim ločilnim pasom in obojestranski odstavni pas.

(2) Hitra cesta (HC) je namenjena prometu motornih vozil z visoko stopnjo varnosti in udobja pri vožnji z večjo hitrostjo, ima izvennivojska križanja z drugimi prometnicami, ima dvopasovno smerno vozišče s srednjim ločilnim pasom in odstavnim pasom, ki se lahko zaradi strukture prometa in niveletnega poteka ceste nadomesti z odstavnimi nišami.

(3) Glavna cesta (GC) je namenjena za vse vrste cestnega prometa, ima dvo- ali večpasovno vozišče z nivojskimi ali po potrebi izvennivojskimi križanji z ostalimi prometnicami in izvennivojska križanja z železniško progo.

(4) Regionalna cesta (RC) je namenjena za vse vrste cestnega prometa, ima dvo- ali večpasovno vozišče z nivojskimi križišči ter izvennivojskimi križanji z železniško progo, če je to upravičeno zaradi varnosti cestnega prometa. Nivojski prehodi preko železniške proge morajo biti zavarovani.

(5) Lokalna cesta (LC) je namenjena za mešani promet, ima dvo- ali večpasovno vozišče z nivojskimi križišči in izvennivojskimi križanji z železniško progo, če je to upravičeno zaradi varnosti cestnega prometa. Nivojski prehodi preko železniške proge morajo biti zavarovani.

(6) Javna pot (LP) je namenjena samo za določeno vrsto cestnega prometa, ima en ali dva prometna pasova. Nivojski prehodi preko železniške proge morajo biti zavarovani, če to zahteva varnost cestnega prometa.

(7) Cesta v naselju ima praviloma enako širino vozišča kot zunaj naselja, ob vozišču pa ima v skladu z urbanistično ureditvijo urejene pločnike, kolesarske steze in dodatne prometne pasove.

IV. PROMET

8. člen

(motorna vozila)

(1) Za določanje elementov osi ceste v premi in krivini, pri določanju širine voznega pasu, za zaokrožitve lomov nivelete, za zavijalne krivulje v križiščih in za površine za usmerjanje vozil so merodajne dimenzije motornih vozil.

(2) Privzete projektne dimenzije merodajnih vozil za javne ceste so prikazane v naslednji preglednici:

¹ skupaj z voznikom oziroma spremljevalcem 2,0 m,

² višina kabine voznika,

³ z zunanjim ogledalom 2,95 m

⁴ dvonadstropni avtobus

(3) Največja dovoljena skupna masa vozila na motorni pogon ali sklopa vozil je 40 ton, obremenitev vozila ne sme presegati dopustne obtežbe enojne osi 10 ton, dvojne osi 16 ton in trojne osi 24 ton.

9. člen

(kolesarji in pešci)

(1) Za določitev dimenzij kolesarske površine, ki jih kolesar potrebuje za vožnjo, se upošteva dolžino 2,00 m, širino 0,75 m in višino 2,25 m pri povprečni hitrosti premikanja 12 km/h.

(2) Za določitev dimenzij peščeve površine se upošteva pri hoji profil širine 0,75 m in višine 2,25 m pri povprečni hitrosti hoje 4,3 km/h.

(3) Pri dimenzioniranju površin za pešce se dodatno upoštevajo dimenzije za otroški voziček dolžine 1,10 m, širine 0,55 m in višine 1,00 m ter invalidski voziček dolžine 1,50 m, širine 1,20 m in višine 1,50 m.

10. člen

(planska doba)

(1) Za projektiranje nove ceste, križišča ali priključka se upošteva prometna obremenitev, ki je napovedana za dvajsetletno obdobje po zaključku gradnje.

(2) Za projektiranje rekonstrukcije, sanacije ali obnove obstoječe ceste se uporabi prometna obremenitev, ki je napovedana za desetletno obdobje po zaključku gradnje projektiranega ukrepa.

(3) Doba trajanja voziščne konstrukcije z asfaltno ali cementno betonsko krovno plastjo je 20 let, za vozišča za začasno uporabo pa najmanj pet let.

11. člen

(voznik in vozilo)

(1) Na cesti je treba zagotoviti preglednost, ki omogoči pravočasno zmanjšanje hitrosti in zaustavitev vozila.

(2) Vidno polje je prostor, ki ga voznik zazna naenkrat, spreminja se glede na hitrost vožnje, pomembno pa je za pravilno oceno voznika o poteku ceste in za opaznost signalizacije.

(3) Zaustavna razdalja je najkrajša dolžina, na kateri lahko voznik na mokrem in čistem vozišču zaustavi vozilo v pogojih dopustne vrednosti koeficienta drsnega trenja, in je odvisna od reakcijskega časa voznika (2,0 s) pri dopustnem vzdolžnem pojemku 1,5 m/s².

(4) Na cesti s projektno hitrostjo do 60 km/h se zaustavna razdalja lahko izračuna za pogoje skrajšane dolžine z upoštevanjem reakcijskega časa 1,5 sekunde in vzdolžnim pojemkom 3,5 m/s².

12. člen

(prepustnost ceste)

(1) Nivo uslug (od A do F) predstavlja kvalitativno oceno razmer na cesti in se izračuna po metodi HCM.

(2) V primeru, da ni na voljo napovedi obremenitev za konične ure, se za izračun nivoja uslug uporabljajo naslednji deleži PLDP:

(3) Nova cesta ali rekonstrukcija obstoječe ceste se projektira z elementi, ki zagotavljajo na koncu planskega obdobja naslednje nivoje uslug:

(4) Novo križišče ali rekonstrukcija obstoječega križišča se projektira z elementi, ki zagotavljajo na koncu planskega obdobja za vse manevre naslednje nivoje uslug:

V. DIMENZIONIRANJE ELEMENTOV CESTE

13. člen

(tehnični elementi)

(1) Geometrijski in tehnični elementi vseh cest se dimenzionira glede na voznodinamične pogoje, razen za maloprometne ceste, kjer se lahko samo zagotavlja prevoznost.

14. člen

(vozna površina)

(1) Za dimenzioniranje tehničnih elementov ceste se mora uporabljati empirično določena vrednost koeficienta drsnega trenja.

(2) Dopustne (maksimalne) vrednosti KDT za izračun elementov so prikazane v naslednji preglednici:

15. člen

(vrsta in zahtevnost terena)

(1) Glede na topografske značilnosti se razvršča teren v ravninski, gričevnat, hribovit in gorski, kot je določeno v naslednji preglednici:

(2) Zahtevnost terena določajo geotehnične in tektonske karakteristike terena in posebni pogoji zaradi hidroloških ali klimatskih pojavov v območju ceste.

16. člen

(projektna hitrost)

(1) Projektna hitrost se upošteva pri določitvi geometrijskih elementov osi ceste in prečnega profila vozišča. S to hitrostjo je omogočena varna vožnja na mokrem in čistem vozišču.

(2) Projektna hitrost se določi za posamezno prometno funkcijo ter vrsto ceste in je odvisna od vrste in zahtevnosti terena, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

(3) Projektna hitrost za ceste v naselju se določi na osnovi prometne funkcije ceste in razpoložljivih prostorskih pogojev.

(4) Za malo prometne ceste je dopustna minimalna projektna hitrost, ki še zagotavlja prevoznost ceste.

(5) Projektno hitrost je dopustno spremeniti zaradi spremembe vrste ali zahtevnosti terena, v naselju ali zaradi varovanja okolja na minimalni dolžini, kot izhaja iz naslednje preglednice:

17. člen

(prečni nagib vozišča)

(1) Prečni nagib asfaltnega ali cementbetonskega vozišča izven naselja je od 2,5% do 7,0%, v naselju od 2,5% do 5,0%.

(2) Prečni nagib utrjenega vozišča iz nevezanih peščenih ali kamnitih materialov je od 4,0% do 10,0%.

(3) Na smernem vozišču mora biti enoten prečni nagib.

(4) Odstavni in dodatni pasovi imajo enak prečni nagib kot vozišče.

(5) V območju nivojskega križišča ali priključevanja dodatnih pasov je dopusten prečni nagib vozišča najmanj 1,5% in največ 3,5%.

(6) Asfaltirane površine za parkiranje ali mirujoči promet imajo minimalni prečni nagib 0,5%.

(7) Nasprotnosmerni prečni nagib do 2,5% v krožnem loku je dopusten za daljinske ceste, kot je določeno v naslednji preglednici;

(8) Za povezovalne, zbirne in dostopne ceste je dopusten nasprotnosmerni prečni nagib do 2,5%, kot je določeno v naslednji preglednici:

18. člen

(preglednost ceste)

(1) Vzdolž ceste je treba zagotavljati preglednost za:

-       pregled nad potekom linije ceste v smeri vožnje in nad prometno signalizacijo,

-       zaustavitev vozila pred oviro na vozišču,

-       prehitevanje in

-       vožnjo v območju križišč in cestno-železniških prehodov.

(2) Pri načrtovanju in obratovanju ceste morajo biti vse ovire (stalne in občasne) locirane izven polja preglednosti.

(3) Minimalna zaustavitvena razdalja je določena v odvisnosti od projektne hitrosti in nagiba nivelete ceste, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

(4) Širino pregledne berme ob desnem robu vozišča določa linija neoviranega pogleda od položaja oči voznika na sredini voznega pasu v višini 1,0 m nad voziščem na dolžini zaustavne razdalje, ki se določi s poenostavljenima enačbama:

,

kjer je:

b'	[m]	širina pregledne berme
bp	[m]	širina preglednosti
Pz	[m]	zahtevana dolžina preglednosti
R	[m]	polmer horizontalne krivine

(5) V območjih z visoko vegetacijo in kjer so gozdne površine tik ob cestišču, se predvidi dodatna razširitev pregledne berme za minimalno 1,0 m.

(6) Vertikalna preglednost na cesti je opredeljena na višini voznikovega očesa (1,00 m) in proste vizure do višine ovire na cesti (10 cm) na zaustavni pregledni razdalji.

(7) V nivojskem križišču ali priključku je treba zagotoviti polje preglednosti, ki ga določajo zaustavni razdalji na prednostni cesti in odmik vozila na neprednostni cest od robu vozišča prednostne ceste.

(8) Prehitevalna preglednost je razdalja, na kateri je možno varno prehitevanje počasnejšega vozila, in je vsota dolžin, ki ju prevozita prehitevajoče in nasprotivozeče vozilo v času, ki omogoča, da prehitevajoče vozilo opazi situacijo (reakcijski čas), pospeši na prehitevalno hitrost, prehiti prehitevano vozilo in se varno vrne na svoj vozni pas.

(9) Minimalna prehitevalna razdalja je določena v naslednji preglednici:

(10) Geometrijski elementi nove trase dvopasovne ceste morajo zagotavljati delež dolžine za prehitevanje, najmanj 25% na daljinskih cestah in najmanj 15% na ostalih cestah.

VI. GEOMETRIJSKI ELEMENTI OSI

19. člen

(horizontalni elementi osi)

(1) Horizontalni elementi osi ceste so prema, krožni lok in prehodnica.

(2) Prema se lahko uporabi pri posebnih topografskih pogojih, v mestih in drugih urbanih naslejih, pri vzporednem poteku z vodotokom ali železniško progo ter zaradi posebnih prometnotehničnih razlogov.

(3) Krožni lok je osnovni geometrijski element osi ceste, ki omogoča prilagajanje trase ceste voznodinamičnim pogojem ter razgibanosti površine terena in ureditvam prostora ob cesti.

(4) Minimalni polmer krožne krivine je določen za projektno hitrost s prečnim nagibom vozišča, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

(5) Prehodnica je trasni element, ki zagotavlja zvezno povezovanje krožnih lokov med seboj ali s premo ter optično in estetsko izvedbo trasiranja, njena uporaba je obvezna na vseh vrstah cest z elementi za projektno hitrost, večjo od 50 km/h.

(6) Minimalni parameter »A« ali dolžina prehodnice »L« za projektno hitrost je določena z voznodinamičnimi, konstruktivnimi in estetskimi pogoji, vrednosti parametra so določene v naslednji preglednici:

(7) Največja dopustna velikost prehodnice je enaka velikosti polmera krožnega loka A_max = R, v posebnih primerih pa je lahko tudi večja – do 1,77 R.

(8) Na cesti z elementi za projektno hitrost do 40 km/h ni obvezna uporaba prehodnice.

20. člen

(sestavljene krivine)

(1) Pri oblikovanju osi javne ceste se morajo horizontalni elementi poteka osi medsebojno uskladiti glede na velikost polmerov sosednjih krožnih lokov. Zaporedja so podana v naslednjih dveh preglednicah:

Sprejemljivo območje

Dobro območje

(2) Običajni obliki sestavljanja zaporednih krožnih lokov osi ceste sta »S-krivina«, kjer si sledita krožna loka z nasprotnosmerno zakrivljenostjo, in »O-krivina«, kjer si sledita krožna loka z istosmerno zakrivljenostjo.

(3) »S-krivina« je sestavljena iz dveh krožnih lokov z nasprotno usmerjeno zakrivljenostjo, ki sta povezana s klotoidama z razmerjem parametrov A1:A2 = 1:1,2 do 1:1,5.

(4) »O-krivina« je povezava dveh krožnih lokov z istosmerno zakrivljenostjo, ki sta povezana vmesnim krožnim lokom in istosmernimi prehodnicami.

(5) »Serpentina« je krivina s spremembo smeri osi večjo od 90º, ki jo oblikujejo obračalna krožna krivina s središčnim kotom α > 180º in dve priključni krivini s polmerom, ki je 2- do 4-krat večji od polmera obračalne krivine.

21. člen

(niveleta osi ceste)

(1) Niveleta ceste predstavlja višinski potek osi ali robov vozišča in se oblikuje s tangentami in vertikalnimi zaokrožitvami.

(2) Največji dopustni nagib nivelete za posamezno vrsto ceste in vrsto terena je določen v naslednji v preglednici:

(3) Nagib nivelete ceste v naselju se prilagaja obstoječi urbanistični ureditvi.

(4) Minimalni polmer vertikalne zaokrožitve loma tangent osi ceste je določen za projektno hitrost, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

(5) Velikost polmera konkavne vertikalne zaokrožitve je iz prometnovarnostnih in estetskih razlogov odvisna od velikosti sosednje konveksne vertikalne zaokrožitve z odnosom:

(6) Vertikalna zaokrožitev med sosednjima tangentama nivelete z nasprotno usmerjenima nagiboma ni potrebna, če je vsota nagiba tangent manjša ali enaka 0,3%.

22. člen

(skladnost oblikovanja osi ceste)

(1) Za zagotovitev skladnosti geometrijskih elementov osi ceste je treba upoštevati voznodinamične, tehnične in estetske pogoje oblikovanja.

(2) Minimalna dolžina prehodnice za enakomerni prehod spremembe zakrivljenosti osi in vijačenja robov vozišča je velikosti od 0,3 R do R in enake dolžine, kot je krožni lok.

(3) Minimalna dolžina krožnega loka za ceste je določena s potjo, ki jo prevozi vozilo v času pet sekund s projektno hitrostjo.

(4) Zaradi skladnosti tlorisnega in niveletnega poteka ceste morata biti centra vertikalne in horizontalne krivine približno na isti stacionaži.

(5) Geometrijski elementi osi ceste in tehnični elementi nivelete morajo biti uporabljeni tako, da potekajo v določenem sosledju, med seboj pa skladni.

23. člen

(vijačenje prečnega nagiba)

(1) Spreminjanje prečnega nagiba se izvede na dolžini prehodnice z relativnim vzdolžnim nagibom roba glede na niveleto, kot je določeno v naslednji preglednici:

(2) Sprememba nagiba pri vijačenju mora biti izvedena okoli vzdolžne osi ali roba vozišča.

(3) Prečni nagib vozišča q = 0% se mora nahajati v stični točki prehodnic.

(4) Spreminjanje prečnega nagiba vozišča je treba izvesti tako, da na nobenem delu vozišča ne zastaja voda.

(5) Vijačenje vozišča na križišču ali priključku ni dopustno.

24. člen

(razširitev vozišča v krivini)

(1) Vozišče je treba razširiti zaradi zagotavljanja normalne prevoznosti v krožnih lokih in zaradi spremembe širine ali spremembe števila prometnih pasov (križišča, odcepi).

(2) Dimenzija razširitve Δb_pp za posamezni prometni pas se določi po enačbi:

,

kjer L_op pomeni medosno razdaljo merodajnega vozila skupno s previsom spredaj, kot je določeno v naslednji preglednici:

(3) Celotno razširitev vozišča je treba določiti s seštevkom razširitev vseh prometnih pasov na nerazdvojenem vozišču.

(4) Prehod z nerazširjenega na razširjeno vozišče se mora izvršiti postopno na dolžini prehodnice.

(5) Razširitev vozišča v krožni krivini s polmerom do R = 20 m se predvidi s krivuljo sledi koles merodajnega tipskega vozila (dinamična traktrisa).

VII. PREČNI PROFIL CESTE

25. člen

(prometni in prosti profil)

(1) Dimenzijo prometnega profila ceste določajo: širina in število voznih in dodatnih pasov, robni in ločilni pasovi ter višina merodajnega vozila.

(2) Dimenzije prostega profila ceste tvorijo višina prometnega profila, povečana za minimalno 0,50 m, in obojestranska razširitev prometnega profila za varnostno širino, ki je za projektno hitrost podana v naslednji preglednici:

(3) Na cesti v naselju je dopustno prekrivanje prostega profila vozišča s prostim profilom kolesarja in pešca.

(4) Prekrivanje prometnih profilov ni dopustno.

(5) Minimalna višina prostega profila ceste je 4,50 m nad najvišjo točko vozišča.

26. člen

(prečni profil cestišča)

(1) Prečni profil cestišča sestavljajo širina vozišča s koritnico in bermo, enostranska ali obojestranska bankina, srednji in stranski ločilni pasovi, robovi podporne ali nosilne konstrukcije cestnega objekta, elementi za odvodnjevanje ceste, na vozišču označeni pas za kolesarje, pločnik in površine za parkiranje ob vozišču ter ostale ureditve ceste, ki so vključene v prosti profil ceste.

27. člen

(vozišče)

(1) Vozišče je širina voziščne konstrukcije, ki vsebuje vozne in dodatne pasove za obe smeri vožnje.

(2) Število voznih in dodatnih pasov vozišča določata prometna funkcija in vrsta ceste.

28. člen

(vozni in prehitevalni pas)

(1) Širina voznega pasu v premi je odvisna od funkcije ceste in projektne hitrosti, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

(2) Širina voznega pasu mora biti enaka na celotni dolžini cestnega odseka, razen v predoru in v območju obstoječe zazidave v naselju.

(3) V nivojskem kanaliziranem križišču ali priključku je na cesti v naselju širina pasu za levo zavijanje minimalno 3,00 m oziroma 2,75 m za ceste, ki imajo manj kot 5,0% tovornega prometa.

(4) Maloprometne ceste za enosmerni ali dvosmerni promet z izogibališči imajo vozni pas minimalne širine 3,50 m.

(5) Prehitevalni pas je enake širine kot vozni pas.

29. člen

(pas za počasna vozila)

(1) Pas za počasna tovorna vozila se predvidi, če znižanje hitrosti zmanjšuje nivo uslug ceste pod predpisani nivo.

(2) Začetek pasu za počasna vozila je določen s točko, v kateri zaradi vzpona na klancu hitrost težkega tovornega vozila v prostem prometnem toku pade pod 60 km/h, in se zaključi v točki, kjer počasno vozilo s pospeševanjem doseže hitrost večjo od 60 km/h.

(3) Pas za počasna vozila poteka neprekinjeno ob robu vozišča na minimalni dolžini 500 m, v primeru, da je na cesti predor, se mora zaključiti 200 m pred njim.

(4) Širina pasu za počasna vozila je minimalne širine 3,50 m za ceste za projektno hitost večjo od 100 km/h in 3,00 m za projektno hitrost do 100 km/h.

(5) Če je dolžina pasu za počasna vozila večja od 1500 m, se dodatno predvidijo še odstavne niše na razmaku do 750 m.

30. člen

(pospeševalni in zaviralni pas)

(1) Pospeševalni ali zaviralni pas se predvidi na rampah izvennivojskega priključka ali razcepa ter pri kanaliziranih nivojskih križiščih in priključkih.

(2) Minimalna dolžina pospeševalnega in zaviralnega pasu za rampe večnivojskega priključka izven naselja je 200 m.

(3) Širina pospeševalnega pasu je minimalno 3,25 m za ceste s projektno hitostjo več od 100 km/h in 3,00 m za projektno hitrost do 100 km/h.

31. člen

(pas za prepletanje)

(1) Minimalna dolžina pasu za prepletanje se določi skladno z metodologijo HCM.

(2) Širina pasu za prepletanje je enaka širini voznega pasu priključne rampe ali voznega pasu prednostne ceste.

32. člen

(pas za javni potniški promet)

(1) Na povezovalni in zbirni cesti v naselju se lahko po potrebi predvidi ob zunanjem robu voznih pasov dodatni pas za vozila javnega prevoza potnikov.

(2) Pas za javni potniški promet je minimalne širine 3,0 m in poteka ob robu voznega pasu.

33. člen

(pas za parkiranje od vozišču)

(1) Pas za vzdolžno parkiranje se lahko previdi ob vozišču zbirne ali dostopne ceste v naselju.

(2) Preko pasu za parkiranje je dopustno urediti dovoze do objekta ob cesti.

(3) Minimalna širina pasu za parkiranje ob vozišču je za osebna vozila 2,50 m, za tovorna pa 3,0 m.

34. člen

(robni pas)

(1) Robni pas na vozišču omogoča nanos talne prometne signalizacije ter povečuje prepustnost in prometno varnost.

(2) Širina robnega pasu se določi na osnovi širine voznega pasu, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

(3) Robni pas ni potreben na cesti z elementi za projektno hitrost do 50 km/h in širino vozišča do 5,0 m.

(4) Na cesti zunaj naselja ali v naselju z elementi za projektno hitrostjo do 50 km/h s širino voznega pasu do 2,50 m robni pas ni obvezen.

35. člen

(odstavni pas in odstavne niše)

(1) Širina odstavnega pasu je 2,50 m na avtocestah in hitrih cestah s projektno hitrostjo nad 100 km/h oziroma 2,0 m, če je projektna hitrost pod 100 km/h.

(2) Pred in za premostitvenim objektom ali predorom dolžine večje od 200 m je treba odstavni pas zaključiti z odstavno nišo.

(3) Na hitri cesti, kjer ni odstavnih pasov, je treba predvideti odstavne niše na medsebojnem razmaku do 750 m, minimalne dolžine 40 m in širine 3,50 m.

36. člen

(ločilni pas)

(1) Srednji ločilni pas avtoceste je minimalne širine 4,0 m, na hitri cesti je minimalne širine 2,0 m, širino lahko spremeni le v območju razdvojitve smernih vozišč.

(2) Srednji ločilni pas ceste v naselju je minimalne širine 4,5 m, razen v območju pasu za levo zavijanje in pri ureditvi krožnega križišča.

(3) Srednji ločilni pas na avtocesti in hitri cesti se prekine zaradi možnosti občasne povezave smernih vozišč na razmaku do 2,0 km ter pred ali za viaduktom ali predorom.

37. člen

(bankina)

(1) Bankina je utrjena površina ob zunanjem robu vozišča, ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine, omogoča namestitev prometne signalizacije in opreme.

(2) Minimalna širina bankine je določena s širino voznega pasu, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

(3) Širina bankine se prilagodi tipu varnostne ograje.

(4) Ob pasu za počasna vozila in odstavnem pasu je bankina minimalne širine 1,00 m, v primeru, da je predvidena še varnostna ograja, pa mora biti za zunanjim robom stebrička varnostne ograje še 0,50 m berme.

(5) Na nasipu višine, večje od 3,0 m nad terenom, se predvidi bankina z dvignjenim robnikom.

(6) Ob pločniku in kolesarski ali peš poti je minimalna širina bankine 0,50 m.

(7) Minimalni prečni nagib bankine znaša 4%.

38. člen

(koritnica in mulda)

(1) Koritnica se oblikuje s poševno asfaltno, betonsko ali tlakovano površino širine 0,50 m ali 0,75 m z nagibom od 7,0 – 15,0% proti robniku višine 12 cm.

(2) Mulda se oblikuje kot asfaltno ali betonsko površino segmentne oblike, širine 0,50 m ali 0,75 m in z globino dna do ene desetine širine.

(3) Na maloprometni cesti je dopustno širino mulde vključiti v širino vozišča, če je utrditev mulde enaka kot utrditev voziščne konstrukcije.

39. člen

(tipski prečni profili)

(1) Prečni profil ceste sestavljajo: vozni pasovi, dodatni prometni pasovi, robni in odstavni pas, bankina, koritnica z bermo, pločnik s površino za kolesarski promet, cestni jarek, rob konstrukcije cestnih objektov, prometna signalizacija in oprema in zaščitne konstrukcije ob vozišču.

(2) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

(3) Dimenzije tipskega prečnega profila ceste v naselju se lahko spremenijo zaradi dodanega pločnika, kolesarske steze, pasu za javni promet, pasu za parkiranje ob vozišču, stranskega ločilnega pasu in zaradi dodatnih elementov cestišča, ki so vključeni v oblikovanje ceste, in zaradi varstva okolja.

40. člen

(cestni jarek)

(1) Cestni jarek trapezne oblike ima nagib brežine 1:1,5, širino dna najmanj 0,40 m in minimalni vzdolžni nagib dna 0,5% (zatravljena površina) oziroma 0,3% (tlakovana površina).

(2) Segmentni cestni jarek se oblikuje z nagibom brežine 1:2, z nagibom najmanj 0,5% za zatravljeno površino in 0,3% za tlakovano površino dna, globina dna jarka je najmanj 20 cm pod voziščno konstrukcijo.

(3) Dno cestnega jarka z nagibom večjim od 4,0% se tlakuje ali obloži z betonskimi elementi.

(4) Dimenzije prečnega profila cestnega jarka mora zagotavljati prosti pretok tipičnega naliva s cestišča in obcestnih površin.

(5) Na cesti z utrjenim voziščem iz nevezanih peščenih ali kamnitih materialov se na klancih, daljših od 100 m z nagibom nivelete večjim kot 4,0%, predvidijo prečni drežniki na razmaku do 25 m z iztokom v cestni jarek ali po brežini terena.

41. člen

(brežine cestnega telesa)

(1) Nagib brežine nasipa ali vkopa ceste se oblikuje na osnovi geotehničnih podatkov stabilnosti pobočja in kvalitete zemljin ali hribin, uporabljenih za izdelavo nasipov.

(2) Nasip za cesto se oblikuje z enotnim ali z lomljenim nagibom brežine, kar določajo višina nasipa, kvaliteta materiala za gradnjo nasipa in nosilnost temeljnih tal.

(3) Brežino vkopa se oblikuje z enotnim ali lomljenim nagibom.

(4) Brežine dolžine preko 10 m je treba oblikovati z vmesno lovilno bermo širine 2 m.

VIII. KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI CESTE

42. člen

(voziščna konstrukcija)

(1) Voziščna konstrukcija je sestavljena iz obrabne plasti, zgornje vezane plasti in spodnje nevezane plasti, katerih kvaliteta in debelina ustrezata pričakovani prometni obtežbi ceste z upoštevanjem klimatskih in geomehanskih pogojev področja.

(2) Voziščna konstrukcija se dimenzionira po veljavnih tehničnih specifikacijah.

IX. ODVODNJEVANJE CESTE

43. člen

(elementi odvodnjevanja)

(1) Površinska voda z vozišča se odvodnjava prečno preko bankine in brežine nasipa v cestni jarek ali razpršeno po terenu in v koritnico ali muldo, ki poteka ob robu vozišča in se priključuje v jarek ali kanalizacijo.

(2) Odtok površinske vode z utrjene površine cestišča na območju varovanega vodozbirnega območja se uredi skozi vodotesno kanalizacijo preko objektov za zadrževanje in čiščenje in se priključi na bližnji odvodnik.

(3) Količina odtoka površinske vode s ceste se določi s količino padavin na prispevne površine ceste z upoštevanjem koeficientov odtoka.

(4) Dimenzioniranje elementov odvodnjevanja ceste je odvisno od tega, kakšen naliv se upošteva v hidravličnem računu v skladu z naslednjo preglednico:

X. KRIŽIŠČA IN PRIKLJUČKI

44. člen

(nivojsko križišče)

(1) Nivojsko križišče mora zagotavljati varno in udobno križanje, združevanje in odcepljanje prometnih smeri.

(2) Oblika ureditve nivojskega križišča se določi na osnovi prometne funkcije ceste, načina distribucije prometnih tokov, količine prometa, prevoznosti merodajnega tipskega vozila ter varnega prečkanja kolesarjev in pešcev.

(3) Kot križanja mora biti čim bližje pravemu kotu oziroma lahko odstopa do 15° zaradi terenskih razmer.

(4) Maksimalni vzdolžni nagib nivelete glavne prometne smeri v območju križanja ne sme presegati 3,5%.

(5) Zavijalne loke je treba preveriti z dinamičnimi traktrisami merodajnega vozila.

45. člen

(krožno križišče)

(1) Krožno križišče je nivojsko kanalizirano križišče krožne oblike s sredinskim otokom in krožnim voziščem, na katero se priključujejo trije ali več krakov cest z vodenjem motornega prometa v nasprotni smeri urinega kazalca.

(2) Krožno križišče se lahko predvidi na vseh vrstah cest na lokacijah, kjer se križa dve ali več cest, zaradi neugodnega kota križanje osi cest, zaradi povečanja prepustnosti križišča, skrajšanja čakalnega intervala ali umirjanja hitrosti.

(3) Krožno križišče mora biti na dobro zaznavni lokaciji. Dimenzije sredinskega otoka in širine krožišča se določijo za prevoz merodajnega tipskega vozila in za konkretne prometne obremenitve.

(4) Vzdolžni nagib ravnine krožišča je od 0,5% do 3,0% v smeri nivelete prednostne ceste, na priključnih krakih pa največ do ± 4,0%.

(5) Vozišče v krožišču ima prečni nagib 2,0%, je enostranski in usmerjen proti zunanjemu robu krožišča.

(6) Krožna križišča se projektirajo skladno s tehnično specifikacijo o krožnih križiščih.

(7) Krožna križišča z V_proj> 40 km/h se projektirajo z elementi kot za ceste s tako hitrostjo.

46. člen

(izvenivojsko križanje)

(1) Izvennivojska križanja se predvidijo na daljinskih cestah. Na ostalih cestah se predvidijo tam, kjer nivojsko križanje ne zagotovlja predpisanega nivoja uslug. Projektirajo se za hitrost od 40 do 60 km/h.

(2) Rampe razcepa za primarne prometne smeri imajo elemente za projektno hitrost minimalno 80 km/h, za podrejene prometne smeri pa za projektno hitrost minimalno 60 km/h.

(3) Rampe izvennivojskega križanja se nadaljujejo na pospeševalni oziroma zaviralni pas.

(4) Dimenzije prečnega profila posamezne rampe določajo oblika priključka, prometna obremenitev in projektna hitrost. Enopasovne rampe priključka morajo imeti širino voznega pasu najmanj 5,0 m.

(5) Na dvosmerni rampi priključka AC ali HC je treba ločiti vozišči z ločilnim pasom širine 1,50 m.

(6) Največji dopustni nagib nivelete ramp izvennivojskega razcepa je do 4,0%, ramp priključka pa do 6,0%.

XI. POVRŠINE ZA KOLESARJE IN PEŠCE

47. člen

(površine za kolesarje)

(se preneha uporabljati)

(1) Na cestah s PLDP do 2500 vozil na dan ni potrebna posebna površina za kolesarje, pri PLDP med 2500 in 7000 vozil na dan in pri kolesarskem prometu več kot 20 kolesarjev na uro je potreben označen kolesarski pas, pri PLDP nad 7500 vozil na dan in pri kolesarskem prometu več kot 20 kolesarjev na uro pa višinsko ločena kolesarska steza.

(2) Kolesarska pot je površina najvišjega nivoja uslug. Poteka neodvisno od ostale cestne mreže in je namenjena izključno kolesarjem.

(3) Kolesar ima med vožnjo prometni profil širine 1,00 m in višine 2,25 m oziroma prosti profil širine 1,50 m in višine 2,50 m.

(4) Maksimalne dolžine vzponov so odvisne od vzdolžnih sklonov, pri čemer 10% vzpon ne sme presegati dolžine 20 m in 4% vzpon dolžine 120 m.

(5) Minimalna pregledna razdalja na kolesarski poti znaša najmanj 20 m za projektno hitrost do 15 km/h in najmanj 40 m za projektno hitrost do 40 km/h.

(6) Niveleta površine za kolesarje se neposredno priključi na rob vozišča ceste.

(7) Na lokacijah stalnih večjih koncentracij izvora ali cilja kolesarjev (šole, nakupovalni centri, železniške in avtobusne postaje, športni objekti, kulturne ustanove) se uredi prostor za shranjevanje koles.

48. člen

(površine za pešce)

(1) Javne površine za pešce so: pločnik, nivojski prehod, podhod, nadhod, klančina, javno stopnišče, območja za pešce in peš pot.

(2) Površine za pešce se urejajo v skladu s pravili urejanja prostora in s stališča zagotavljanja prometne varnosti ter ekonomičnosti graditve in vzdrževanja skladno z določbami tega pravilnika.

(3) Dimenzije tlorisa, ki so potrebne za normalno gibanje pešca, so: 0,3 osebe/m², za občasno zgostitev 0,6 osebe/m² in za prehod ceste 1,0 oseba/m²

(4) Peščev prometni profil je širine 0,75 m in višine 2,25 m, prosti profil širine 1,00 m in višine 2,50 m.

(5) Ureditev pločnika ali pešpoti ob cesti izven naselja je upravičena, če prometna obremenitev ceste presega 3500 vozil na dan, povprečna zgostitev pešcev ob cesti pa več kot deset oseb na uro.

(6) Pločnik mora biti višinsko ločen od zunanjega roba vozišča z robnikom minimalne višine 12 cm, imeti mora utrjeno površino s prečnim nagibom 2,0% in če je izven naselja 0,50 m široko bankino.

(7) Prehod za pešce izven območja križišča je dopustno označiti na lokaciji stalne koncetracije pešcev, če je odmik do naslednjega prehoda ali križišča večji kot 150 m.

(8) Prehod za pešce preko štiri- ali večpasovnega vozišča ceste v naselju se uredi s prometnim otokom s čakalno površino minimalne širine 2,0 m.

49. člen

(zagotavljanje neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb)

(1) Vse površine, ki so ob vozišču oziroma potekajo samostojno in so namenjene pešcem, ter nivojski prehodi čez vozišče, kadar so predvideni, morajo biti brez grajenih in komunikacijskih ovir ter hkrati zagotavljati varno uporabo vsem funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi, ki urejajo zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi.

(2) Površina za uporabo invalidskega vozička je minimalne širine 1,20 m, s prečnim nagibom do 3,0% in vzdolžnim nagibom do 6,0%, če ima na razdalji do 30 m počivališče dolžine do 3 m z nagibom do 1,5%.

(3) Prehodi za invalidski voziček se oblikujejo s klančino minimalne širine 1,0 m in z nagibom do 12,0%, ki se jo neposredno priključi na niveleto pločnika ali roba ceste.

(4) Ob stopnišču nadhoda ali podhoda se predvidi klančina za invalidske vozičke in kolesarje, minimalne širine 1,50 m, z nagibom do 8,0% in z vmesnim podestom na razdalji do 10 m, ki je opremljena na obeh straneh z varovalno ograjo in držalom na višini 1,00 m od tal.

(5) Na površini za pešce, ki jo uporabljajo slabovidne osebe, ni dopustno v prosto gibalni površini postavljati nobene ovire.

XII. CESTNI OBJEKTI

50. člen

(premostitveni objekti)

(1) Premostitveni objekt se projektira na osnovi geometrijski elementov osi in dimenzij prečnega profila ceste ter glede na kot križanja, pogoje premostitve in geotehnične podatke.

(2) Geometrijske elemente osi in dimenzije prečnega profila ceste v območju premostitvenega objekta določi projektant ceste v sodelovanju s projektantom objektov in geomehanikom.

(3) Odprtine mostu in prepusta se določajo na osnovi hidravličnega računa relevantnega pretoka vodotoka.

(4) Pri prečkanju železniške proge je treba pod spodnjim robom konstrukcije objekta predvideti višino prostega profila 5,80 m nad obstoječimi oziroma 6,50 m nad novimi tirnicami železniške proge z električno vleko.

(5) Premostitveni objekt se praviloma projektira v premi ali krožni krivini z enotnim polmerom.

(6) Kot križanja osi objekta z osjo premostitve je praviloma 90º oziroma v mejah od 45 º–135 º.

(7) Niveleta v območju cestnega objekta je od 0,5% do 4% in mora omogočati dovolj prostora za racionalno izbiro konstrukcijske in zaščitne višine.

51. člen

(cestni prepust)

(1) Cestni prepust je namenjen pretoku površinske vode pod cestiščem. Je v obliki cevi, oboka ali škatle, zgrajen iz betonskih elementov, armiranega betona, kamna ali opeke.

(2) Dimenzija svetle odprtine prepusta se določi s hidravličnim računom.

(3) V cevnem prepustu je nagib nivelete dna prilagojen niveleti korita vodotoka. Minimalni padec je 0,5%.

52. člen

(podporne in oporne konstrukcije)

Vrsta in dimenzije konstrukcije se določijo na osnovi geotehničnih raziskav in geomehanskega računa stabilnosti terena.

53. člen

(cestni predori)

(1) Cestni predori so enocevni, dvocevni in večcevni, cevi so lahko za eno- ali dvosmerni promet. Cevi so lahko eno-, dvo- ali večpasovne. Glede na dolžino jih delimo:

-       na kratke do 200 m,

-       srednje od 200 m do 1000 m,

-       dolge nad 1000 m.

(2) Projektna hitrost v predoru je odvisna od projektne hitrosti, ki je uporabljena za cesto izven predora, in od vrste predora ter je določena v naslednji preglednici:

(3) Os ceste v območju predora poteka na sredini vozišča.

(4) Os ceste v območju portala predora pravilom poteka v krivini, da se zmanjša učinek svetlobnih sprememb in zmanjša vpliv vetra na prezračevanje predorske cevi.

(5) Horizontalni radiji v predoru se določijo glede na projektno hitrost s pogojem zagotavljanja zaustavitvene preglednosti.

(6) Dopustni nagib nivelete v kratkem predoru je do 4,0%, v srednje dolgem do 3,0%, v dolgem pa do 1,5%.

(7) Minimalni vzdolžni nagib v predoru znaša 0,5%.

(8) V kratkem predoru se uporabijo enake širine vozišča, vključno z odstavnim pasom, kot so izven predora, v srednjem in dolgem predoru pa so širine pogojene s projektno hitrostjo.

(9) V predoru se praviloma predvidi obojestranski kontrolni hodnik minimalne širine 0,75 m.

(10) Vozišče v predorski cevi ima enostranski prečni nagib max. 4%.

54. člen

(pokriti vkop in galerija)

(1) Elementi osi ceste v pokritem vkopu ali galeriji se določijo s projektno hitrostjo ceste in z zaustavno pregledno razdaljo pri nespremenjeni širini cestišča.

(2) Na obeh straneh vozišča je kontrolni hodnik minimalne širine 0,75 m ali pločnik.

XIII. PROMETNA SIGNALIZACIJA IN OPREMA CEST

55. člen

(prometni znaki, označbe na vozišču, prometna oprema)

(1) Postavitev prometnih znakov se predvidi v skladu s predpisom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ter skladno z določbami zakona, ki ureja varnost cestnega prometa, o napravah za urejanje prometa.

(2) Označbe na vozišču, ki so namenjene za vodenje in obveščanje udeležencev v prometu, so vzdolžne, prečne in druge označbe v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka.

(3) Prometna oprema ceste so smerniki, varnostna ograja, blažilniki trkov, ograje za pešce, prometna ogledala in senčila proti zaslepitvi, katerih postavitev se predvidi v skladu s predpisom iz prvega odstavka.

56. člen

(obveščanje in oglaševanje)

(1) Grafično in vizualno obveščanje o prireditvah ali dogodkih in komercialno oglaševanje o proizvodnih izdelkih se lahko izvaja na površinah, ki so nameščene na posebni konstrukciji ob cesti.

(2) Konstrukcijo ali objekt za oglaševanje je dopustno postaviti na takšni lokaciji, da ne ovira preglednosti vozišča in zaznavanja prometnih znakov ob cesti.

(3) Konstrukcijo in objekt za obveščanje ali oglaševanje je dopustno postaviti ob cesti z minimalnim odmikom 5 m od zunanjega roba vozišča in na oddaljenosti več kot 100 m pred oziroma 50 m za kanaliziranim križiščem.

57. člen

(svetlobni znaki)

(1) Svetlobna znaki so semaforji, svetlobno spremenljivi znaki in osvetljeni znaki za urejanje motornega, kolesarskega in peš prometa na križišču, priključku, na označenem prehodu ceste, železniške proge, proge mestnega javnega prevoza, omejitve na cesti, izvoza intervencijskih vozil in podobno.

(2) Naprave svetlobne signalizacije za urejanje prometa križišča ali priključka so nameščene na posebnih drogovih ob vozišču z minimalnim odmikom 0,75 m od roba vozišča, tako da je spodnji rob naprave na višini 2,25 m nad površino za kolesarje ali peš površino in nad voziščem na konzolnem drogu ali na portalu na minimalni višini 4,50 m.

58. člen

(klic v sili)

(1) Sistem klica v sili je namenjen uporabnikom avtoceste in hitre ceste za posredovanje pomoči v primeru prometne nesreče ali zastoja vozila je možen preko govorne povezave s kontrolnim centrom.

(2) Klicni stebrički so postavljeni na platoju razširjene bankine dimenzije ob desnem robu vozišča v smeri vožnje v medsebojnem razmaku do 2 km.

59. člen

(cestna razsvetljava)

(1) Cestna razsvetljava zagotavlja osvetljenost vozišča in površin ob cesti, tako da lahko udeleženci cestnega prometa zlahka opazijo tudi nepričakovane ovire v nočnem času ali neustrezni dnevni svetlobi.

(2) Kvaliteta cestne razsvetljave je določena s kriteriji vidljivosti, ki so odvisni od projektne hitrosti, nivoja in enakomernosti osvetlitve in osvetljenosti, omejitve bleščanja in načina optičnega vodenja.

(3) Razsvetljavo je treba namestiti na cestah v naseljih, v kanaliziranih križiščih, na razcepih na daljinskih cestah, na križiščih glavnih in regionalnih cest z glavnimi in regionalnimi cestam zunaj naselij, na avtobusnih postajališčih, na hodnikih za pešce v območju označenih prehodov ali podhodov, na površinah kontrolnih postaj, bencinskih servisov, počivališč in oskrbnih postajališč ter parkirišč.

XIV. PRESTAVITVE IN PREUREDITVE

60. člen

(vodotoki)

(1) Niveleta vozišča poteka nad koto gladine vodotoka ali vodne akumulacije, tako da ni preplavljena pri pogostnosti pojava visoke vode za Q₂₀.

(2) Prosta odprtina pod mostom in v cestnem prepustu se dimenzionira za pretočno količino pogostnosti pojava visoke vode Q₁₀₀ na cesti s projektno hitrostjo večjo od 60 km/h in ceste v naselju ter za pojav visoke vode Q₂₀ na ostalih cestah.

(3) Varnostna višina nad gladino vodotoka je minimalno 1,0 m za hudourniške vodotoke in 0,50 m za ostale vodotoke.

61. člen

(vodi gospodarske javne infrastrukture)

(1) Vodi gospodarske javne infrastrukture so kanalizacija, vodovod, toplovod, plinovod, elektrovodi in telekomunikacijski vodi.

(2) Križanje ceste s komunalnimi vodi je dopustno pod kotom od 45° do 135°. Posamezni komunalni vod je lahko prostozračni ali v terenu pod voziščem.

(3) Komunalni vodi v tlorisu potekajo vzdolžno ob robu cestnega sveta ali z odmikom od vozišča in izjemoma v vozišču ceste v naselju.

(4) Kanalizacijska cev poteka v največji možni globini zaradi križanja z ostalimi vodi, tako da je minimalna globina dna cevi 1,50 m pod voziščem za glavni odvodnik, za odpadne vode je v globini 0,90 m, za meteorne vode pa 0,60 m.

(5) Vodovodna cev z dimenzijo premera cevi do 100 mm mora imeti dodatno zaščitno cev s premerom večjim od 100 mm in mora biti nameščena v betonski cevi v primeru križanja ceste in poteka pod voziščem na minimalni globini cevi 1,20 m za glavni vod in za razdelilno omrežje v globini od 0,90 – 1,50 m, kot je določeno s klimatskimi pogoji območja.

(6) Toplovodno omrežje v naselju, ki poteka pod voziščem, je nameščeno v betonski zaščitni kineti z zgornjim robom konstrukcije minimalno 0,50 m pod voziščem.

(7) Plinovod in produktovod potekata pod voziščem na minimalni globini temena cevi 1,0 m z odmikom od roba vozišča, kot je predpisano za visoko in nizkotlačno omrežje.

(8) Plinovod z delovnim tlakom nad 16 barov poteka ob daljinski cesti z minimalnim odmikom 10 m od zunanjega roba cestišča, ob povezovalni in zbirni cesti z odmikom 5,0 m in ob dostopni cesti ter malo prometni cesti z minimalnim odmikom 2,0 m od spodnjega roba brežine cestnega nasipa.

(9) Plinovod z delovnim tlakom do 16 barov poteka z minimalnim odmikom 2,50 m od roba vozišča.

(10) Elektrokabelski vodi visoke in nizke napetosti potekajo z minimalnim odmikom 1,50 m od roba vozišča pod voziščem v minimalni globini 1,0 m do zaščitne cevi za kabel napetosti 110 kV ter v globini 0,80 m za kabel 10 kV.

(11) Telekomunikacijsko kabelsko omrežje lahko poteka z minimalnim odmikom 1,00 m od roba vozišča v minimalni globini 0,70 m pod voziščem.

(12) Prostozračni elektrovodi visoke napetosti vzdolž ceste izven naselja potekajo z minimalnim odmikom 10 m od roba vozišča.

(13) Križanje ceste s prostozračnim elektrovodom je na minimalni višini 7,50 m nad voziščem pri največjem dopustnem povesu vodnika daljnovoda napetosti do 400 kV in minimalno 4,70 m za vodnike elektrovodov nizke napetosti.

62. člen

(železniška proga)

(1) Rob vozišča ceste ob železniški progi lahko poteka z minimalnim odmikom 8,00 m do osi skrajnega tira ali minimalno 6,0 m, če poteka niveleta proge vsaj 1,0 m nad niveleto ceste.

(2) Križanja železniške proge z daljinsko cesto in glavno cesto se uredijo izvennivojsko.

(3) Na zavarovanem prehodu je križanje ceste z železniško progo dopustno pod kotom od 75º do 105º in izjemoma pod kotom večjim od 45º, če so podani zelo zahtevni pogoji za gradnjo ceste. Ostali projektni pogoji so določeni v Pravilniku o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge (Uradni list RS, št. 79/02).

(4) Nivojski železniški prehod je urejeno cestišče na dolžini 3,75 m na vsako stran od osi skrajnih tirov proge, ki je v premi ali krivini ceste z nagibom nivelete do 3,5% na minimalni dolžini 15 m pred prehodom.

(5) Dimenzije horizontalnih elementov osi ceste v območju nivojskega prehoda železniške proge se prilagodijo vzdolžnemu in prečnemu nagibu zgornjega roba tirnic.

(6) Minimalna širina nivojskega železniškega prehoda je 6,0 m oziroma 3,0 m za ceste z obojestranskim izogibališčem pred prehodom.

63. člen

(transportne naprave)

(1) Stalne transportne naprave so žičnice in transportni trakovi, ki so nameščeni ob cesti in preko ceste prostozračno ali v objektu pod voziščem.

(2) Križanje ceste s stalnimi transportnimi napravami je dopustno pod kotom od 75º do 105º pri minimalni višini spodnjega roba naprave ali tovora v višini 5,0 m nad voziščem z upoštevanjem maksimalnega povesa.

(3) Pod transportno napravo nad cestiščem je treba predvideti varovalno lovilno konstrukcijo.

64. člen

(letališča)

(1) Cesta v coni letališča in zunaj njega mora biti v skladu z referenčno kodo in kategorijo letališča ter z določbami zakona, ki ureja letalstvo, ter standardi in priporočili Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO).

(2) Prosti profil ceste ne sme segati v prostor izključne rabe letališča in ne sme prebadati območja omejitvenih ravnin.

(3) Prosti profil ceste mora v območju izključne rabe letališča znašati najmanj 4,70 m.

XV. VAROVANJE OKOLJA OB CESTI

65. člen

(umirjanje prometa)

(1) Umirjanje hitrosti se predvidi na cestah v naseljih, da se zagotovi izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev.

(2) Umirjanje prometa se projektira skladno s tehnično specifikacijo za umirjanje prometa.

(3) Ukrepi za umirjanje hitrosti vozil so sistemski, regulativni in fizični.

(4) Upravičenost namestitve naprave ali ukrepa za umirjanje hitrosti vozil se dokaže z analizo.

66. člen

(protihrupna zaščita)

(1) Ukrepi za protihrupno zaščito se načrtujejo glede na mejne vrednosti dnevne in nočne ravni hrupa cestnega prometa v skladu s predpisom, ki ureja hrup v naravnem in življenjskem okolju.

(2) Protihrupna ograja ali nasip mora biti postavljena s takšnim odmikom od roba vozišča, da ni zmanjšana pregledna razdalja.

67. člen

(vodovarstveno območje)

(1) Padavinska odpadna voda s ceste, ki poteka preko vodovarstvenega območja, se odvaja in obdela v čistilni napravi v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske odpadne vode z javnih cest.

(2) Zaščitne ukrepe za gradnjo cest in izvajanje gradbenih del je treba na vodovarstvenem območju izvesti v skladu z določbami predpisa, ki ureja kriterije za določitev vodovarstvenega območja.

68. člen

(veter in sneg)

(1) Na področju pogostega pojava vetra s hitrostjo večjo od 40 km/h s posameznimi sunki s hitrostjo večjo od 90 km/h je treba izdelati strokovno analizo vplivov vetra na varnost vožnje.

(2) Za ceste s projektno hitrostjo večjo od 80 km/h je treba izdelati analizo pojava snežnih zametov in lokacije snežnih plazov, tako da se lahko potek trase prilagodi varovanju ceste in cestnega prometa.

(3) Varovanje ceste pred zameti se predvidi s stalnimi in občasnimi palisadami z odmikom od vozišča glede na hitrost vetra in načina postavitve plotov.

69. člen

(prosto živeče živali)

(1) Ceste, ki prečkajo območja stalnega gibanja večje populacije divjadi in dvoživk ali prečkajo tradicionalno stalne stečine, je treba na osnovi izdelane strokovne analize ustrezno zavarovati.

(2) S postavitvijo varovalne ograje ob robu cestnega telesa se prepreči prehod divjadi in dvoživk.

(3) Na lokaciji ali v neposredni bližini stalne stečine divjadi je treba predvideti ustrezen prehod za divjad v skladu s strokovno analizo.

XVI. OBLIKOVANJE OBCESTNEGA SVETA

70. člen

(zasaditev ob cesti)

(1) Zasaditev drevnin in zatravitev ob cesti se predvidi zaradi protierozijske zaščite rušljivih in porušenih brežin, zaradi dušenja hrupa, zmanjšanja vpliva vetra in snega oziroma nadomestitve vegetacije naravnega okolja zaradi gradnje, uporabe ali vzdrževanja ceste.

(2) V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m.

(3) Vzorec zasaditve površin ob cesti je treba prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme.

(4) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.

71. člen

(oblikovanje ceste)

(1) Optično vodenje trase ceste je treba zagotoviti s skladno kombinacijo geometrijskih elementov in primernim oblikovanjem cestnih brežin, z zasaditvijo obcestnih površin in z ostalimi ukrepi.

(2) Oblikovanje mostov in viaduktov je pogojeno z upoštevanjem prometnotehničnih zahtev.

Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št 91/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

72. člen

(ureditve v prehodnem obdobju)

(1) Projektna dokumentacija za ceste, ki je v izdelavi na dan začetka veljavnosti tega pravilnika, se lahko dokonča najkasneje v roku šestih mesecev po določbah Pravilnika o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi izven naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 35/81 in 45/81 – popravek).

(2) Projekt, ki je v izdelavi pred uveljavitvijo tega pravilnika, je dopustno projektirati po tem pravilniku, če je možna racionalnejša rešitev ceste ali cestnega objekta in s tem soglaša investitor ali njegov pooblaščenec.

73. člen

(prenehanje veljavnosti do sedaj veljavnih pravilnikov)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi izven naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 35/81 in 45/81 – popravek).

74. člen

(začetek veljavnosti pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 26/06) spreminja 72. člen pravilnika tako, da se glasi:

»72. člen

(ureditve v prehodnem obdobju)

(1) Projektna dokumentacija za ceste, ki je v izdelavi na dan začetka veljavnosti tega pravilnika, se lahko dokonča najkasneje do 31. decembra 2007 po določbah Pravilnika o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi izven naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 35/81 in 45/81 – popravek).

(2) Projekt, ki je v izdelavi pred uveljavitvijo tega pravilnika, je dopustno projektirati po tem pravilniku, če je možna racionalnejša rešitev ceste ali cestnega objekta in s tem soglaša investitor ali njegov pooblaščenec.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o cestah - ZCes-1 (Uradni list RS, št. 109/10) v zvezi s prenehanjem veljavnosti določb pravilnika določa:

»125. člen

(veljavnost predpisov, izdanih na podlagi ZJC)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi tega zakona uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:

-       […];

-       Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05 in 26/06);

-       […].«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»134. člen

(uveljavitev in uporaba)

Ta zakon začne veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa se začne 1. julija 2011.«.

Pravilnik o kolesarskih površinah (Uradni list RS, št. 36/18) v zvezi s prenehanjem uporabe 47. člena pravilnika določa:

»51. člen

(prenehanje veljavnosti in uporabe)

[…]

(2)  Z dnem začetka uporabe tega pravilnika se preneha uporabljati 47. člen Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10 – Zces-1).«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»52. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne dva meseca od njegove uveljavitve.«.