Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti ‡

Na podlagi 2. člena Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 99/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter za izvajanje Zakona o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št. 101/03) in Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za zdravje

PRAVILNIK

o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(dejavnosti)

(1) Ta pravilnik določa minimalne sanitarno zdravstvene pogoje, ki morajo biti zaradi varovanja zdravja ljudi izpolnjeni pri izvajanju dejavnosti higienske nege, ki se nanaša na:

-        frizerske in brivske dejavnosti,

-        kozmetične dejavnosti (ličenja, manikure, nameščanje umetnih nohtov, odstranjevanja dlak in za vse druge postopke, ki se izvajajo v kozmetičnih salonih),

-        dejavnosti salonov za nego telesa (savne in kopeli, solariji, saloni za masažo in za vse druge postopke, ki se izvajajo v salonih za nego telesa),

-        pedikure,

-        dejavnosti piercing-a, tetoviranja in drugih podobnih postopkov.

(2) Nosilci dejavnosti higienske nege (v nadaljnjem besedilu: nosilec dejavnosti) iz prejšnjega odstavka so pri njihovem načrtovanju in opravljanju dolžni zagotavljati minimalno sanitarno zdravstvene pogoje ter uporabo zdravju in okolju neškodljivih tehnologij, da zagotovijo najvišjo možno stopnjo varovanja zdravja uporabnikov storitev higienske nege (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).

(3) Za izvajanje dejavnosti higienske nege (v nadaljnjem besedilu: dejavnost) je odgovorna pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost iz prvega odstavka tega člena.

2. člen

(pojmi)

Posamezni pojmi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

1.      Eritemska doza je količina energije UV sevanja, ki povzroča pordelost na koži.

2.      Minimalna eritemska doza (MED) je količina energije UV sevanja, ki povzroča komaj opazno pordelost na še neizpostavljeni koži.

3.      Oprema poslovnega prostora je vsa oprema, ki se nahaja v prostoru, namenjenem izvajanju dejavnosti.

4.      Piercing in podobni postopki so postopki okrasitve telesa s prebadanjem kože, sluznice, hrustanca ali mišičnega tkiva zaradi vstavitve predmetov iz kovine ali drugih materialov.

5.      Proizvod za tetoviranje in podobne postopke v smislu tega pravilnika je katerakoli snov ali pripravek v končni obliki, ki sta namenjena obarvanju kože intradermalno.

6.      Solarij je naprava, ki vsebuje vir ultravijoličnega (v nadaljnjem besedilu: UV) sevanja in je namenjena za izpostavljanje ljudi temu sevanju, z namenom kozmetičnega sončenja oziroma porjavitve kože.

7.      Solariji tretjega razreda so solariji, ki izpolnjujejo zahteve predpisov, ki obravnavajo navedeno opremo in veljavnih standardov iz družine SIST EN za to področje.

8.      Tetoviranje in podobni postopki so postopki poslikave telesa z vnašanjem proizvodov za tetoviranje in podobne postopke v kožo intradermalno.

II. POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI

1. Splošni pogoji

3. člen

(pogoji za opravljanje dejavnosti)

(1) Dejavnost se mora izvajati na mestih, v prostorih ali objektih (v nadaljnjem besedilu: prostor), namenjenih za opravljanje dejavnosti.

(2) Prostori morajo ustrezati minimalnim zdravstveno higienskim in tehničnim pogojem, glede na vrsto dejavnosti, ki se v njih opravlja.

(3) Pri opravljanju dejavnosti je prepovedana uporaba zdravil.

4. člen

(dobra higienska praksa)

Dejavnost se mora izvajati v skladu z dobro higiensko prakso. Nosilec dejavnosti mora zagotavljati izvajanje dobre higienske prakse, ki obsega:

-        zagotavljanje higiensko tehničnih pogojev,

-        vzdrževanje opreme in pribora,

-        čiščenje,

-        razkuževanje,

-        usposabljanje osebja in

-        ravnanje z odpadki.

5. člen

(oprema, pribor, sredstva in proizvodi)

(1) Nosilec dejavnosti mora zagotavljati, da oprema, pribor, sredstva in proizvodi, ki jih uporablja, ustrezajo zahtevam tega pravilnika in drugih predpisov. Oprema mora biti tehnično brezhibna, redno vzdrževana in servisirana v skladu z navodili proizvajalca.

(2) Za ustreznost oziroma varnost opreme, pribora, sredstev in proizvodov, ki se uporabljajo za izvajanje dejavnosti, je odgovoren proizvajalec oziroma dobavitelj. Nosilec dejavnosti mora ravnati v skladu z navodili proizvajalca.

(3) Nosilci dejavnosti morajo ravnati s poklicno skrbnostjo in zagotoviti skladnost opreme, pribora, sredstev in proizvodov, ki jih uporabljajo, z ustreznimi varnostnimi zahtevami.

6. člen

(ugotavljanje varnosti opreme, pribora, sredstev in proizvodov, ki so v uporabi)

Če zahteve za opremo, pribor, sredstva in proizvode niso opredeljene s tem pravilnikom in z drugimi predpisi oziroma standardi, se varnost opreme, pribora, sredstev in proizvodov, ki so v uporabi, ugotavlja v skladu z zakonom, ki ureja splošno varnost proizvodov.

7. člen

(delovni in pomožni prostori)

(1) Velikost, razporeditev, izvedba in opremljenost delovnih in pomožnih prostorov mora:

-        omogočati učinkovito čiščenje in razkuževanje,

-        omogočati učinkovito naravno ali umetno prezračevanje in primerno osvetlitev glede na velikost prostora in dejavnost, ki se izvaja,

-        preprečiti navzkrižno kontaminacijo med posameznimi postopki.

(2) Površine, na katerih se pripravljajo barve ali drugi proizvodi za nego, morajo biti odporne proti kemikalijam.

8. člen

(voda in odpadki)

(1) Nosilec dejavnosti mora za opravljanje dejavnosti zagotoviti:

-        oskrbo s toplo in hladno pitno vodo,

-        zbiranje in ravnanje z odpadki v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(2) Zbiranje in ravnanje z odpadki, ki so prišli v stik s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami, mora biti urejeno na način, da ni ogroženo zdravje ljudi. Ti odpadki se na kraju nastanka ločeno zbirajo v namenski trdi embalaži in se ne mešajo s komunalnimi odpadki. Vsi ostali odpadki (postriženi lasje, vata, papirnati prtički ipd.) se odlagajo v plastično vrečko v pokriti posodi. Zaprto vrečko se odloži med komunalne odpadke.

9. člen

(sterilizacija opreme in pribora)

(1) Nosilci dejavnosti, pri kateri prihaja do možnosti, da oprema in pribor prihaja v stik s telesnimi tekočinami, morajo izvajati sterilizacijo opreme in pribora.

(2) Nosilec dejavnosti, ki izvaja sterilizacijo opreme in pribora, mora imeti izdelan načrt sterilizacije opreme in pribora. Načrt sterilizacije opreme in pribora mora vsebovati naslednje: kaj se sterilizira, kdaj se izvaja sterilizacija, kdo izvaja sterilizacijo, način sterilizacije, nadzor delovanja sterilizatorja s kemičnimi indikatorji in način vzdrževanja sterilizatorja. S kemičnimi indikatorji je treba nadzorovati vsako serijo sterilizacije opreme in pribora.

10. člen

(prva pomoč)

V delovnem ali pomožnem prostoru mora biti nameščena omarica oziroma komplet za prvo pomoč.

11. člen

(oprema in pribor, ki prihaja v stik z zunanjimi deli človeškega telesa)

Oprema in pribor, ki prihajajo v stik z zunanjimi deli človeškega telesa, morajo biti:

-        čisti,

-        izdelani iz materialov, ki omogočajo ustrezno čiščenje, vzdrževanje in po potrebi razkuževanje oziroma sterilizacijo,

-        pri predvideni in običajni uporabi, varni za uporabnika.

12. člen

(pribor, ki prihaja v stik s telesnimi tekočinami)

(1) Pribor in deli naprav, ki prihajajo v stik s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami, morajo biti sterilni.

(2) Pribor in deli naprav, ki pri običajni uporabi ne prihajajo v stik s krvjo oziroma telesnimi tekočinami, je treba očistiti po vsakokratni uporabi in po potrebi razkužiti. V primeru kontaminacije pribora s krvjo oziroma telesnimi tekočinami, je treba kontaminirani pribor zavreči med odpadke, v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega pravilnika ali ga pred ponovno uporabo očistiti, razkužiti in sterilizirati.

(3) Za britje se morajo uporabljati le britvice za enkratno uporabo, uporaba električnih brivnikov pa je dovoljena, kadar je možno dele brivnika, ki so prišli v stik s kožo, očistiti in sterilizirati.

13. člen

(pribor za prediranje kože, sluznice, hrustanca ali mišičnega tkiva)

(1) Pribor za prediranje kože, sluznice, hrustanca ali mišičnega tkiva, kot so igle, rezila in podobno, mora biti sterilen. Pribor za enkratno uporabo mora biti do uporabe zaprt v izvirni embalaži.

(2) Naprave, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, in pribor, ki ni za enkratno uporabo in prihaja v stik z zunanjimi deli telesa, je treba ustrezno očistiti in razkužiti ter po potrebi sterilizirati.

(3) Uporaba pištol za prebadanje kože je dovoljena le za luknjanje ušesnih mečic. Po vsaki uporabi je treba pištolo razkužiti.

14. člen

(uporaba pokrival in brisač)

(1) Kadar pridejo površine za sedenje ali ležanje v neposredni stik s kožo uporabnika, se uporabljajo pokrivala za enkratno uporabo, razen v savnah.

(2) Nosilci dejavnosti morajo za uporabnike zagotoviti čiste brisače.

15. člen

(sanitarije za osebje)

Nosilec dejavnosti mora za vzdrževanje osebne higiene osebja, v prostoru, kjer se izvaja dejavnost, zagotoviti sanitarije. Sanitarije morajo biti opremljene z umivalnikom s toplo in hladno vodo, tekočim milom in brisačami za enkratno uporabo.

16. člen

(sanitarije za uporabnike)

(1) Sanitarije morajo biti opremljene z umivalnikom s toplo in hladno vodo, tekočim milom in brisačami za enkratno uporabo.

(2) Uporabniki lahko uporabljajo iste sanitarije kot osebje, razen v savnah.

17. člen

(sanitarije in garderobe v trgovskih in poslovnih centrih)

Ne glede na prejšnji člen, v trgovskih in poslovnih centrih, ki imajo svoje sanitarije in garderobe, nosilcu dejavnosti ni treba zagotoviti sanitarij in garderob.

18. člen

(usposabljanje osebja)

(1) Nosilec dejavnosti mora v skladu z zahtevnostjo storitev, ki jih opravlja, skrbeti za stalno usposabljanje osebja, posredovanje navodil za delo in spremljanje njihovega dela.

(2) Nosilci dejavnosti salonov za nego telesa s solariji morajo zagotoviti, da s solarijem upravljajo osebe, ki so ustrezno usposobljene. Usposabljanje mora vsebovati vsebine o delovanju solarijev, UV sevanju, bioloških učinkih, zdravstvenih tveganjih, tipih kože in dozah izpostavljenosti. Pooblastilo za izvajanje usposabljanja osebja v solarijih izda Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.

19. člen

(obvestila o zdravstvenih tveganjih in omejitvah)

(1) V prostoru, kjer se izvaja dejavnost, mora biti na vidnem mestu nameščeno obvestilo, na katerem so z dobro vidnimi in čitljivimi velikimi tiskanimi črkami dane informacije glede zdravstvenih tveganj in omejitev izvajanja nege oseb, ki imajo nalezljivo okužbo kože, nohtov ali zajedavce na koži ali lasišču.

(2) Osebje, ki kaže znake nalezljive bolezni ali okužbe kože s klicami ali zajedavci, ne sme opravljati dela s strankami.

2. Posebni pogoji

20. člen

(garderoba za uporabnike)

(1) Pri dejavnostih, kjer se mora uporabnik preobleči ali sleči, morajo biti nameščene garderobne kabine oziroma zagotovljen prostor za preoblačenje in garderobne omarice za shranjevanje oblačil.

(2) V solarijih se lahko oblačila in predmeti uporabnikov odlagajo v prostoru solarija.

a) Frizerska in kozmetična dejavnost ter dejavnost manikure in pedikure

21. člen

(pripomočki)

(1) Ogrinjala se lahko uporabijo večkrat, vendar se mora rob ogrinjala, ki pride v dotik z vratom, pri vsakokratni uporabi zaščititi z novim, mehkim papirnatim trakom.

(2) Za nanos kreme in ličil na kožo se morajo uporabljati pripomočki za enkratno uporabo oziroma pripomočki, ki se dajo učinkovito razkuževati.

(3) Vosek za odstranjevanje dlak mora biti za enkratno uporabo.

(4) Kadi za namakanje nog morajo biti iz gladkega materiala, ki omogoča čiščenje in razkuževanje, kar je treba storiti po vsaki uporabi.

(5) Pri izvajanju dejavnosti manikure in pedikure je treba uporabljati pilice za enkratno uporabo oziroma sterilne pilice.

b) Savne

22. člen

(oprema savne)

(1) Ob kabinah morajo biti nameščena navodila za pravilno uporabo savne. Iz navodil mora biti razvidna zahteva za prhanje pred uporabo savne, priporočen oziroma dovoljen čas savnanja in informacija o temperaturi ter relativni vlažnosti zraka.

(2) Na vidnem mestu mora biti nameščeno obvestilo, na katerem so z velikimi tiskanimi ter dobro vidnimi in čitljivimi črkami dane informacije glede zdravstvenih tveganj in omejitev pri uporabi savne.

(3) Kabina mora imeti prezračevalni sistem, ki ob zaprtih vratih kabine omogoča učinkovito odvajanje zraka. Tla morajo biti nedrseča. Oprema za nadzor delovanja savne ne sme biti v dosegu uporabnika.

(4) V kabini morajo biti poleg toplotnega vira še higrometer, termometer, ura in stikalo za alarmiranje.

(5) Kadar se v kabini izvaja dodatno vlaženje zraka, je treba po uporabi kabine zagotoviti njeno ustrezno sušenje.

(6) Površine v kabini z visoko relativno vlažnostjo zraka morajo biti gladke in omogočati neprekinjeno odtekanje kondenza. V kabini mora biti na vodovodni sistem priključena gumijasta cev za čiščenje in splakovanje površin. Površine za sedenje in tla se mora vsaj enkrat dnevno očistiti in razkužiti.

23. člen

(kopalna voda)

Kopalna voda v kadeh in bazenih savne mora ustrezati zahtevam predpisa, ki ureja minimalne higienske in druge zahteve za kopalne vode.

c) Solariji

24. člen

(tehnične zahteve za solarije)

(1) Za namene kozmetičnega sončenja se uporabljajo le solariji tretjega razreda.

(2) Nosilec dejavnosti mora zagotavljati tehnično brezhiben solarij, ki je redno vzdrževan in servisiran v skladu z navodili proizvajalca, vključno z redno menjavo sijalk in o tem voditi dokumentacijo.

(3) Nosilec dejavnosti mora vsake tri leta izvesti meritve UV sevanja solarijev pri pravni oziroma fizični osebi, ki ima akreditacijo za izvajanje meritev optičnega sevanja.

(4) Solariji morajo biti opremljeni s števcem delovnih ur, časomerom sevanja, hladilnim sistemom, prezračevalnim sistemom in avtomatskim izklopnim sistemom.

(5) Solarije je treba opremiti z dodatnimi zasloni oziroma jih v prostoru razporediti tako, da se prepreči neželeno izpostavljanje UV sevanju.

(6) Uporaba avtomatskih solarijev je dovoljena le ob nadzoru osebja.

25. člen

(varovalna očala)

(1) V času izpostavljenosti UV sevanjem mora nosilec dejavnosti zagotoviti uporabnikom uporabo ustreznih varovalnih očal, ki izpolnjujejo zahteve predpisov s področja osebne varovalne opreme in veljavnih standardov Republike Slovenije za to področje.

(2) Ob uporabi varovalnih očal za večkratno uporabo, morajo ta biti čista in razkužena po vsaki uporabi.

26. člen

(obvestila o zdravstvenih tveganjih in omejitvah)

(1) V čakalnici in v prostoru solarija mora biti na vidnem mestu nameščeno obvestilo najmanj formata A3, na katerem so z velikimi tiskanimi, dobro vidnimi in čitljivimi črkami dana navodila za varno uporabo solarija, opozorilo o tveganjih za zdravje in navodila o omejitvah glede uporabe solarija iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Na vidnem mestu v čakalnici mora biti nameščena tudi tabela posameznih fototipov kože in navedba eritemske doze oziroma časa izpostavljenosti UV sevanju, ki se priporoča za posamezni fototip kože.

27. člen

(zdravstvene trditve)

Pri uporabi solarijev za kozmetične namene so prepovedane zdravstvene trditve o pozitivnih učinkih izpostavljanju UV sevanja v solarijih na zdravje ljudi.

d) Dejavnost piercing-a, tetoviranja in drugih podobnih postopkov

28. člen

(pribor)

(1) Za izvajanje postopkov, pri katerih prihaja do prediranja kože, sluznic, hrustanca ali mišičnega tkiva, je obvezna uporaba sterilnega pribora in rokavic za enkratno uporabo.

(2) Pred prediranjem iz prejšnjega odstavka se mora opraviti predhodno razkuževanje površine telesa.

29. člen

(zahteve za implantirani nakit)

Implantirani nakit ne sme povzročati alergijskih reakcij, biti mora biokompatibilen in za zdravje ljudi neškodljiv.

30. člen

(zahteve za proizvode za tetoviranje in druge podobne postopke)

Proizvodi, ki se uporabljajo pri tetoviranju in drugih podobnih postopkih, morajo biti ob predvidenih načinih in pogojih uporabe, ob upoštevanju oznak, navodil za uporabo, opozoril ali informacij, s katerimi jih je opremil dobavitelj, varni za uporabnika.

31. člen

(dovoljena uporaba proizvodov)

Pri tetoviranju ali drugih podobnih postopkih se lahko uporabljajo le proizvodi, ki:

-        imajo izdelano oceno varnosti za človekovo zdravje na podlagi rezultatov opravljenih preskusov in študij, pri čemer je treba upoštevati splošne toksikološke lastnosti uporabljenih sestavin, njihovo kemijsko strukturo in izpostavljenost uporabnika,

-        ne vsebujejo ali tvorijo snovi navedenih v Tabeli 1 Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika v koncentracijah, ki so višje od tehnično neizogibnih, kljub dobri proizvodni praksi,

-        ne vsebujejo snovi, ki so na seznamu iz Tabele 2 Priloge 2,

-        ne vsebujejo snovi, ki so na seznamu iz Priloge II Direktive Sveta z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (UL L št. 262 z dne 27. 9. 1976, str. 169), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2009/134/ES z dne 28. oktobra 2009 o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS v zvezi s kozmetičnimi izdelki zaradi prilagoditve Priloge III k tej direktivi tehničnemu napredku (UL L št. 282 z dne 29. 10. 2009, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 76/768/EGS),

-        vsebujejo barvila, ki so v Prilogi IV Direktive Sveta 76/768/EGS in niso glede področja uporabe označena z oznako 2 do 4,

-        ne vsebujejo snovi, ki so v skladu s predpisi o razvrščanju, označevanju in pakiranju nevarnih snovi razvrščene med rakotvorne in mutagene snovi ter snovi, ki so strupene za razmnoževanje,

-        so v skladu z najvišjimi dovoljenimi koncentracijami nečistot iz Tabele 3 Priloge 2 in minimalnimi zahtevami za barvila, ki se uporabljajo v živilih, kot je določeno v predpisu, ki ureja merila čistosti za aditive za živila,

-        ne vsebujejo konzervansov za korekcijo neustrezne mikrobiološke kakovosti oziroma neustrezne higienske izvedbe tetoviranja in drugih podobnih postopkov, razen konzervansov za konzerviranje izdelka po odprtju,

-        vsebujejo konzervanse le po predhodni oceni varnosti in v najnižji še učinkoviti koncentraciji,

-        so sterilni in dobavljeni v posodi, kjer je ohranjena sterilnost izdelka vse do neposredne uporabe pri uporabniku. Če se ne uporabljajo pakiranja za enkratno uporabo, mora biti zagotovljeno, da se izdelek ves čas uporabe ne kontaminira.

32. člen

(podatki in oznake na embalaži proizvoda)

(1) Na embalaži proizvoda, ki ga nosilec dejavnosti uporablja za tetoviranje in druge podobne postopke, morajo biti navedeni naslednji podatki:

-        ime in naslov oziroma sedež dobavitelja oziroma proizvajalca. Podatki so lahko navedeni v skrajšani obliki, če je iz okrajšave mogoče nedvoumno in brez težav razpoznati dobavitelja oziroma proizvajalca,

-        rok uporabe, ki mora biti naveden z besedami »uporabno do«,

-        pogoje uporabe in opozorila, ki jih je treba upoštevati pri uporabi proizvoda,

-        številko serije ali, če proizvod ni bil izdelan v seriji, druga oznaka za identifikacijo proizvoda,

-        sestavine, ki morajo biti navedene po padajočem vrstnem redu, glede na njihov odstotek v času proizvodnje izdelka. Pred seznamom sestavin mora biti navedeno besedilo »SESTAVINE« oziroma »INGREDIENTS«. Sestavine morajo biti navedene v skladu z Mednarodnim združenjem za čisto in uporabno kemijo (IUPAC), CAS številko, ali številko barvnega indeksa, in

-        garancijo o sterilnosti vsebine.

(2) Podatki iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka morajo biti v slovenskem jeziku.

(3) Podatki iz prvega odstavka tega člena morajo biti navedeni na embalažni enoti na neizbrisljiv in jasen način. Če zaradi velikosti embalažne enote zahtevanih podatkov glede sestave ni mogoče navesti na enoti, se ti podatki navedejo na zunanji embalaži ali na priloženem lističu, ki mora spremljati vsako pošiljko.

33. člen

(obvestila o zdravstvenih tveganjih in omejitvah)

(1) Nosilec dejavnosti tetoviranja mora uporabnika seznaniti z morebitnimi tveganji za zdravje, ki izhajajo iz posega in o nadaljnji negi po tetoviranju ali drugih podobnih postopkih.

(2) V čakalnici mora biti na vidnem mestu nameščeno obvestilo, na katerem so z dobro vidnimi in čitljivimi velikim tiskanimi črkami, dane naslednje informacije:

-        seznam postopkov, ki jih nosilec dejavnosti izvaja,

-        tveganja za zdravje uporabnikov, ob izvajanju storitve (možnost prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni npr. HBV, HCV, HIV, pojava alergijskih reakcij, nastanka granulomov in keloidnih tvorb),

-        nega, potrebna do zacelitve ran,

-        pogoji za reverzibilnost posameznih posegov.

(3) Otrokom, mlajšim od 15 let, se lahko storitev tetoviranja, piercinga in drugih podobnih postopkov opravi le, če dovolijo njegovi starši oziroma skrbniki.

III. PREMIČNI IN ZAČASNI OBRATI

34. člen

(opravljanje dejavnosti izven poslovnega prostora in premičnih obratih)

(1) Ne glede na prvi odstavek 3. člena tega pravilnika, nosilec dejavnosti lahko dejavnosti izjemoma izvaja tudi izven svojih poslovnih prostorov in na domovih uporabnikov, ki zaradi telesne prizadetosti, duševne motnje ali iz drugih razlogov ne morejo priti v prostore, kjer se opravljajo dejavnosti.

(2) V premičnih oziroma začasnih obratih mora nosilec dejavnosti upoštevati določbe splošnih pogojev iz II. poglavja tega pravilnika, razen zahtev za garderobo oziroma sanitarne prostore.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

35. člen

(uskladitev dejavnosti s pravilnikom)

(1) Nosilci dejavnosti morajo uskladiti svojo dejavnost v skladu s tem pravilnikom v dveh mesecih od dneva njegove uveljavitve.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo nosilci dejavnosti salonov za nego telesa s solariji uskladiti svojo dejavnost z določbami drugega odstavka 18. člena in 24. členom tega pravilnika najpozneje v 18 mesecih od dneva njegove uveljavitve.

36. člen

(pooblastilo za izvajanje meritev optičnega sevanja)

Za obdobje do pridobitve akreditacije za izvajanje meritev optičnega sevanja, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji izda pooblastilo za izvajanje meritev optičnega sevanja pravni oziroma fizični osebi, ki izkazuje usposobljenost za izvajanje meritev optičnega sevanja v skladu z mednarodnimi standardi za meritve optičnega sevanja.

37. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o minimalnih sanitarno-higienskih pogojih za opravljanje dejavnosti frizerskih, kozmetičnih in podobnih storitev (Uradni list SRS, št. 1/88 in Uradni list RS, št. 33/93).

38. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0070-83/2009

Ljubljana, dne 30. novembra 2009

EVA 2004-2711-0010

Borut Miklavčič l.r.

Minister

za zdravje

Priloga 1: Opozorilo o tveganjih za zdravje in navodila o omejitvah glede uporabe solarija

Priloga 2: Tabela 1, 2, 3;