Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o zaščiti stavb
pred vlago obsega:
-
Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago (Uradni list RS, št. 29/04 z dne
26. 3. 2004),
-
Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 z dne 2. 11. 2017).
PRAVILNIK
o zaščiti stavb pred vlago
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(področje urejanja)
(1) Ta pravilnik določa tehnične zahteve za stavbe, ki morajo
biti izpolnjene glede zaščite pred vlago.
(2) Ta pravilnik se uporablja za gradnjo novih stavb in
rekonstrukcije stavb, če so dane tehnične možnosti za njihovo izvedbo in
upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine v skladu s predpisi o varstvu
kulturne dediščine.
(3) Če so za katero od vrst stavb posamezne zahteve glede
zaščite pred vlago določene z drugim predpisom, veljajo zanje tiste zahteve
tega pravilnika, ki niso urejene s takim predpisom.
2. člen
(viri navlaževanja)
(1) Ta pravilnik ureja zaščito stavb pred vlago iz naslednjih
virov:
-
talna voda in vlaga (v nadaljnjem besedilu: talna vlaga),
-
atmosferske padavine (npr. dež, sneg, toča, taljenje snega in ledu) in
-
voda iz napeljav stavbe.
(2) Ta pravilnik ne ureja zaščite stavb pred vlago zaradi
kondenzacije pri prehodu vodne pare in zaščite stavb pred poplavnimi vodami.
II. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ZAŠČITO STAVB PRED VLAGO
1. Tehnične zahteve za ovoj stavbe
3. člen
(splošne zahteve)
Ovoj stavbe (npr. streha, zunanje stene, tla, stavbno
pohištvo v ovoju) mora biti projektiran, izveden in vzdrževan (v nadaljnjem
besedilu: grajen) tako, da stavbo ščiti pred:
-
prodorom vlage v notranjost stavbe ali
-
navlaževanjem materialov ali gradbenih konstrukcij, ki bi jih vlaga
lahko poškodovala, povzročila razvoj plesni in gliv ali poslabšala njihove
lastnosti do te mere, da bi bila ogrožena zanesljivost stavbe.
4. člen
(streha)
Streha oziroma deli stavbe, ki opravljajo vlogo strehe,
morajo biti ob upoštevanju lokalnih podnebnih razmer (npr. količina in vrsta
padavin, smer in jakost vetra) grajeni tako, da stavbo v skladu s prejšnjim
členom ščitijo pred atmosferskimi padavinami in njihovimi posrednimi vplivi
(npr. zameti) ter zagotavljajo odvajanje meteorne vode.
5. člen
(kritine)
(1) Zaščito pred vlago je pri strehi treba zagotoviti z
vodotesnimi kritinami ali kritinami oziroma sloji, ki odvajajo vodo. Sestavni
del take zaščite so tudi vsi drugi sloji, ki sestavljajo streho, kleparski
izdelki (npr. obrobe, priključki, dilatacije, snegolovi) in sistem za odvajanje
meteorne vode. Strešna kritina mora biti izbrana in izvedena tako, da bo
odporna proti lokalnim vremenskim vplivom.
(2) Za vodotesno kritino se šteje material, ki je neprepusten
za vodo in izveden brez stikov ali z vodotesnimi stiki.
(3) Kritina, ki odvaja vodo, mora biti neprepustna za
meteorno vodo ali odporna proti njej in mora biti praviloma izvedena z
nezatesnjenimi prekrivajočimi se stiki ali preklopi in z naklonom, ki
preprečuje zamakanje. Kadar sestava strehe vključuje tudi sloj toplotne
izolacije, mora biti neposredno pod kritino, ki odvaja vodo, vodoneprepusten
sloj (sekundarna kritina), ki usmerja meteorno vodo, kadar le-ta prodre skozi
kritino, proti sistemu za odvajanje meteorne vode.
6. člen
(preboji in povezovalni elementi)
(1) Vsi preboji skozi streho oziroma strešno kritino morajo
biti grajeni tako, da je na mestih preboja zagotovljena popolna zaščita pred
prodiranjem meteorne vode v ali med posamezne elemente ali plasti strehe ali v
stavbo.
(2) Vsi zaključki, obrobe, zaščite in drugi elementi, ki
povezujejo kritino z drugimi deli stavbe, morajo biti grajeni tako, da ne pride
do zamakanja pod strešno kritino ali v notranjost stavbe.
7. člen
(drsenje snega in ledu)
Streha mora biti grajena tako, da drsenje snega ali ledu ne
more poškodovati strešne kritine ali drugih delov strehe ter sistema za
odvajanje meteorne vode.
8. člen
(zunanje in notranje stene)
(1) Zunanje stene nad terenom in vsi njihovi deli morajo biti
ob upoštevanju lokalnih podnebnih razmer grajeni tako, da stavbo v skladu s 3.
členom tega pravilnika ščitijo pred atmosferskimi padavinami in njihovimi
posrednimi vplivi (npr. odboj od tal, zameti) ter zagotavljajo odvajanje
meteorne vode.
(2) Zunanje stene v stiku s terenom morajo biti grajene tako,
da stavbo v skladu s 3. členom tega pravilnika ščitijo pred talno vlago.
(3) Zunanje in notranje stene morajo biti grajene tako, da
preprečujejo kapilarni dvig talne vlage v notranjost stavbe oziroma da ne
prenašajo vlage do delov stavbe, ki bi jih vlaga lahko poškodovala.
(4) Vsi preboji skozi zunanje stene morajo biti grajeni tako,
da je na mestih preboja zagotovljena zaščita pred prodiranjem meteorne vode
oziroma talne vlage v stavbo ali med posamezne elemente ali plasti stene, ki bi
jih vlaga lahko poškodovala.
9. člen
(fasada)
(1) Fasada oziroma njeni sloji, ki opravljajo funkcijo
zaščite pred vlago, morajo biti odporni proti lokalnim vremenskim vplivom.
(2) Zaključni sloj (osnovni omet z dekorativnim zaključnim
ometom) kontaktne fasade zunanje stene mora izpolnjevati naslednje zahteve za
relativno difuzijsko upornost vodni pari sd po SIST EN ISO 7783-2
ali po evropski smernici za tehnično soglasje ETAG 004 (ETAG 004 je dosegljiv
na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo:
http://www.mg-rs.si/zakonodaja/harmonizacija/zakon_o_gradbenih_proizvodih.php):
-
kontaktni fasadni sistemi s toplotno-izolacijskim slojem na osnovi
penjenih polimernih materialov: μ·d = sd < 2 m;
-
kontaktni fasadni sistemi s toplotno-izolacijskim slojem na osnovi
mineralne volne: μ·d = sd < 1 m.
(3) Kapilarna vpojnost vode zaključnega sloja (osnovni omet z
dekorativnim zaključnim ometom) kontaktne fasade mora biti manjša od 0,5 kg/m2
(v 24 urah) po evropski smernici za tehnično soglasje ETAG 004 ali manjša od
0,1 kg/(m2 h0,5) po SIST EN 1062-3.
10. člen
(tla)
Tla v stiku s terenom morajo biti grajena tako, da stavbo
ščitijo pred prodorom talne vlage do zgornje površine poda oziroma do katerega
koli sloja, ki bi ga talna vlaga lahko poškodovala.
11. člen
(hidroizolacija zunanjih sten in tal v stiku s terenom)
Hidroizolacijo pred talno vlago zunanjih sten in tal v stiku
s terenom je treba izvesti po standardih SIST DIN 18195-1 do 10.
12. člen
(stavbno pohištvo)
(1) Stavbno pohištvo, ki je izpostavljeno atmosferskim padavinam,
mora biti ob upoštevanju lokalnih podnebnih razmer grajeno tako, da stavbo v
skladu s 3. členom tega pravilnika ščiti pred atmosferskimi padavinami.
(2) Stavbno pohištvo iz prejšnjega odstavka mora po standardu
SIST EN 12208 izpolnjevati naslednje zahteve glede vodotesnosti:
-
okna ter vhodna in balkonska vrata, vgrajena v pritličje ali prvo
nadstropje stavbe, morajo ustrezati razredu 4A,
-
okna ter vhodna in balkonska vrata, vgrajena v drugo ali tretje
nadstropje stavbe, morajo ustrezati razredu 7A,
-
okna ter vhodna in balkonska vrata, vgrajena v četrto ali višje
nadstropje stavbe, morajo ustrezati razredu 9A.
(3) Vodotesnost stavbnega pohištva iz prejšnjega odstavka
mora biti izmerjena po standardu SIST EN 1027.
2. Druge tehnične zahteve
13. člen
(notranje površine, izpostavljene vodi)
Notranje površine prostorov, ki so pri redni uporabi
izpostavljene močenju z vodo, morajo biti iz materialov, odpornih proti vodi.
Če material teh površin prepušča vodo, je treba z ustrezno vodoneprepustno
plastjo preprečiti prodiranje vlage do materialov ali delov gradbenih
konstrukcij, ki bi jih vlaga lahko poškodovala, oziroma do sosednjih prostorov.
14. člen
(odvajanje meteorne vode)
(1) S sistemom za odvajanje meteorne vode in z ureditvijo
terena okoli stavbe je treba zagotoviti odvajanje meteorne vode od stavbe.
(2) Sistem odvajanja meteorne vode mora biti ob upoštevanju
standarda SIST EN 12056-3 tak, da se atmosferske padavine, ki se pričakujejo
glede na lokalne podnebne razmere, odvajajo, ne da bi voda prodrla iz sistema
za odvajanje v stavbo.
15. člen
(preprečevanje zmrzovanja vode in kondenzacije)
(1) Deli sistema za odvajanje meteorne vode ter vodovodnega
in kanalizacijskega omrežja, ki so v fasadi ali v zunanji steni, morajo biti
grajeni tako, da v njih ne more priti do zmrzovanja vode.
(2) Pri ceveh sistema za odvajanje meteorne vode ter ceveh
vodovodnih in drugih napeljav, ki potekajo v ogrevanih prostorih, njihovih
tleh, stenah ali stropih in ki vsebujejo hladne tekočine, je treba s tehničnim
ukrepom preprečiti kondenzacijo zračne vlage na njihovi zunanji površini.
16. člen
(drenaža)
Kadar to izhaja iz rezultatov geotehničnih preiskav,
podnebnih značilnosti ali topografije konkretne lokacije stavbe, je treba
dodatno zaščito pred talno vlago zagotoviti z vertikalno in horizontalno
drenažo oziroma eno izmed njiju.
III. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
17. člen
(prikaz zaščite pred vlago)
Način zaščite stavbe pred vlago je treba opisati v tehničnem
poročilu načrta arhitekture v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
izpolnjevanje zahtev tega pravilnika pa mora izhajati iz tehničnega poročila in
risb načrta arhitekture v projektu za izvedbo.
18. člen
(snovni podatki o vgrajenih materialih)
(1) Pri izračunih, kjer so potrebni snovni podatki o
vgrajenih materialih ali gradbenih proizvodih, je treba uporabiti podatke iz
listine o skladnosti, izdane skladno s predpisi o dajanju gradbenih proizvodov
v promet.
(2) Če podatkov iz prejšnjega odstavka v listini ni, je treba
uporabiti podatke iz standardov SIST EN 12524 ali SIST EN ISO 10456. Če tudi ta
standarda teh podatkov ne vsebujeta, se uporabijo podatki iz tabele 2 v Prilogi
3 Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni
list RS, št. 42/02 in 110/02 – ZGO-1).
IV. NADZORSTVO
19. člen
(prenehal veljati)
Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago (Uradni
list RS, št. 29/04) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
(izdelava projektne
dokumentacije)
(1) Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekti
za izvedbo, za katerih izdelavo so bile pogodbe sklenjene pred uveljavitvijo
tega pravilnika, se izdelajo po dosedanjih predpisih, pod pogojem, da so ti
projekti dokončani najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Projekti za izvedbo, ki temeljijo na projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja, za katerega izdelavo je bila pogodba
sklenjena pred uveljavitvijo tega pravilnika, se lahko izdelajo po dosedanjih
predpisih, pod pogojem, da se pogodbe o izdelavi projektov za izvedbo sklenejo
najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
21. člen
(prenehanje uporabe in
veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za stavbe iz prvega
odstavka 1. člena tega pravilnika preneha uporabljati 17. točka 23. člena, 27.,
28., 33., 34., 35., 36., 37., 39., 43., 44., 46., 47., 48., 49., 50., 51., 52.,
53., 55. in 72. člen Pravilnika o tehničnih normativih za projektiranje in
izvajanje zaključnih del v gradbeništvu (Uradni list SFRJ, št. 21/90 in Uradni
list RS, št. 14/99, 59/99 – ZTZPUS, 42/02 in 125/03).
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati
drugi odstavek 22. člena v delu, ki se nanaša na vodotesnost oken in vrat, ter
šesti odstavek 22. člena Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi
energije v stavbah (Uradni list RS, št. 42/02 in 110/02 – ZGO-1).
22. člen
(začetek veljave)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17) določa:
»122. člen
(prenehanje veljavnosti in uporabe izvršilnih predpisov)
[…]
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
- […],
-
19. člen Pravilnika o zaščiti stavb pred
vlago (Uradni list RS, št. 29/04) in
- […].
(4) Določbe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do
uskladitve zakonov, s katerimi se v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega
zakona ureja pristojnost inšpektorjev na posameznem delovnem področju, s tem
zakonom.
[…].«,
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»126. člen
(začetek veljavnosti in uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2018.«.