Pravilnik o policijskih pooblastilih

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o policijskih pooblastilih obsega:

-       Pravilnik o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 40/06 z dne 14. 4. 2006),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 56/08 z dne 6. 6. 2008).

PRAVILNIK

o policijskih pooblastilih

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Ta pravilnik opredeljuje način izvajanja posameznih policijskih pooblastil, ki so določena v Zakonu o policiji in drugih zakonih, če drugi zakoni opredeljujejo istovrstna pooblastila.

(2) Ta pravilnik ureja tudi način uporabe prisilnih sredstev, poročanje o uporabi ter ocenjevanje uporabe prisilnih sredstev.

(3) Izrazi za osebe, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni, za ženski in moški spol.

2. člen

Policijska pooblastila (v nadaljnjem besedilu: pooblastila) so z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo opravljanje nalog.

3. člen

(1) Posamezno pooblastilo se izvede samo ob pogojih, določenih v zakonu, in na način, ki ga določa zakon, ta pravilnik ali drug predpis, ki določa policijska pooblastila. Pri tem je potrebno spoštovati in varovati človekovo dostojanstvo, pravice in temeljne svoboščine, zagotovljene z ustavo, zakoni in drugimi predpisi.

(2) Pri izvajanju pooblastil ne sme biti nihče podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.

4. člen

Pooblastila mora policist izvesti strokovno in odločno, vendar obzirno, tako da po nepotrebnem ne prizadene dostojanstva osebe v postopku.

5. člen

Izvajanje pooblastil ne sme povzročiti škode, ki ni v sorazmerju z njihovim namenom in cilji njihove uporabe.

6. člen

(1) V postopkih z otroki ali mladoletniki mora policist ravnati še zlasti obzirno. Upoštevati mora njihovo osebnost, občutljivost in morebitne druge lastnosti, ki jih je mogoče opaziti.

(2) Pojma otrok in mladoletnik v tem pravilniku se uporabljata v kazenskopravnem pomenu.

7. člen

Pooblastila policist izvede tako, da ne ogroža življenja ali varnosti oseb, ki niso v postopku, da teh oseb po nepotrebnem ne vznemirja in jim ne nalaga nepotrebnih obveznosti.

8. člen

Policist mora pri izvajanju pooblastil upoštevati posebnosti postopka in načelo izvzetosti (imunitete) določenih oseb, objektov, prevoznih sredstev in stvari.

9. člen

Policist mora prenehati izvajati pooblastila takoj, ko ni več razlogov za njihovo uporabo.

10. člen

Policist osebi, zoper katero je izvajal pooblastila, na njeno zahtevo na kraju pove svojo identifikacijsko številko ali ime in priimek ter policijsko enoto.

11. člen

Izvedbo pooblastila mora policist navesti v poročilu o opravljenem delu, če poročila ne piše, pa v uradnem zaznamku, razen če zakon ali ta pravilnik ne predpisujeta drugačne oblike dokumentiranja.

II. SPLOŠNA POLICIJSKA POOBLASTILA

1. Opozorilo in ukaz

12. člen

(1) Policist opozarja ustno ali pisno, z uporabo tehničnih sredstev ali preko javnih medijev.

(2) Policist ukazuje neposredno ustno. Ko je zaradi zagotavljanja varnosti potrebno izvajati nujne ukrepe, lahko ukazuje tudi na druge načine. Znaki, ki jih policisti dajejo udeležencem v cestnem prometu, se uporabljajo tudi za ustavljanje prevoznih sredstev zunaj cestnega prometa.

(3) Opozorila in ukazi morajo biti jasni in kratki ter nedvoumno izraženi.

(4) Policist pri ukazu navede razlog, zaradi katerega je potrebna določena storitev ali opustitev, ter kakšni ukrepi bodo izvedeni ob neupoštevanju ukaza.

13. člen

(1) Opozorilo ali ukaz državnim organom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, organom, organizacijam in samoupravnim lokalnim skupnostim izreče policist odgovorni osebi ali tam zaposleni osebi, ki je tedaj navzoča.

(2) Če oseba ne upošteva ukaza, policist ukrepa v skladu s pooblastili. O tem lahko obvesti nadrejeno odgovorno osebo ali drug pristojen organ.

2. Ugotavljanje identitete in identifikacijski postopek

14. člen

(1) Policist ugotavlja identiteto osebe tako, da zahteva izročitev javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, da pogleda listino ter primerja in preveri podatke.

(2) Če je oseba zakrita ali zamaskirana, sme policist zahtevati, da se odkrije, zato da lahko nedvomno ugotovi njeno identiteto.

(3) Če policist dvomi o pristnosti javne listine ali je oseba nima, lahko ugotavlja identiteto z razgovorom, v katerem preverja podatke o identiteti s pomočjo podatkov iz evidenc, drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga oseba, če je ta varen in smotrn.

(4) Policist mora osebi, ki to zahteva, pojasniti razlog za ugotavljanje identitete.

15. člen

Identiteto osebe na podlagi upravičene zahteve uradne osebe državnega organa ali nosilca javnih pooblastil policist ugotavlja na enak način, kot je določen v prejšnjem členu. Osebne podatke, pridobljene v postopku, policist takoj na kraju posreduje uradni osebi državnega organa ali nosilca javnega pooblastila. Če to ni možno, jih policist kasneje posreduje po telefonu ali pisno.

16. člen

(1) Na upravičeno zahtevo druge osebe policist ugotavlja identiteto določene osebe na enak način, kot je določen v 14. členu, vendar tako, da upravičenec pri postopku ni navzoč oziroma ne more neposredno izvedeti podatkov o osebi, katere identiteto policist ugotavlja.

(2) Policist mora pred ugotavljanjem identitete na podlagi prejšnjega odstavka oceniti upravičenost zahtevka, pridobiti osebne podatke upravičenca, ga poučiti, naj vloži pisni zahtevek z obrazložitvijo o razlogih in namenu uporabe podatkov, in mu povedati, na katero policijsko enoto naj zahtevek naslovi.

17. člen

(1) Če policist ne more drugače ugotoviti identitete osebe, jo privede v policijske prostore in izvede identifikacijski postopek.

(2) Identifikacijski postopek zajema preverjanje podatkov v evidencah policije, upravnih organov in drugih zbirkah podatkov, za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, primerjavo prstnih odtisov in odtisov dlani, fotografije in osebnega opisa osebe ter druga operativna in kriminalistično tehnična opravila.

18. člen

(1) Policist fotografira osebo tako, da so jasno razvidni obraz in celotna postava ter vidne posebnosti.

(2) Za identifikacijo trupel so lahko fotografirani tudi kateri koli drugi deli telesa, na katerih so posebnosti, ki bi lahko pripomogle k identifikaciji.

(3) Policist v osebnem opisu navede splošne in posebne značilnosti osebe.

3. Prepoznava po fotografijah

19. člen

(1) Pred prepoznavo policist osebo opozori, da mora po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, varovati tajnost osebnih podatkov, ki jih bo izvedela pri prepoznavi.

(2) Policist od osebe, ki opravlja prepoznavo po fotografijah, najprej zahteva, da opiše dogodek in osebo, ki jo je videla.

(3) Fotografije oseb, ki bodo pokazane pri prepoznavi, morajo biti izbrane na podlagi predhodno pridobljenega osebnega opisa.

(4) V postopku prepoznave policist pokaže najmanj 12 fotografij, in sicer tako, da ni mogoče ugotoviti osebnega imena ali drugih podatkov oseb na fotografijah.

(5) Zapisnik o prepoznavi podpišeta policist, ki je vodil postopek, in oseba, ki je opravljala prepoznavo.

(6) Tudi kadar v tem postopku sodeluje več oseb, se prepoznava opravlja z vsako posebej.

4. Vabljenje

20. člen

(1) Policist praviloma vabi osebo z vabilom, ki ga pošlje po pošti ali ga osebno vroči.

(2) Policist osebo neposredno ustno vabi praviloma takrat, ko je potrebno podatke ali obvestila pridobiti nujno in takoj.

21. člen

(1) Če policist vabi mladoletnika, mora hkrati obvestiti tudi osebo, ki je dolžna skrbeti zanj. Otroka ali osebo, za katero policist ugotovi, da ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, sme policist vabiti le preko staršev oziroma zakonitega zastopnika.

(2) Če bi bilo vabljenje staršev oziroma zakonitega zastopnika v nasprotju s pravico ali interesom osebe iz prvega odstavka tega člena, policist vabi le z vednostjo pristojnega organa socialnega skrbstva.

5. Varnostni pregled

22. člen

(1) Pri varnostnem pregledu policist z rokami pretipa oblačila osebe, rokavice, pokrivalo in lase ter pregleda obutev. Če pri tem zazna predmet ali snov, ki bi ju oseba lahko uporabila za napad ali samopoškodovanje, predmet ali snov vzame in pregleda. Policist pregleda tudi druge predmete, ki jih ima oseba pri sebi in bi lahko bilo v njih skrito orožje ali drugi nevarni predmeti.

(2) Varnostni pregled osebe praviloma opravlja oseba istega spola, razen kadar varnostnega pregleda ni mogoče odložiti.

23. člen

(1) Policist lahko opravi tudi varnostni pregled stvari in prevoznega sredstva, ki so v neposredni bližini in dostopni osebi, ki jo varnostno pregleduje.

(2) Pri varnostnem pregledu prevoznega sredstva policist pregleda notranjost vozila, prtljažnika in drugih prostorov za prtljago ali opremo vozila.

(3) Pri varnostnem pregledu lahko policist uporablja tehnična sredstva ali službenega psa za iskanje eksplozivnih in drugih nevarnih sredstev. Pri varnostnem pregledu osebe mora biti službeni pes pod neposrednim nadzorom vodnika.

24. člen

(1) Če policist pri varnostnem pregledu najde orožje ali drug nevaren predmet, ga odvzame.

(2) Če policist med varnostnim pregledom najde predmet, ki mora biti zasežen na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, zakona, ki ureja postopek o prekrških, ali na podlagi drugega zakona, policist po pregledu nadaljuje postopek po teh predpisih.

6. Prepoved gibanja

25. člen

(1) Policist mora ukrepe o izpraznitvi območja ali objekta, prepovedi dostopa, pregledu in omejitvi gibanja na primeren način objaviti, razen če to ni v nasprotju z varnostnimi razlogi.

(2) Ukrepi smejo trajati le toliko časa, da se odvrne nevarnost oziroma ogrožanje.

26. člen

Pri izvajanju pooblastil iz prejšnjega člena policist uporablja sredstva za označitev, opozorilne znake in napise, fizične ovire in druga primerna sredstva.

7. Protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in območij

27. člen

(1) Protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav, prevoznih sredstev in območij opravlja policist z iskanjem, identificiranjem, proučevanjem, onesposabljanjem in odstranjevanjem naprav, sredstev ter snovi, ki ogrožajo ali lahko ogrozijo varnost.

(2) Pri pregledu iz prejšnjega odstavka lahko policist sodeluje z osebami, pristojnimi za infrastrukturo pregledovanih objektov in območij, inšpektorji inšpekcijskih služb, in drugimi osebami, ki so dolžne izvajati ukrepe za varnost in pri tem uporabljajo vsa predpisana tehnična sredstva in opremo.

28. člen

Naprave, sredstva ter snovi, ki jih najde pri pregledu iz prejšnjega člena, policist identificira, nevtralizira in odstrani ali iz varnostnih razlogov uniči na kraju najdbe.

8. Prijetje

29. člen

(1) Zaradi opravljanja dejanj, določenih z zakonom, lahko policist izvede prijetje osebe, če je njena navzočnost za to potrebna.

(2) Prijetje lahko traja le nujno potreben čas.

30. člen

Policist mora ugotoviti identiteto osebe, ki jo namerava prijeti. Če med postopkom ugotovi, da ni razlogov za prijetje ali drug zakonit ukrep, mora postopek takoj končati in osebi dovoliti, da neovirano odide.

31. člen

Ob prijetju mora policist osebo v njenem maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume, obvestiti o razlogih prijetja, kaj mora prijeta oseba storiti ali opustiti, in jo opozoriti na posledice, če ne bo upoštevala ukazov.

32. člen

Kadar je zaradi varnosti policista ali zaradi preprečitve neposrednega ogrožanja varnosti ljudi ali premoženja osebo potrebno prijeti previdno in brez odlašanja, jo sme policist takoj prijeti, varnostno pregledati in šele nato preveriti njeno identiteto in jo obvestiti o razlogih prijetja.

33. člen

(1) Če je prijeta oseba otrok, mladoletnik ali oseba, za katero policist ugotovi, da ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, mora policist v najkrajšem možnem času ustno obvestiti njene starše oziroma zakonitega zastopnika.

(2) Če policist ugotovi, da bi bilo obveščanje iz prejšnjega odstavka v nasprotju s pravico ali interesom prijete osebe, o prijetju obvesti le organ socialnega varstva.

34. člen

O prijetju osebe, za katero je razpisano iskanje ali tiralica, policija obvesti organ, ki je iskanje ali tiralico razpisal, in organ, ki je odredil tiralico. O prijetju osebe, za katero je tiralico razpisal tuj organ, ali osebe, za katero je izdan evropski nalog za prijetje in predajo, policija obvesti preiskovalnega sodnika sodišča, na območju katerega je bila oseba prijeta.

35. člen

(1) Osebe, ki uživa diplomatsko imuniteto v Sloveniji in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, policist ne sme prijeti.

(2) Osebo, ki uživa konzularno imuniteto v Sloveniji in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, sme policist prijeti samo na podlagi pisne odredbe sodišča.

36. člen

Če je prijeta oseba, ki uživa poslansko ali sodniško imuniteto in se nanjo sklicuje, zalotena pri storitvi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policist o prijetju takoj obvestiti pristojnega državnega tožilca.

9. Privedba

37. člen

Kadar policist izvaja privedbo na podlagi pisne odredbe pristojnega organa, se mora predhodno ustrezno pripraviti in zbrati podatke, potrebne za varno in učinkovito izvedbo privedbe.

38. člen

(1) Policist osebi, za katero je privedba odrejena, izroči pisno odredbo o privedbi in ji ukaže, naj gre z njim. Če se oseba upira, jo policist privede prisilno.

(2) Če oseba, ki jo je potrebno privesti, zahteva obveščanje bližnjih ali zagovornika, ji policist to omogoči, razen če varnostne okoliščine tega ne dopuščajo, vendar obveščanje teh oseb ne zadrži privedbe in drugih policijskih ukrepov.

(3) Če osebi, ki jo je potrebno privesti, zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče takoj vročiti pisne odredbe, jo policist seznani z njeno vsebino. Odredba se osebi vroči takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa na sedežu organa, h kateremu je privedena.

39. člen

(1) Policist se mora ravnati po odredbi za privedbo, ki določa, kdaj in h kateremu organu oziroma uradni osebi je treba osebo privesti.

(2) Policist mora pri določitvi časa začetka izvajanja odredbe za privedbo upoštevati vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na uspešno izvedbo privedbe, pri čemer od prijetja do izročitve osebe pristojnemu organu oziroma uradni osebi ne sme preteči več kot 6 ur.

(3) Če policist ugotovi, da se oseba, ki jo je potrebno privesti, skriva ali drugače izmika privedbi ali iz drugih razlogov ni bila prijeta, takoj obvesti o tem organ, ki je privedbo odredil.

40. člen

(1) Policist ne sme privesti osebe, katere gibanje je zelo oteženo zaradi bolezni, onemoglosti, telesne poškodbe ali nosečnosti, ali osebe, katere zdravstveno stanje bi se zaradi privedbe poslabšalo.

(2) Če oseba, ki jo je treba privesti na podlagi tiralice ali evropskega naloga za prijetje in predajo, ali oseba, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja, ali oseba, ki se izmika kazenskemu postopku ali prestajanju kazni, potrebuje nujno medicinsko pomoč, policist zagotovi njen prevoz v najbližjo javno zdravstveno ustanovo in poskrbi za njeno varovanje do odločitve organa, ki je privedbo odredil ali h kateremu je potrebno osebo privesti.

41. člen

(1) Kadar je treba privesti osebo, ki neguje ali skrbi za otroke ali druge osebe, policist pred privedbo obvesti pristojni organ socialnega varstva ali drugo javno službo, če oseba sama ne more zagotoviti, da bi kdo poskrbel zanje.

(2) Če oseba, ki jo je treba privesti, opravlja delo, od katerega je odvisna varnost ljudi ali bi bila zaradi prekinitve dela lahko povzročena velika materialna škoda, je dovoljeno privedbo začasno odložiti.

(3) Kadar je treba zaradi privedbe osebe zagotoviti oskrbo živali, za katere skrbi privedena oseba, policist obvesti pristojno veterinarsko organizacijo.

(4) Policist ravna podobno tudi v drugih primerih, če ugotovi, da je potrebno kaj ukreniti za varnost ljudi ali za preprečitev škode, ki bi lahko nastala zaradi privedbe.

42. člen

(1) Če policist pred privedbo oziroma ob prijetju ugotovi, da ima oseba, ki jo je treba privesti, diplomatsko imuniteto in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, privedbe ne sme izvesti.

(2) Osebo, ki ima konzularno imuniteto in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, lahko policist privede samo na podlagi pisne odredbe sodišča.

42.a člen

O privedbi mora policist napisati uradni zaznamek.

43. člen

O okoliščinah iz 40., 41. in 42. člena, ki onemogočajo izvedbo privedbe ali zahtevajo njeno odložitev, policist takoj obvesti organ, ki je privedbo odredil.

10. Pridržanje

44. člen

(1) Pridržanje je odvzem prostosti osebe na podlagi zakonsko določenih razlogov.

(2) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na pridržanje, se uporabljajo tudi za zadržanje po zakonu o nadzoru državne meje.

(3) Če je opravljeno prijetje zaradi pridržanja, se čas pridržanja šteje od prijetja. V drugih primerih se čas pridržanja šteje od trenutka, ko pridržanje odredi policist. Navedeno velja tudi v primerih, ko hkrati obstajajo razlogi za pridržanje po različnih zakonskih podlagah.

45. člen

(1) Policist pridrži osebo v uradnem policijskem prostoru za pridržanje ali v za to določenem prostoru drugega organa, ki se uporablja za pridržanje ali izvrševanje kazenskih sankcij zapora. V slednjem primeru mora biti pridržana oseba fizično ločena od priprtih oseb in oseb, ki so na prestajanju kazni.

(2) Izjemoma sme policist osebo pridržati tudi v drugem prostoru policije ali v posebej prirejenem prostoru vozila, vendar ne dlje, kot je nujno potrebno za izvedbo policijskega postopka.

46. člen

(1) Pridržana oseba ima ves čas odvzema prostosti pravico do molka, do zagovornika, obveščanja bližnjih in do obveščanja diplomatsko-konzularnega predstavništva. Osebe pri uveljavljanju teh pravic v ničemer ne zavezuje njena morebitna predhodna odločitev, da se jim odpoveduje, niti čas, ko je bila o njih obveščena.

(2) Če pridržana oseba zahteva obveščanje svojih najbližjih, jih mora policist obvestiti o razlogih pridržanja, kraju in predvidenem času pridržanja, pravicah pridržane osebe, ki jih je na njeno zahtevo zagotovila policija, ter o drugih upravičenih zahtevah pridržane osebe.

(3) Če pridržani tujec uveljavlja pravico do obveščanja diplomatsko-konzularnega predstavništva, mora policija o pridržanju obvestiti pristojno diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Če v Republiki Sloveniji ni diplomatsko-konzularnega predstavništva, mora obvestiti Ministrstvo za zunanje zadeve.

(4) Na zahtevo pridržanega mora policist o pridržanju obvestiti njegovega delodajalca, organ socialnega varstva, da prevzame skrb za otroke ali druge osebe, za katere sicer skrbi pridržani, ali drug pristojni organ ali osebo, če je potrebno poskrbeti za živali ali za zavarovanje premoženja.

47. člen

(1) Če pridržana oseba uveljavlja pravico do zagovornika, ga obvesti policist. Do njegovega prihoda mora policist odložiti preiskovalna dejanja, vendar najdlje za dve uri od tedaj, ko je bila pridržani osebi dana možnost za obvestitev zagovornika, razen če bi bilo odlašanje nevarno ali bi onemogočilo ali otežilo izvedbo naloge.

(2) Policist mora zagovorniku omogočiti neoviran stik in pogovor s pridržano osebo. Pogovora med zagovornikom in pridržano osebo policist ne sme poslušati, lahko pa ju vizualno nadzira.

(3) Enako kot v prejšnjem odstavku mora policist ravnati ob obisku varuha človekovih pravic, predstavnika diplomatsko-konzularnega predstavništva in predstavnikov mednarodnih institucij za človekove pravice.

48. člen

Če je pridržana vojaška oseba, mora policist takoj obvestiti vojaško policijo. Vojaška policija lahko osebo, ki je kršila javni red in mir, prevzame v nadaljnji postopek.

49. člen

(1) O pridržanju mora policist sestaviti uradni zaznamek, v zakonsko določenih primerih pa tudi odločbo ali sklep.

(2) Iz uradnega zaznamka morajo biti razvidni podatki o pridržani osebi, kraj in točen čas (dan, ura in minuta) pridržanja in način zagotavljanja pravic pridržani osebi.

(3) Če se pridržani osebi ne izda odločba ali sklep o pridržanju, se ji takoj vroči uradni zaznamek iz prvega odstavka tega člena. Čas vročitve uradnega zaznamka pridržana oseba potrdi s podpisom. Če oseba podpis odkloni, policist to navede na uradnem zaznamku.

50. člen

Policist mora omogočiti pridržani osebi uveljavitev pravice do pritožbe. Policist, ki izvaja pridržanje, poskrbi, da je pritožba zoper odrejeno pridržanje brez nepotrebnega odlašanja poslana pristojnemu organu.

51. člen

(1) Pridržana oseba ima pravico pisno komunicirati z varuhom človekovih pravic in domačimi ali mednarodnimi institucijami za varstvo človekovih pravic. Pobudo (prošnjo, pritožbo) ima pridržana oseba pravico oddati v zaprti kuverti, zato policist nima pravice do vpogleda v pisanje.

(2) Policist mora omogočiti pridržani osebi uveljavitev te pravice tako, da zaprto kuverto po pošti pošlje naslovniku.

52. člen

(1) Policist mora pridržani osebi zaseči predmete in snovi, ki so primerni za napad, pobeg ali samopoškodovanje. Če niso bili zaseženi ob prijetju, jih mora policist zaseči pri varnostnem pregledu, preden namesti osebo v prostor za pridržanje. Policist pregleda predvsem notranjost obuval in prikrita mesta oblačil ali pokrival, ki jih ni mogoče pregledati z otipom, vanje pa je mogoče skriti manjše nevarne predmete ali snovi (npr. britvice, igle, vžigalnike ipd.).

(2) Podatke o zaseženih predmetih ali snoveh iz prejšnjega odstavka policist zapiše oziroma predmete ali snovi opiše v potrdilu o zasegu, ki ga pridržana oseba podpiše. Če pridržana oseba odkloni podpis, mora policist to zapisati.

(3) Po končanem pridržanju policist zasežene predmete ali snovi osebi vrne, razen tistih, ki jih mora zaseči zaradi nadaljnjega postopka.

(4) Prevzem predmetov potrdi oseba s podpisom. Če pridržana oseba odkloni podpis, mora policist to zapisati.

53. člen

V enem prostoru za pridržanje so lahko hkrati pridržane le osebe istega spola. Mladoletne osebe morajo biti ločene od odraslih, razen če to ni v interesu mladoletne osebe.

54. člen

(1) Policist, ki izvaja pridržanje, poskrbi za varnost pridržane osebe od njene namestitve v prostor za pridržanje do izpustitve.

(2) Za nadzorovanje pridržanih oseb lahko policist uporablja naprave za prenos zvočnih in slikovnih znakov. Uporaba teh naprav mora biti v prostoru vidno označena. Nadzor s tehničnimi sredstvi ne izključuje neposrednega fizičnega nadzora pridržane osebe.

55. člen

(1) Bolni ali poškodovani osebi, za katero je očitno, da potrebuje zdravniško pomoč, ali osebi, ki kaže znake zastrupitve z alkoholom ali drugo snovjo, mora policist takoj zagotoviti nujno medicinsko pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo nujno medicinsko pomoč.

(2) Kadar pridržana oseba sama zahteva zdravniško pomoč, ji policist to omogoči v prostoru za pridržanje ali pa poskrbi za prevoz v najbližjo javno zdravstveno ustanovo.

(3) Policist mora ukreniti vse potrebno, da pridržani osebi med prevozom ali v zdravstveni ustanovi prepreči pobeg.

(4) O nadaljnjem pridržanju osebe policist odloči glede na mnenje zdravnika. Če oseba ostane na zdravljenju v zdravstveni ustanovi, pridržanje pa se ne prekine, je treba način izvajanja pridržanja uskladiti s pristojnimi zdravstvenimi delavci.

(5) Če pridržana oseba zahteva, da jo pregleda zdravnik, ki si ga sama izbere, je policist o tem dolžan obvestiti izbranega zdravnika, pridržano osebo pa opozoriti, da mora vse stroške sama poravnati.

(6) Policist, ki je pridržano osebo pripeljal v zdravstveni zavod, oziroma policist v policijski enoti, če je zdravniška pomoč zagotovljena v prostoru za pridržanje, ne sme biti navzoč pri zdravniškem pregledu niti poslušati pogovora med pridržanim in zdravnikom, razen če zdravnik ne zahteva drugače.

56. člen

(1) Osebi, ki je pridržana več kot 12 ur, morajo biti zagotovljeni trije obroki hrane na dan (zajtrk, kosilo, večerja), drugim pa praviloma pripadajo suhi obroki hrane. Pravica do prehrane vključuje tudi zagotovitev posebne prehrane zaradi bolezni ali zaradi osebnega prepričanja. Poleg prehrane ima pridržana oseba tudi pravico do stalnega dostopa do pitne vode.

(2) Osebi, ki je v prostoru za pridržanje več kot 12 ur, je potrebno omogočiti gibanje na prostem, razen če varnostni razlogi tega ne dopuščajo.

(3) Pridržana oseba ima pravico do osemurnega nepretrganega počitka v štiriindvajsetih urah.

(4) Če je oseba v prostor za pridržanje pripeljana v mokrih oziroma neustreznih oblačilih (pomanjkljivo oblečena glede na letni čas, vremenske razmere ipd.), ji policist za čas pridržanja zagotovi primerno oblačilo ali obutev, ki jo pridobi od njenih bližnjih, sorodnikov ali od organa socialnega skrbstva ali humanitarnih organizacij.

11. Bivanje pod strožjim policijskim nadzorom

57. člen

Postopek v zvezi z omejitvijo gibanja se izvaja po določilih zakonov, ki urejajo gibanje in prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

12. Zaseg predmetov in ravnanje z zaseženimi predmeti

58. člen

(1) Če okoliščine to dopuščajo, policist ukaže osebi, naj sama pokaže ali izroči predmet, ki ga je potrebno zaseči. Nevaren predmet odvzame policist ali druga strokovno usposobljena oseba, ki lahko poskrbi za nadaljnjo hrambo ali uničenje.

(2) Policist predmet zaseže tako, da prepreči njegovo poškodovanje. Do izpolnitve zapisnika ali potrdila mora biti predmet pod vidnim nadzorom njegovega upravičenca ali v zapečatenem ovoju.

(3) V akt o zasegu policist vpiše komu, kje in kdaj je bil predmet zasežen, zakonsko podlago zasega, kdo ga je zasegel in natančen opis predmeta. Opis mora vsebovati vrsto in značilnosti ter tudi vidne poškodbe predmeta, tako da ga je mogoče razlikovati od drugih podobnih predmetov. Policist lahko v postopku fotografira ali posname predmet in okolje, v katerem je bil najden.

(4) O zasegu hitro pokvarljivega blaga mora policist takoj obvestiti pristojnega državnega tožilca ali sodišče za prekrške, ki odloči o nadaljnjem postopku z zaseženim blagom.

59. člen

(1) Policist zasežen predmet odstopi pristojnemu organu.

(2) Če je potrebno na predmetu iskati sledove kaznivega dejanja ali prekrška ali opraviti drugo kriminalističnotehnično opravilo, policist ta postopek izvede pred pošiljanjem predmeta pristojnemu organu. Pristojni organ seznani z nadaljnjim postopkom z zaseženim predmetom.

(3) Nevaren predmet, ki ne bo vrnjen osebi, mora policist komisijsko uničiti oziroma odstopiti pristojni organizaciji, ki je usposobljena za njegovo uničenje, ter o tem napisati zapisnik. O uničenju policist obvesti osebo, ki ji je bil predmet zasežen.

(4) Če predmet ni nevaren ali ni bil predlagan postopek pred pristojnim organom, ga policist, takoj ko je mogoče, vrne osebi, ki ji je bil zasežen, ali drugi upravičeni osebi. O vrnitvi zaseženih predmetov policist obvesti upravičenca in ga pozove, da predmete prevzame na sedežu organa, praviloma v kraju njenega prebivališča, hkrati pa ga opozori na njegovo pravico zahtevati, da se mu predmeti dostavijo na dom.

(5) Če oseba nima prebivališča na območju Republike Slovenije in/ali dostava zaradi razlogov upravičene osebe ni mogoča, policija o tem obvesti pristojnega državnega tožilca ali sodišče.

(6) Policist o vrnitvi predmeta izda potrdilo, ki ga podpiše tudi upravičena oseba. Če oseba prevzema noče podpisati, lahko policist izročitev dokumentira na drug način (fotografiranje, snemanje ipd.), iz katerega je razvidno, da je bil predmet izročen na primernem mestu in da je bila upravičena oseba navzoča.

(7) Če se je oseba očitno odpovedala lastninski pravici do predmeta, policist ravna po določilih zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja.

60. člen

S predmetom, ki je bil zasežen osumljencu kaznivega dejanja in ni njegova last, ali je bil najden na kraju kaznivega dejanja in je njegov lastnik neznan, policist ravna po določilih zakona, ki ureja kazenski postopek.

61. člen

(1) Policijska enota zasežene predmete do izročitve pristojnemu organu hrani vidno ločeno v posebnem prostoru ter vodi njihov pregled.

(2) Na vsakem predmetu morajo biti naslednji podatki:

-       šifra v skladu s pravili o pisarniškem poslovanju,

-       njegova zaporedna številka v posamezni zadevi,

-       ime in priimek policista, ki je vodil postopek.

(3) V policijski enoti so lahko predmeti v drugem prostoru le, kadar je to upravičeno zaradi preiskovanja zadeve (npr. pregled večje količine dokumentov), neupravičenim osebam pa je onemogočen dostop.

62. člen

(1) Arhiva, dokumentov in uradnih dopisov diplomatskih misij in konzulatov ter po predpisih označene diplomatske in konzularne pošte ni dovoljeno odpirati, pregledati, zadrževati ali zaseči.

(2) Če policist zavrne konzularno pošiljko, o tem napiše poročilo, v katerem utemelji razloge in potek postopka.

13. Vstop v tuje stanovanje in druge prostore

63. člen

Policist lahko brez odločbe sodišča vstopi v tuje stanovanje in druge prostore samo na podlagi določb zakona o kazenskem postopku ali zakona o policiji.

64. člen

(1) Pred vstopom v tuje stanovanje in druge prostore policist osebo v notranjosti seznani z razlogi za vstop, razen če tega ni mogoče storiti, ker je treba ukrepati takoj in nepričakovano.

(2) Policist sme, kadar ni mogoče drugače, za vstop v tuje stanovanje in druge prostore uporabiti tudi silo. Pred nasilnim vstopom osebo v notranjosti na to opozori, razen če bi bila zaradi opozorila ogrožena varnost ljudi ali premoženja ali izvedba postopka.

(3) Policist lahko vstopi v tuje stanovanje in druge prostore z uporabo fizične ali mehanske sile, s pomočjo drugih oseb ali priročnih sredstev glede na okoliščine in nujnost ukrepov za varnost ljudi ali premoženja.

65. člen

Policist se sme zadrževati v tujem stanovanju in drugih prostorih samo toliko časa, dokler obstajajo razlogi za vstop.

66. člen

(1) Policist o vstopu v tuje stanovanje in druge prostore izda potrdilo lastniku, najemniku ali uporabniku. V potrdilu navede razloge za vstop in morebitne poškodbe, ki so nastale pri vstopu.

(2) Če v prostoru po opravljeni policijski nalogi ni lastnika ali drugega upravičenca, policist poskrbi za varovanje prostora, v katerega je vstopil.

67. člen

(1) Policist v konzularni prostor ali v prostor diplomatske misije ali mednarodne organizacije, ki ima status diplomatske misije, ne sme vstopiti niti ne sme vstopiti v zasebno stanovanje tujega diplomatskega predstavnika ali v vozilo, ki ga ta uporablja.

(2) Izjemoma sme policist vstopiti v prostor diplomatske misije, če to zahteva šef misije, ali v konzularni prostor, če to zahteva šef konzulata, oseba, ki jo on določi, ali šef diplomatske misije države imenovanja. V takem primeru policist zahteva, naj mu tisti, ki je zahteval vstop, to pisno potrdi.

(3) Ob požaru ali drugih nesrečah, ki zahtevajo hitre zaščitne ukrepe, sme policist vstopiti v konzularni prostor, če obstaja nevarnost za življenje ljudi ali večjo premoženjsko škodo. V takem primeru se policist v konzularnem prostoru zadrži le za nujno potreben čas za odvrnitev nevarnosti.

14. Uporaba tujega prevoznega sredstva ali sredstva za zvezo

68. člen

Policist lahko v nujnih primerih tudi brez sodelovanja upravičenca uporabi prevozno sredstvo, če za to izpolnjuje predpisane pogoje, ali sredstvo za zvezo, če oceni, da zna z njim ravnati. Predhodno policist upravičencu pojasni, da bo sredstvo uporabljeno zaradi izvajanja policijske naloge, in če je možno, kdaj in kje bo vrnjeno in da mu bo izdano potrdilo o uporabi.

69. člen

(1) O uporabi prevoznega sredstva ali sredstva za zvezo policist izda imetniku potrdilo, iz katerega je razvidno, katero sredstvo je bilo uporabljeno, kdaj in koliko časa, za prevozna sredstva tudi število prevoženih kilometrov, vzrok uporabe in morebitne poškodbe, nastale med uporabo.

(2) Ob izdaji potrdila policist imetnika pouči, da ima pravico do povračila stroškov in morebitne škode, ki mu je bila povzročena z uporabo.

III. PRISILNA SREDSTVA

70. člen

(1) Policist uporablja prisilna sredstva na način, ki ga predpisujejo zakon o policiji, ta pravilnik in pravila stroke.

(2) Za izvajanje nalog policije sme policist uporabljati samo tista prisilna sredstva, ki so tipizirana in sistemizirana za uporabo v policiji. Za vklepanje in vezanje oseb, prisilno ustavljanje prevoznih sredstev ali če je neposredno ogroženo življenje policista ali drugih oseb, sme policist izjemoma uporabiti tudi druga sredstva in načine.

71. člen

(1) Pred uporabo prisilnih sredstev policist osebi ukaže, kaj je dolžna storiti ali opustiti, in jo opozori, da bo ob neupoštevanju ukaza uporabil prisilno sredstvo, razen če bi takšno opozorilo onemogočalo izvedbo uradne naloge ali če okoliščine opozorila ne dopuščajo.

(2) Pri uporabi tehničnih sredstev mora policist upoštevati navodila proizvajalca. Za uporabo tehničnih sredstev mora biti ustrezno usposobljen po predpisanem programu in mora uporabljati zaščitna sredstva.

72. člen

Policist prisilnih sredstev ne sme uporabiti proti otrokom, vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam, razen če jih je potrebno prijeti, privesti ali jim odvzeti prostost in policist ne more drugače obvladati njihovega upiranja ali napada ali če ti neposredno ogrožajo življenje ljudi ali tuje premoženje.

73. člen

(1) Pri odločanju o ustrezni vrsti in intenziteti uporabe posameznega prisilnega sredstva mora policist upoštevati, da je sorazmerno načinu, sredstvu in moči upiranja ali napada osebe.

(2) Če sme policist pri izvajanju policijskih nalog v določenem primeru uporabiti več prisilnih sredstev hkrati, mora uporabiti milejše. Hujše prisilno sredstvo sme uporabiti le, če je bila uporaba milejšega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin in razlogov za varnost življenja, osebno varnost ali varnost premoženja ljudi ne bi bila mogoča.

(3) Prisilna sredstva je dopustno uporabljati samo tako dolgo, dokler namen uporabe ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče doseči.

74. člen

(1) Policist, ki opravlja naloge pod neposrednim vodstvom policijskega vodje, sme uporabiti prisilna sredstva samo po njegovem ukazu, razen ob napadu nase ali na druge osebe ali če okoliščine zahtevajo takojšnje ukrepanje. Policist o uporabi prisilnega sredstva takoj poroča policijskemu vodji, ta pa poskrbi, da se uporaba evidentira na predpisan način.

(2) Za policijskega vodjo se šteje policist, ki je po položaju višji ali vodi enega ali več policistov pri opravljanju policijskih nalog, ali tisti, ki je določen za vodenje konkretne naloge.

75. člen

(1) Če zaradi uporabe prisilnih sredstev nastanejo poškodbe, je potrebno poškodovanemu, takoj ko okoliščine dopuščajo, zagotoviti prvo pomoč ali zdravniško pomoč. Če poškodovani ostane na zdravljenju v zdravstveni ustanovi, policist o tem obvesti njegove najbližje.

(2) Če je bila posledica uporabe prisilnih sredstev smrt, mora vodja policijske enote policistu takoj zagotoviti psihosocialno pomoč.

(3) Psihosocialno pomoč na policistovo željo ali po lastni presoji zagotovi tudi, če je bila posledica uporabe prisilnega sredstva huda ali posebno huda telesna poškodba kakšne osebe.

76. člen

(1) Upiranje je vsako ravnanje, s katerim določena oseba policistu onemogoča izvedbo zakonite policijske naloge.

(2) Upiranje je lahko pasivno ali aktivno.

(3) Pri pasivnem upiranju oseba ne upošteva policistovega zakonitega ukaza ali pa s svojim ravnanjem onemogoča izvedbo policijske naloge (se usede, uleže, obrne stran, se prime za predmet ali drugo podobno ravnanje).

(4) Aktivno upiranje je upiranje z orožjem, orodjem, drugimi predmeti in sredstvi ali s fizično silo, pri čemer ima oseba, ki se upira, namen policistu preprečiti izvedbo policijske naloge. Za aktivno upiranje se štejejo tudi hujskanje k upiranju, beg osebe in ogrožanje. Pri ogrožanju oseba s svojim položajem, kretnjami ali drugim ravnanjem kaže na to, da bo napadla policista ali drugo osebo ali objekt, ki ga policist varuje.

77. člen

(1) Napad je vsaka protipravna, neposredna aktivnost storilca s fizično silo, orožjem, orodjem in drugimi predmeti ali sredstvi z namenom, da bi policista ali koga drugega poškodoval ali mu vzel življenje.

(2) Za napad se šteje tudi napad na objekt, ki ga policist varuje.

1. Sredstva za vklepanje in vezanje

78. člen

(1) Sredstva za vklepanje in vezanje so lisice, plastična zatega in vrvica. Za vklepanje in vezanje se šteje tudi uporaba priročnih sredstev, kot so npr. lepilni trak, usnjen ali platnen pas, vezalke in druga primerna sredstva, s katerimi je možno vkleniti ali zvezati roke, noge ali oboje skupaj.

(2) Priročna sredstva mora policist prenehati uporabljati takoj, ko so dosegljiva tipizirana in sistemizirana sredstva.

79. člen

Sredstva za vklepanje in vezanje policist uporabi tako, da z njimi vklene ali zveže roke ali/in noge, da prepreči napad, beg ali samopoškodovanje osebe.

2. Plinski razpršilec

80. člen

(1) Za uporabo plinskega razpršilca se šteje uporaba utekočinjenega plina ali drugega pršila.

(2) Policist ga uporabi tako, da s pritiskom na sprožilec plinsko sredstvo ali pršilo sprosti neposredno proti osebi.

3. Fizična sila

81. člen

(1) Za uporabo fizične sile se šteje neposredna uporaba sile policista s strokovnimi prijemi, udarci, in meti.

(2) Za uporabo fizične sile se štejejo tudi strokovni pritiski, individualna ali skupinska uporaba telesne sile za potiskanje, odrivanje ali prenašanje oseb in potiskanje, odrivanje ali razdvajanje množice.

(3) Pri individualni ali skupinski uporabi telesne sile za potiskanje ali odrivanje oseb in potiskanje, odrivanje ali razdvajanje množice lahko policisti uporabljajo intervencijski ščit.

(4) Za obvladovanje pasivnega upiranja policist uporabi udarce in mete le v primeru, če ugotovi, da s strokovnimi prijemi ali z uporabo fizične sile iz prejšnjega odstavka ne bo dosegel namena uporabe.

4. Palica

82. člen

Za uporabo palice se šteje neposredna uporaba gumijevke, palice z ročajem – tonfe, zložljive in druge sistemizirane palice.

83. člen

(1) Palico policist praviloma uporabi za udarjanje po telesu, lahko pa tudi za izvedbo strokovnega prijema, za blokado, potiskanje, odrivanje ali prenašanje osebe.

(2) Če je le mogoče, se mora policist izogibati udarjanju s palico po glavi, vratu in genitalijah.

84. člen

Proti osebi, ki se pasivno upira, sme policist praviloma uporabiti palico le za izvedbo strokovnega prijema, za potiskanje, odrivanje ali prenašanje, za udarjanje po telesu pa le, če ni drugih možnosti, da bi obvladal takšno upiranje.

5. Plinska sredstva in druga sredstva za pasivizacijo

85. člen

(1) Plinska sredstva so: plinska pištola in puška za izstreljevanje plinskih nabojev ali snovi, plinska ročna bomba in druga sredstva za razprševanje plinskih snovi.

(2) Druga sredstva za pasivizacijo so bomba z zvočnim, svetlobnim, dimnim ali s kombinacijo navedenih učinkov, gumijasti izstrelek in druga sistemizirana sredstva, ki se lahko uporabijo v ta namen.

86. člen

(1) Uporabo plinskih sredstev, bombe z zvočnim, svetlobnim, dimnim ali s kombinacijo navedenih učinkov in gumijastih izstrelkov odredi generalni direktor policije, direktor policijske uprave ali policist, ki ga za to pooblasti generalni direktor policije ali direktor policijske uprave.

(2) Pri terorističnem dejanju, ugrabitvi ali za prijetje osebe, ki se upira, napada, zabarikadira ali drugače onemogoča izvedbo naloge ali neposredno ogroža življenje policista ali koga drugega, sme policist uporabiti sredstva iz prvega odstavka po lastni presoji, če ugotovi, da z milejšim prisilnim sredstvom naloge ni mogoče opraviti.

6. Vodni curek

87. člen

(1) Za uporabo vodnega curka se šteje usmerjen vodni curek pod pritiskom, ki neposredno deluje na ljudi za preprečitev dostopa, razganjanje, usmerjanje, označevanje ali za pasivizacijo. Uporablja se lahko iz posebnega vozila, vodne črpalke ali iz vodnega omrežja.

(2) Uporabo vodnega curka odredi generalni direktor policije, direktor policijske uprave ali policist, ki ga za to pooblasti generalni direktor policije ali direktor policijske uprave.

7. Konjenica

88. člen

(1) Za uporabo konjenice se šteje postopek policista s konjem za neposredno delovanje na ljudi, in sicer za potiskanje ali razganjanje ob hujših ali množičnih kršitvah javnega reda.

(2) Za opravljanje nalog policije se lahko uporabljajo le ustrezno izurjeni in opremljeni konji, ki morajo biti pod neposrednim vodstvom policistov konjenikov.

89. člen

Uporabo policijske konjenice odredi generalni direktor policije, direktor policijske uprave ali policist, ki ga za to pooblasti generalni direktor policije ali direktor policijske uprave.

8. Posebna motorna vozila

90. člen

(1) Za uporabo posebnih motornih vozil se šteje uporaba motornih vozil, opremljenih s posebno opremo za neposredno delovanje na ljudi, in sicer za potiskanje in razganjanje.

(2) Uporabo posebnih motornih vozil odredi generalni direktor policije, direktor policijske uprave ali policist, ki ga za to pooblasti generalni direktor policije ali direktor policijske uprave.

9. Službeni pes

91. člen

(1) Za uporabo službenega psa se šteje postopek policista vodnika, pri katerem službeni pes s telesom ali z ugrizom neposredno deluje na osebo.

(2) Za opravljanje nalog policije se lahko uporabljajo samo službeni psi, ki so ustrezno izurjeni in opremljeni in jih vodijo usposobljeni policisti vodniki.

92. člen

Policist vodnik mora službenega psa, če je le mogoče, ves čas nadzorovati, da osebe, proti kateri ga uporablja, po nepotrebnem ne poškoduje.

10. Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev

93. člen

(1) Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev so bodičasti trakovi, bodičasta sredstva za preprečevanje nadaljnje vožnje in druga sredstva, s katerimi policist voznika prisili k ustavitvi vozila ali mu onemogoči pobeg z vozilom.

(2) Bodičaste trakove policist položi, potegne ali neposredno vrže na vozišče pred vozilo, da predrejo in izpraznijo pnevmatike.

(3) Bodičasta sredstva in naprave za preprečevanje nadaljnje vožnje policist položi ali vrže na vozišče pred ali za kolo vozila.

94. člen

(1) Druga sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev so zlasti:

-       vozila,

-       zaščitne ograje,

-       lesene, betonske ali kovinske ovire,

-       razsuti materiali.

(2) Druga sredstva policist uporabi tako, da z njimi vozišče delno ali v celoti zapre in s tem onemogoči nadaljnja vožnja ali na drug način doseže ustavitev vozila.

(3) Vozila, ki prevažajo nevarno blago, ne smejo biti uporabljena za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev.

95. člen

Pred uporabo sredstev za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev mora policist izvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti drugih udeležencev cestnega prometa.

11. Strelno orožje

96. člen

(1) Policist lahko uporabi službeno strelno orožje, ki je sistemizirano v policiji.

(2) Izjemoma lahko uporabi tudi strelno orožje, ki ni sistemizirano v policiji, če je neposredno ogroženo njegovo življenje ali življenje druge osebe.

97. člen

Za zavarovanje življenja ljudi sme policist uporabiti strelno orožje, če je ogroženo življenje ene ali več oseb, da prepreči ali odvrne začeti protipravni napad napadalca.

98. člen

Kadar sme policist uporabiti strelno orožje proti osebi, ki jo vodi ali spremlja, jo mora pred privedbo oziroma spremljanjem opozoriti, da bo uporabil orožje, če bo poskušala pobegniti.

99. člen

(1) Napad na varovano osebo je vsak neposreden napad s strelnim ali drugim orožjem, nevarnim orodjem ali drugimi sredstvi, ali napad več napadalcev ali napadalca, ki je fizično močnejši ali uporablja posebne spretnosti, s čimer je ogroženo življenje te osebe.

(2) Napad na varovani objekt je vsako dejanje, s katerim storilec namerava poškodovati ali uničiti objekt, njegov posamezni del ali naprave v objektu, če je s tem ogroženo življenje ene ali več oseb.

100. člen

Neposreden napad na policista je napad s strelnim ali drugim orožjem, nevarnim orodjem ali drugimi sredstvi, napad več napadalcev ali napadalca, ki je fizično močnejši ali uporablja posebne spretnosti, s čimer je ogroženo življenje policista.

101. člen

Za opozorilni strel se šteje strel v varno smer.

102. člen

(1) Če oseba, zoper katero policist sme uporabiti strelno orožje, beži proti skupini ljudi ali se v njej nahaja, sme policist streljati le, če oseba neposredno ogroža življenje ljudi.

(2) Če oseba, zoper katero sme policist uporabiti strelno orožje, beži proti državni meji, sme policist streljati le tako, da izstrelek ne preleti državne meje.

12. Poročanje o uporabi prisilnih sredstev

103. člen

Uporabo prisilnega sredstva mora policist opisati v uradnem zaznamku.

104. člen

(1) V uradnem zaznamku policist navede datum, čas in kraj uporabe prisilnega sredstva, vrsto uporabljenega prisilnega sredstva, podatke o osebi, proti kateri ga je uporabil, pooblastilo, ki ga je izvajal pred uporabo prisilnega sredstva, vzrok in način uporabe, posledice uporabe in druge okoliščine, ki so pomembne za oceno zakonitosti in strokovnosti uporabe prisilnega sredstva.

(2) Vodja policijske enote ali oseba, ki jo ta pooblasti mora vsako uporabo prisilnega sredstva takoj preveriti in oceniti, ali je bilo uporabljeno zakonito in strokovno, razen če ni za presojo zakonitosti in strokovnosti uporabe ustanovljena posebna komisija.

(3) Če prisilno sredstvo uporabi ali uporabo odredi vodja policijske enote, zakonitost in strokovnost uporabe preveri in oceni nadrejeni vodja, kateremu je odgovoren za delo, ali oseba, ki jo ta pooblasti.

105. člen

(1) Če policist izstreli opozorilni strel ali je bilo prisilno sredstvo, razen sredstev za vklepanje in vezanje, uporabljeno proti najmanj petim osebam in je bila pri tem povzročena lahka telesna poškodba, mora direktor policijske uprave, na območju katere je bilo uporabljeno prisilno sredstvo, ali vodja notranje organizacijske enote generalne policijske uprave, če je prisilno sredstvo uporabil policist generalne policijske uprave, imenovati najmanj tričlansko komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki razišče okoliščine uporabe prisilnega sredstva in napiše poročilo, v katerem oceni, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno zakonito in strokovno.

(2) Če policist uporabi strelno orožje ali s prisilnim sredstvom komu povzroči hudo telesno poškodbo, posebno hudo telesno poškodbo ali smrt, komisijo imenuje generalni direktor policije.

(3) V odsotnosti direktorja policijske uprave, vodje notranje organizacijske enote generalne policijske uprave ali generalnega direktorja policije komisijo imenuje oseba, ki ga nadomešča.

(4) Pristojne osebe iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena lahko imenujejo komisijo tudi za razjasnitev drugih primerov uporabe prisilnega sredstva.

(5) Če pristojna oseba iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena ne soglaša z oceno komisije, lahko od komisije zahteva dodatno raziskavo okoliščin uporabe prisilnega sredstva ali imenuje novo komisijo.

(6) Sklep o imenovanju komisije iz drugega odstavka tega člena in poročilo komisije se posreduje organizacijski enoti ministrstva za notranje zadeve, pristojni za usmerjanje in nadzor policije.

IV. POLICIJSKA POOBLASTILA NA VODAH

1. Preverjanje zastave plovila

106. člen

Kadar policist pri opravljanju nalog na morju opazi plovilo brez zastave ali s sumljivo zastavo, osebi na plovilu na primeren način ukaže, naj pokaže zastavo, po potrebi pa sporoči tudi ime plovila, pristanišče, v katerem je prijavljeno, pristanišče, iz katerega prihaja, in smer plovbe.

107. člen

Če oseba na plovilu ne pokaže zastave ali ne sporoči zahtevanih podatkov ali če policist sumi, da je bilo na plovilu ali s plovilom storjeno kaznivo dejanje ali prekršek, da poveljniku plovila znak, naj ustavi.

2. Ustavitev plovila

108. člen

Ustavitev plovila pomeni tolikšno zmanjšanje hitrosti plovila, da je še zagotovljena varna plovba, na policistov ukaz pa tudi izključitev pogonskega sistema.

109. člen

(1) Znak za ustavitev plovila je vidni ali zvočni signal (znaki mednarodnega signalnega kodeksa, naprava za dajanje zvočnih znakov, modra vrteča se luč, megafon ali piščalka) z razdalje, ki omogoča, da ga s plovila lahko vidijo oziroma slišijo.

(2) Ustni ukazi morajo biti jasni in kratki: »USTAVITE PLOVILO, POLICIJSKA KONTROLA!, v slovenskem in v angleškem jeziku, obvezno jih mora policist trikrat ponoviti.

110. člen

(1) Preden policist ukaže, naj se plovilo ustavi, mora ugotoviti njegov zemljepisni položaj.

(2) Zemljepisnega položaja plovila ni treba ugotavljati v priobalnem pasu, ko položaj določi opisno.

3. Pregled listin plovila, članov posadke in potnikov

111. člen

(1) Ko se plovilo na znake ali ukaze ustavi, policist pregleda listine in knjige plovila ter listine članov posadke in potnikov.

(2) V neugodnih vremenskih razmerah ali zaradi varnosti posadke ter plovil lahko policist poveljniku ustavljenega plovila ukaže, naj odpluje v najbližje zavetrje ali pristanišče, kjer izvede postopek.

112. člen

Policist sme poveljniku ustavljenega plovila ukazati, naj listine in knjige plovila ter listine oseb prinese na policijsko plovilo ter jih izroči na vpogled.

4. Pregled in preiskava plovila

113. člen

(1) Za pregled plovila se šteje vizualni pregled zunanjega dela plovila in prostorov za vkrcavanje in izkrcavanje oseb, prtljage in tovora ter prostorov za upravljanje plovila. Pregled plovila zajema pregled naprav, opreme plovila, prtljage in tovora na plovilu.

(2) Pri preiskavi plovila policist ravna po predpisih, ki urejajo kazenski postopek, postopek o prekršku in nadzor nad prehajanjem državne meje.

114. člen

(1) Poveljnik plovila oziroma oseba, ki jo on pooblasti, ima pravico biti navzoč pri pregledu oziroma preiskavi.

(2) Pregled oziroma preiskavo naprav, pomembnih za varnost plovila, sme opraviti za to usposobljen policist oziroma ob pomoči strokovno usposobljene osebe.

115. člen

Na zahtevo poveljnika plovila policist izda potrdilo o pregledu plovila.

5. Zasledovanje in zajetje plovila

116. člen

Če se plovilo na znake in ukaze ne ustavi, obstaja pa sum, da so bili kršeni predpisi Republike Slovenije, mednarodne pogodbe ali pravila mednarodnega prava, vodja posadke na policijskem čolnu odredi zasledovanje plovila.

117. člen

Zasledovanje plovila na morju se sme začeti le v teritorialnem morju Republike Slovenije, nadaljevati se sme tudi na odprtem morju, vendar se mora končati, ko zasledovano plovilo vpluje v tuje teritorialne vode.

118. člen

(1) Če poveljnik plovila policistu noče omogočiti pregleda ali preiskave plovila (odpreti skladišča, prostorov ipd.) ali če je bilo s pregledom listin in knjig plovila ali s pregledom oziroma preiskavo plovila ali na drug način ugotovljeno, da so bili kršeni predpisi Republike Slovenije, mednarodne pogodbe ali pravila mednarodnega prava, plovilo policist zajame in pripelje v najbližje pristanišče.

(2) Zajetje plovila pomeni ukrep, s katerim policist prevzame nadzor nad plovilom.

119. člen

(1) O zajetju plovila policist napiše zapisnik, ki vsebuje: podatke o plovilu, poveljniku, članih posadke in drugih osebah na plovilu, navigacijske podatke o kraju in vzrokih ustavitve plovila, meteorološke podatke, ugotovitve ob pregledu listin in knjig oziroma pregledu ali preiskavi plovila, čas trajanja ustavitve plovila, v katero pristanišče je bilo odpeljano in kateremu organu je bilo izročeno.

(2) Zapisnik podpišeta policist, ki je plovilo zajel, in poveljnik zajetega plovila. Če poveljnik plovila noče podpisati, je potrebno v zapisnik to napisati. Izvod zapisnika se izroči poveljniku plovila.

120. člen

Zaradi pregleda, preiskave ali zajetja sme policist stopiti na plovilo, ki je v postopku.

121. člen

(1) Če tuje vojaško plovilo prekrši slovenske predpise o obalnem morju, ga policist s patruljnega plovila opozori, naj zapusti naše vode.

(2) O tujem vojaškem plovilu, ki krši slovenske predpise o obalnem morju, policist s patruljnega plovila obvesti najbližjo enoto Slovenske vojske.

(3) Policist mora sestaviti uradni zaznamek, ki vsebuje: čas, ko je tuje vojaško plovilo vplulo v obalno morje, zemljepisni položaj, kategorijo in državno pripadnost tujega vojaškega plovila, smer plovbe, znake, ki jih je dalo patruljno plovilo, in odgovore, ki jih je dobilo, čas zadrževanja tujega vojaškega plovila v obalnem morju in druge okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev kršitve. Uradnemu zaznamku mora biti priložena skica dogodka.

122. člen

Določila o uporabi policijskih pooblastil na vodah iz IV. poglavja tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi, kadar policist izvaja pooblastila na celinskih vodah.

Pravilnik o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 40/06) vsebuje naslednji končni določbi:

»V. KONČNI DOLOČBI

123. člen

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 51/00, 48/03 – odl. US in 43/04 – ZKP-F).

124. člen

Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 56/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

»21. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.