Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe obsega:
-
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične
dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03 z dne 29. 7. 2003),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe
(Uradni list RS, št. 70/08 z dne 11. 7. 2008),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe
(Uradni list RS, št. 80/12 z dne 26. 10. 2012).
PRAVILNIK
o pogojih za izvajanje knjižnične
dejavnosti kot javne službe
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. člen
Pravilnik določa minimalne pogoje za
izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za vse vrste knjižnic iz 7.
člena zakona o knjižničarstvu (v nadaljnjem besedilu: zakon). Ti so lahko
določeni z doseženim povprečjem v dejavnosti ali na drug ustrezen način. Pogoje
morajo knjižnice trajno izpolnjevati.
2. člen
Dosežena povprečja za potrebe določanja
pogojev izračunava nacionalna knjižnica. V primeru spora v zvezi z elementi in
izračuni povprečij opravi strokovno presojo in odloči o doseženih povprečjih
nacionalni svet za knjižnično dejavnost.
3. člen
S tem pravilnikom se določijo minimalni
pogoji za izvajanje javne službe po vrstah knjižnic: za splošne, šolske,
visokošolske in specialne knjižnice ter za nacionalno knjižnico. Knjižnice se
pri doseganju obsega dejavnosti in storitev, ki niso določene v tem pravilniku,
ravnajo po standardih in strokovnih priporočilih za posamezne vrste knjižnic v
skladu z 11. členom zakona.
Pri splošnih knjižnicah ta pravilnik določa
pogoje za osrednje območne (v nadaljnjem besedilu: območne), osrednje, krajevne
in potujoče knjižnice.
Območna knjižnica je splošna knjižnica, ki
za območje pokrajine ali dela pokrajine opravlja posebne naloge v skladu s 27.
členom zakona.
Osrednja knjižnica je splošna knjižnica za
območje ene ali več občin, kjer po potrebi organizira mrežo krajevnih knjižnic
ali postajališč potujoče knjižnice.
Krajevna knjižnica je organizacijska enota
osrednje knjižnice, v kateri le‑ta izvaja knjižnično dejavnost, če gre za
strnjeno naselje z najmanj 1500 prebivalci in praviloma najmanj 4‑kilometrsko
oddaljenostjo od osrednje knjižnice ali druge krajevne knjižnice.
Potujoča knjižnica je enota osrednje
knjižnice, ki izvaja knjižnično dejavnost na postajališčih v naseljih z manj
kot 1500 prebivalci ali za posebne skupine uporabnikov.
Izposojevališče je knjižnica ali del
knjižnice, ki izvaja knjižnično dejavnost za uporabnike.
Postajališče je lokacija, na kateri
potujoča knjižnica izvaja knjižnično dejavnost, oziroma kraj, kjer se
ustavljata bibliobus ali premična zbirka.
Pri šolskih knjižnicah ta pravilnik določa
pogoje za knjižnice v osnovni, srednji, višji strokovni in glasbeni šoli ter v
knjižnici dijaškega doma in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov
s posebnimi potrebami.
Pri visokošolskih knjižnicah določa pogoje
za univerzitetne knjižnice in knjižnice članic univerz ter samostojnih
visokošolskih zavodov.
Pri specialnih knjižnicah določa pogoje za
specialne knjižnice in knjižnice, ki izvajajo dejavnost specializiranih in
osrednjih specializiranih informacijskih centrov.
Kadar se knjižnice različnih vrst
organizacijsko ali prostorsko združujejo, se morajo organizirati tako, da
nobena od knjižničnih funkcij prejšnjih knjižnic v združeni knjižnici ni
okrnjena.
4. člen
Obseg knjižnične zbirke je odvisen od nalog
knjižnice in števila njenih potencialnih uporabnikov. Knjižnično zbirko mora
upravljati v skladu z namenom oziroma poslanstvom knjižnice ter njeno nabavno
politiko. V knjižnično zbirko sodi poleg tiskanega in drugače tehnično
izdelanega gradiva tudi elektronsko gradivo, do katerega knjižnica omogoča
dostop v skladu s pogoji uporabe in upoštevajoč drugo zakonodajo.
5. člen
Knjižnica zagotavlja ustrezen izbor
knjižničnega gradiva v zbirki v skladu s svojim poslanstvom, ki je določeno v
ustanovitvenem aktu. Za aktualnost knjižnične zbirke mora skrbeti z rednim
dopolnjevanjem in rednim izločanjem knjižničnega gradiva v skladu s tem
pravilnikom in navodili nacionalne knjižnice o izločanju in odpisu gradiva.
Nacionalna in območne knjižnice pridobivajo
in hranijo poleg aktualnega gradiva tudi gradivo, ki je kulturna dediščina ali
kulturni spomenik. Nacionalna knjižnica hrani tudi gradivo, ki ima status
arhivskega knjižničnega gradiva. Te knjižnice takega gradiva praviloma ne
izločajo in ne odpisujejo. Tako gradivo lahko pridobivajo in hranijo tudi druge
knjižnice v soglasju s svojim ustanoviteljem.
6. člen
Knjižnica ima gradivo urejeno v skladu s
tem pravilnikom, s področnimi standardi in strokovnimi priporočili ter s
tistimi mednarodnimi strokovnimi standardi, strokovnimi priporočili in
navodili, ki jih določi nacionalna knjižnica.
Vsaka knjižnica, bibliobus in vse posebne
zbirke knjižnice morajo imeti katalog knjižničnega gradiva knjižnice, bibliobusa
ali posebne zbirke ter dostop do vzajemnega kataloga.
Knjižnica dopolnjuje javne listkovne
kataloge, dokler ne zagotovi računalniškega kataloga.
Knjižnica omogoča uporabnikom dostop do
javnega vzajemnega kataloga in do svetovnega spleta.
Knjižnica postavlja gradivo v prosti
pristop na podlagi sistema UDK (univerzalna decimalna klasifikacija), ki je
prilagojen namenu knjižnice. Drug sistem postavitve lahko uporablja, če sistem
iz prvega odstavka zaradi premajhne specializiranosti ne omogoča postavitve gradiva
v skladu z njenim namenom oziroma poslanstvom. Za potrebe uporabnikov knjižnica
obrazloži sistem postavitve gradiva v prosti pristop v pravilniku o splošnih
pogojih poslovanja knjižnice.
7. člen
Število delavcev v knjižnici je odvisno od
obsega knjižničnih zbirk, letnega prirasta gradiva in števila oziroma potreb
potencialnih uporabnikov.
Strokovni delavci morajo imeti opravljen
strokovni izpit v skladu s pravilnikom, ki določa način opravljanja
bibliotekarskega izpita.
Direktor oziroma direktorica samostojne
knjižnice, ki vodi strokovno delo knjižnice, in odgovorna oseba, ki vodi
strokovno delo nesamostojne knjižnice, mora izpolnjevati pogoje za strokovnega
delavca knjižnice.
8. člen
Knjižnica mora imeti prostor, katerega
velikost je sorazmerna s številom nalog, ki jih knjižnica opravlja in s
številom oziroma potrebami potencialnih uporabnikov, ki jim služi. Prostor,
kjer deluje knjižnica, mora omogočati varno in pregledno ureditev in dostop do
knjižničnega gradiva in tehnične opreme namenjene uporabnikom, dostop in
uporabo knjižničnih storitev za vse uporabnike, ustrezne delovne pogoje za
knjižničarje ter zadostna skladišča za gradivo.
Pri gradnji novih knjižnic in adaptacijah
obstoječih se prostor oblikuje v skladu z veljavnimi strokovnimi standardi in
priporočili.
9. člen
Knjižnice morajo imeti ustrezno tehnično in
drugo opremo, potrebno za delovanje, imeti morajo tehnično opremo za nabavo,
obdelavo, predstavljanje, uporabo in reproduciranje gradiva, ki ga hranijo, in
za izvajanje informacijske dejavnosti.
Pri gradnji novih knjižnic in adaptacijah
obstoječih se oprema oblikuje v skladu z veljavnimi strokovnimi standardi in
priporočili.
10. člen
Namen in organiziranost knjižnice sta
določena v ustanovitvenem aktu knjižnice, za nesamostojne knjižnice pa v
ustreznem internem aktu javnega zavoda, znotraj katerega deluje knjižnica.
Notranja organizacija knjižnice je
prilagojena velikosti knjižnice.
Posamezne vrste knjižnic se lahko
povezujejo v mreže v skladu z nalogami, ki jih določa zakon.
SPLOŠNE KNJIŽNICE
11. člen
(1) Splošna knjižnica ima ustrezen obseg
gradiva, če ima v osrednji, krajevnih in potujočih knjižnicah ter premičnih
zbirkah skupaj najmanj 3,7 enote gradiva na prebivalca svoje knjižnične mreže.
V okviru navedenega obsega gradiva ima najmanj 0,3 enote neknjižnega gradiva na
prebivalca. V svoji krajevni knjižnici, ki izvaja dejavnost za območje z manj kakor
2000 prebivalci, ima najmanj štiri enote gradiva na prebivalca, vendar zbirka
ne sme biti manjša od 6000 enot gradiva.
(2) Potujoča knjižnica (bibliobus) ima v
vozilu na eni vožnji najmanj 2500 enot gradiva. Vsaka premična zbirka vsebuje
najmanj po 250 enot gradiva in jo knjižnica na postajališču premične zbirke
menjava vsaj štirikrat na leto.
(3) Splošna knjižnica omogoča dostop do
elektronskih virov po svetovnem spletu v osrednji in vseh krajevnih knjižnicah.
(4) Splošna knjižnica, ki deluje na območju,
kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, ima v zbirki
najmanj štiri enote gradiva na prebivalca, pripadnika narodne skupnosti, v
jeziku te narodne skupnosti.
(5) Za skupine prebivalcev s posebnimi
potrebami, npr. slepe in slabovidne, splošna knjižnica vključuje v zbirko
ustrezno gradivo in omogoča njegovo dostopnost bodisi z oblikovanjem lastne
zbirke bodisi v sodelovanju z osrednjo območno knjižnico.
11.a člen
(1) Splošna knjižnica dopolnjuje knjižnično
zbirko z letnim prirastom monografskih publikacij v obsegu najmanj 200 enot na
1000 prebivalcev. V to je vključen letni prirast najmanj 22 enot neknjižnega
gradiva na 1000 prebivalcev.
(2) Poleg gradiva iz prejšnjega odstavka
splošna knjižnica letno dopolnjuje zbirko osrednje knjižnice s prirastom
najmanj 100 naslovov tekočih serijskih publikacij, zbirko vsake svoje krajevne
knjižnice pa z najmanj 40 naslovi tekočih serijskih publikacij. Zbirko svoje krajevne
knjižnice, ki izvaja dejavnost za manj kakor 2000 prebivalcev, dopolnjuje z
najmanj 20 naslovi tekočih serijskih publikacij na leto.
(3) Osrednja območna knjižnica zagotavlja
povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva tako, da poleg prirasta iz
prejšnjih odstavkov letno dopolnjuje knjižnično zbirko z najmanj 14 enotami
gradiva na 1000 prebivalcev, kar vključuje tudi obvezni izvod.
11.b člen
(1) Splošna knjižnica, ki deluje na območju,
kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, dopolnjuje
zbirko tako, da za večinsko prebivalstvo zagotovi letni prirast monografskih
publikacij v obsegu najmanj 200 enot na 1000 prebivalcev, za avtohtono narodno
skupnost pa letni prirast najmanj 250 enot na 1000 prebivalcev, pripadnikov
narodne skupnosti, praviloma v jeziku te skupnosti. V to je vključen letni
prirast najmanj 25 enot neknjižnega gradiva na 1000 prebivalcev, pripadnikov
narodne skupnosti.
(2) Splošna knjižnica iz prejšnjega
odstavka letno dopolnjuje knjižnično zbirko s serijskimi publikacijami v jeziku
avtohtone narodne skupnosti v obsegu najmanj 15 odstotkov naslovov v okviru števila
naslovov, določenih v drugem odstavku prejšnjega člena.
(3) Splošna knjižnica mora letni prirast
gradiva za potrebe avtohtone narodne skupnosti v obsegu najmanj 200 enot
monografskih publikacij na 1000 prebivalcev in v okviru tega 22 enot
neknjižnega gradiva na 1000 prebivalcev pripadnikov narodne skupnosti ter 10
odstotkov naslovov serijskih publikacij v jeziku narodne skupnosti zagotoviti z
rednim letnim nakupom iz sredstev občin in države ali iz drugih virov prirasta
gradiva (zamena, dar).
(4) Vsaj 50 enot monografskih publikacij na
1000 prebivalcev, pripadnikov avtohtone narodne skupnosti, tri enote
neknjižnega gradiva na 1000 prebivalcev, pripadnikov narodne skupnosti, ter pet
odstotkov naslovov serijskih publikacij v jeziku narodne skupnosti pa zagotovi
država v okviru posebnih programov splošnih knjižnic za narodne skupnosti iz
25. člena zakona.
12. člen
Splošna knjižnica ima ustrezen izbor
gradiva, kadar letni prirast gradiva sestavlja 60% naslovov strokovnega in 40%
naslovov leposlovnega gradiva na tiskanih in drugih medijih.
Pri izboru gradiva upošteva potrebe
odraslega prebivalstva ter otrok in mladine. Slednjim nameni 30% naslovov
gradiva v okviru letnega prirasta, če je gradivo dostopno na tržišču.
Odstopanja od določb prejšnjih odstavkov
lahko dosežejo do dva odstotka naslovov.
Referenčno gradivo, ki je namenjeno
prezenčni izposoji, obsega največ 10% celotne knjižnične zbirke.
Tako razmerje med vrstami gradiva ima vsaka
krajevna knjižnica.
Splošna knjižnica v osrednji in krajevnih
knjižnicah zbira publikacije in informacije javnega značaja, pomembne za
lokalno skupnost, ter omogoča dostop do elektronskih publikacij javnih oblasti
na svetovnem spletu.
Splošna knjižnica lahko za opravljanje
nalog na domoznanskem in informacijskem področju oziroma za opravljanje
dejavnosti za skupine uporabnikov s posebnimi potrebami, tudi v sodelovanju z
drugimi knjižnicami, organizira posebne zbirke knjižničnega gradiva, vendar le
takrat, ko ima najmanj 5000 naslovov takega gradiva.
Območna knjižnica ima poleg gradiva, s
katerim izvaja naloge osrednje knjižnice, povečan izbor gradiva, ki obsega
zlasti čim popolnejšo zbirko slovenske založniške produkcije.
13. člen
Knjižnična zbirka splošne knjižnice je
urejena tako, da omogoča prost dostop do večine gradiva in učinkovito
samostojno uporabo, območna knjižnica pa tako, da omogoča prost dostop do
večine aktualnega gradiva. Vsaka splošna knjižnica ima referenčno gradivo v
prostem pristopu.
Gradivo za mladino je postavljeno ločeno od
gradiva za odrasle, pri čemer je leposlovje urejeno po starostnih stopnjah
otrok.
Domoznansko gradivo je postavljeno ločeno
od ostalih delov knjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko.
Gradivo, ki je postavljeno v skladiščnih
prostorih knjižnice, mora biti strokovno urejeno tako, da omogoča takojšnjo
dostopnost.
Splošna knjižnica je aktivno vključena v
nacionalni vzajemni bibliografski sistem.
Splošna knjižnica ima računalniški katalog
za vse svoje gradivo vsaj v osrednji knjižnici. Tudi krajevne knjižnice v svoji
mreži vključi v vzajemni bibliografski sistem.
14. člen
Splošne knjižnice zaposlujejo strokovne,
manipulativne in administrativno‑tehnične delavce. Nosilni poklici strokovnih
delavcev so: bibliotekar (najmanj univerzitetna izobrazba), višji knjižničar
(najmanj višja izobrazba) in knjižničar (srednja izobrazba). Splošna knjižnica
zaposluje strokovne delavce okvirno v razmerju 70% bibliotekarjev in višjih
knjižničarjev in 30% drugih strokovnih delavcev.
Strokovni delavci, ki vodijo strokovno delo
knjižnice ali izvajajo izbor gradiva za nakup in izločanje, bibliografsko
obdelavo, posredovanje informacij, promocijske in izobraževalne storitve za
uporabnike, domoznanstvo ali vodijo dejavnosti oziroma posebne zbirke, morajo
biti bibliotekarji ali višji knjižničarji. Direktor knjižnice mora imeti
najmanj univerzitetno izobrazbo.
Splošna knjižnica ima za opravljanje nalog
iz 2. člena zakona najmanj 0,32 strokovnega delavca na 1000 prebivalcev in
najmanj 1 administrativo‑tehničnega oziroma manipulativnega delavca na 10.000
prebivalcev. Splošna knjižnica, ki ima poleg osrednje knjižnice tudi več kot
dve krajevni knjižnici, ima najmanj 0,37 strokovnega delavca na 1000
prebivalcev. Poleg tega ima 1 voznika in 1,5 strokovnega delavca za obratovanje
bibliobusa do obsega 40 ur tedensko.
Za opravljanje dodatnih nalog iz 16. člena
zakona ima knjižnica še vsaj po 0,32 strokovnega delavca za vsako od teh nalog,
ki jo izvaja. Za opravljanje dejavnosti domoznanske zbirke ima 1 strokovnega
delavca na prirast 5000 enot domoznanskega gradiva letno, ob manjšem prirastu
pa sorazmerno manj.
Splošne knjižnice na narodnostno mešanih
območjih imajo poleg tega še 2 strokovna delavca z aktivnim znanjem jezika
manjšinske narodne skupnosti za izvajanje nabave in obdelave gradiva v tem
jeziku ter za izvajanje posebnih oziroma podvojenih storitev za uporabnike v
tem jeziku za celotno območje, kjer živijo pripadniki te skupnosti. Knjižnice,
ki delujejo na teh območjih, se dogovorijo o skupnem zagotavljanju dejavnosti
za potrebe manjšinske narodne skupnosti. Soglasje k sistemizaciji knjižnic za
del dejavnosti, namenjen manjšinski narodni skupnosti, izda ministrstvo,
pristojno za kulturo.
Za opravljanje posebnih nalog v osrednji
območni knjižnici ima splošna knjižnica zaposlene vsaj 3 strokovne delavce z
najmanj univerzitetno izobrazbo. Za opravljanje nalog iz 27. člena zakona ima
zaposlene delavce za področja katalogizacije in posredovanja informacij,
svetovanja pri organizaciji knjižnične mreže, načrtovanja in usklajevanja
računalniškega sistema ter koordinacije domoznanske dejavnosti in izločanja
gradiva. Soglasje k sistemizaciji knjižnic za del dejavnosti, namenjen
izvajanju nalog osrednje območne knjižnice, izda ministrstvo, pristojno za
kulturo.
15. člen
Knjižnica ima ustrezne prostore, če
razpolaga s prostorom v obsegu najmanj 300 m2 na
10.000 prebivalcev v celotni mreži. Za uporabo gradiva v knjižnici ima splošna
knjižnica najmanj 2 čitalniška sedeža na 1000 prebivalcev in 0,25
računalniškega delovnega mesta za uporabnike na 1000 prebivalcev.
Za načrtovanje oziroma gradnjo novih
prostorov veljajo določila razvojnih normativov iz 37. člena zakona ter
standardov in strokovnih priporočil iz 11. člena zakona.
16. člen
Knjižnica ima pohištveno opremo, ki ustreza
njenemu namenu.
Knjižnica ima tehnično in komunikacijsko
opremo, ki omogoča strokovno delo zaposlenih in dostop uporabnikov do gradiva
in informacij knjižnice (ustrezno opremljene računalnike za delovna mesta
strokovnih in upravnih delavcev, telekomunikacijsko opremo, ki mora
zagotavljati hkratno opravljanje vseh nalog knjižnice, telefone z ločenimi
številkami za posredovanje informacij uporabnikom, tiskalnike za potrebe računalniške
izposoje gradiva in potrebe uporabnikov, preslikovalne stroje ustreznih
formatov in mikrofilmske čitalnike, avdio in video opremo itd.)
17. člen
Splošna knjižnica organizira dostopnost
knjižnične dejavnosti za vse prebivalce na svojem območju kot samostojni javni
zavod. Lahko je enovita organizacija ali pa v skladu z obsegom dejavnosti
razdeljena na notranje organizacijske enote. Če na svojem območju organizira
mrežo krajevnih knjižnic in potujoče knjižnice, le‑te niso samostojne enote,
ampak so del službe ali oddelka za delo z uporabniki.
Kadar so na območju splošne knjižnice
naselja oziroma območja naseljena tako, da tvorijo zaključeno celoto z več kot
1500 prebivalci, ki so več kot 4 km oddaljena od osrednje knjižnice, organizira
knjižnica izposojevališča oziroma krajevne knjižnice, ter postajališča potujoče
knjižnice za naselja z manjšim številom prebivalcev.
Splošna knjižnica lahko povečuje ali
zmanjšuje območje svojega delovanja v skladu z dogovori z občinami in v
soglasju s strokovnimi službami Ministrstva za kulturo in nacionalne knjižnice
ter samoupravnima narodnima skupnostma, če gre za območja, kjer živijo njuni
pripadniki. Dogovori morajo zagotavljati strokovnost opravljanja knjižnične
dejavnosti na dogovorjenem območju, v primeru razdruževanja pa morajo biti
predmet delitve tudi stroški, ki nastanejo zaradi delitve.
Splošna knjižnica deluje v mreži, ki obsega
osrednjo in krajevne knjižnice ter postajališča potujoče knjižnice in premičnih
zbirk. Mreža je oblikovana tako, da omogoča primerno izvajanje knjižnične
dejavnosti v vseh občinah, ki skupaj ustanovijo splošno knjižnico ali s
knjižnico podpišejo pogodbo o izvajanju knjižnične dejavnosti (priloga 1: Mreža
splošnih knjižnic v Sloveniji). Sedež samostojne knjižnice (osrednja knjižnica)
je načeloma v občini z največjim številom prebivalstva izmed tistih, ki so
soustanoviteljice ali pogodbene partnerice knjižnice.
Osrednje splošne knjižnice v mestih, ki so
središča širših območij, opravljajo tudi posebne naloge območnih knjižnic.
Splošna knjižnica, ki opravlja posebne naloge območne knjižnice s soglasjem
ustanovitelja, ima v pogodbi z ministrstvom, pristojnim za kulturo, podrobneje
opredeljene naloge in njihovo financiranje.
ŠOLSKE KNJIŽNICE
18. člen
Šolska knjižnica zagotavlja knjižnično gradivo
za učence, dijake, študente in vajence (v nadaljnjem besedilu: učence) ter
strokovne delavce šole. Šolska knjižnica mora imeti najmanj 3000 enot gradiva
za učence in 1000 enot pedagoške in strokovne literature za strokovne delavce,
oziroma v šolah, ki imajo več kot 300 učencev, najmanj 10 knjig na učenca in
najmanj 40 knjig na strokovnega delavca šole ter ustrezno število serijskih
publikacij, ki ne sme biti manjše od 25 tekoče naročenih naslovov.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega
člena mora imeti šolska knjižnica v glasbeni šoli in dijaškem domu z manj kot
300 učenci oziroma dijaki najmanj 1500 enot gradiva za učence oziroma dijake in
najmanj 500 enot pedagoške in strokovne literature za strokovne delavce. Šolska
knjižnica v glasbeni šoli oziroma dijaškem domu z več kot 300 učenci oziroma
dijaki pa mora imeti najmanj 3000 enot gradiva za učence oziroma dijake in
najmanj 1000 enot pedagoške in strokovne literature za strokovne delavce.
Knjižnično zbirko dopolnjuje z najmanj 1
knjigo na učenca, 5 knjigami na strokovnega delavca šole in posodablja z vsaj 1
naslovom serijskih publikacij letno. Število izvodov tekoče naročenih naslovov
serijskih publikacij je odvisno od velikosti šole.
Prirast neknjižnega gradiva obsega najmanj
10% skupnega prirasta gradiva v knjižnici.
Navedene minimalne količine gradiv veljajo
za šolo kot celoto, vključno s podružnicami, organizacijskimi enotami, enotami
in dislociranimi oddelki.
19. člen
Knjižnična zbirka šolske knjižnice mora
biti v skladu s programi, ki jih šola izvaja, in z učnimi načrti. Ob spremembi
programov šole knjižnica zagotavlja ustrezno knjižnično gradivo za poučevanje
in učenje po novih programih.
Knjižnica ima ustrezno leposlovno in
strokovno gradivo, gradivo v tujih jezikih, ki se poučujejo na šoli, ustrezno
referenčno gradivo, zbirko gradiva, ki nastaja na šoli, strokovno gradivo s
področja pedagogike, metodike, didaktike, sociologije, psihologije,
bibliotekarstva in informacijskih znanosti ter strokovno, pedagoško in
poljudnoznanstveno periodiko za otroke in mladino.
Knjižnično zbirko knjižnice v osnovni šoli,
zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladine s posebnimi potrebami in
dijaškem domu sestavlja okvirno 60% naslovov leposlovnega in 40% naslovov
strokovnega gradiva, v knjižnici srednje šole je to razmerje 50% proti 50%.
Knjižnično zbirko v knjižnici glasbene šole sestavlja strokovno gradivo. Šola
zagotavlja strokovno gradivo, ki je povezano z njenim učnim programom in
pedagoškim delom.
Knjižnično zbirko knjižnice na višji
strokovni šoli sestavlja strokovno gradivo.
Referenčno gradivo v prezenčni izposoji
obsega vsaj 10% knjižnične zbirke.
Serijske publikacije morajo zajemati vsa
področja iz programa oziroma programov šole vsaj z 1 naslovom.
20. člen
V knjižnici osnovne šole je gradivo za
učence postavljeno ločeno od gradiva za strokovne delavce.
Leposlovno gradivo za učence je v prostem
pristopu razvrščeno po starostnih stopnjah. Ljudsko slovstvo ter leposlovje v
tujih jezikih je postavljeno posebej.
Strokovno gradivo je praviloma urejeno po
sistemu UDK (univerzalna decimalna klasifikacija). Poučno gradivo za otroke in
mladino je urejeno in postavljeno po prilagojenem sistemu UDK.
V knjižnici srednje šole oziroma višje
strokovne šole je gradivo postavljeno skupaj za dijake oziroma študente in
strokovne delavce in je praviloma razvrščeno po sistemu UDK.
Šolska knjižnica ima računalniški katalog
oziroma listkovni abecedni imenski in sistematski katalog po sistemu UDK za
gradivo, ki še ni računalniško obdelano.
21. člen
Število zaposlenih v knjižnicah osnovne
šole, srednje šole, glasbene šole, višje strokovne šole, zavoda za vzgojo in
izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter dijaškega doma
določajo predpisi s področja šolstva.
22. člen
Vsaka šolska knjižnica mora imeti takšne
prostorske pogoje, ki omogočajo varno in pregledno ureditev knjižničnega
gradiva in tehnične opreme, delo zaposlenih in nemoteno uporabo knjižničnega
gradiva.
Knjižnica v šoli z 20 oddelki meri najmanj
80 m2. V podružnični šoli ali dislocirani
enoti z najmanj štirimi oddelki mora biti knjižnični dejavnosti v okviru
šolskih prostorov zagotovljen ustrezen prostor za računalniško in
komunikacijsko opremo, za izposojo gradiva in izvajanje knjižničnih
informacijskih znanj.
Za načrtovanje oziroma gradnjo novih
prostorov veljajo določila razvojnih normativov iz 37. člena zakona ter
standardov in strokovnih priporočil iz 11. člena zakona.
23. člen
Knjižnica mora v prostorih knjižnice ali v
okviru šole zagotavljati dostop do opreme za uporabo vseh vrst gradiva, ki je v
njeni ponudbi.
Za dejavnost šolske knjižnice je potrebno
zagotoviti naslednjo opremo: telefon, dostop do telefaxa, možnost uporabe
preslikovalnega stroja, dostop do druge opreme za reproduciranje gradiva šolske
knjižnice, ustrezno število multimedijskih osebnih računalnikov za delo
knjižničarjev, za uporabnike pa ustrezno število računalnikov za iskanje
informacij in individualno učenje, z ustrezno programsko opremo, vendar najmanj
en računalnik za vsakega zaposlenega knjižničarja in najmanj en računalnik za
uporabnike z dostopom do svetovnega spleta.
24. člen
Šolska knjižnica deluje v osnovnih šolah in
podružnicah osnovnih šol ter vrtcih; v srednjih šolah (splošnih in strokovnih
gimnazijah, poklicnih srednjih šolah ter srednjih tehničnih in srednjih
strokovnih šolah) in dislociranih enotah srednjih šol, v višjih strokovnih
šolah, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi
potrebami; domovih za učence in dijaških domovih ter v glasbenih šolah.
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
25. člen
Univerzitetna knjižnica ima najmanj 50.000
enot gradiva in naroča ali omogoča dostop vsaj do 1000 redno naročenih naslovov
serijskih publikacij.
Knjižnica članice univerze oziroma
samostojnega visokošolskega zavoda ima vsaj 10.000 enot gradiva in najmanj po 2
izvoda študijskega gradiva, predpisanega na članici univerze ali samostojnem
visokošolskem zavodu. Omogoča dostop do vsaj 100 naslovov serijskih publikacij.
26. člen
Visokošolska knjižnica zbira gradivo,
povezano s pedagoškim, znanstvenoraziskovalnim in umetniškim procesom na
univerzi, na vseh članicah univerze oziroma v samostojnih visokošolskih
zavodih.
Univerzitetna knjižnica gradi predvsem
temeljno knjižnično zbirko, ki obsega referenčno gradivo in temeljna dela s
predmetnih področij univerze, doktorske disertacije in magistrske naloge, ki so
nastale na univerzi, in dela, ki so nastala v okviru univerze. Uporabnikom
omogoča dostop do elektronskih virov, ki podpirajo študijske programe ter
znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost na univerzi.
Knjižnica članice univerze oziroma
samostojnega visokošolskega zavoda v skladu s svojim poslanstvom gradi
knjižnično zbirko, ki obsega referenčno gradivo in gradivo, ki podpira
študijske programe ter znanstvenoraziskovalno in umetniško delo članice
univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda, in doktorske disertacije,
magistrske ter diplomske naloge, ki so nastale na članici univerze oziroma
samostojnem visokošolskem zavodu. Uporabnikom omogoča dostop do elektronskih
virov, ki podpirajo študijske programe članice univerze oziroma samostojnega
visokošolskega zavoda.
27. člen
Visokošolska knjižnica ima v prostem
pristopu vsaj referenčno zbirko in vsaj 2 izvoda predpisanega študijskega
gradiva.
Knjižnica članice univerze oziroma
samostojnega visokošolskega zavoda je aktivno vključena v nacionalni vzajemni
bibliografski sistem in usklajuje strokovno obdelavo knjižničnega gradiva z
univerzitetno knjižnico.
28. člen
Univerzitetna knjižnica ima ustrezno
število strokovnih delavcev v skladu s svojim namenom oziroma z nalogami, ki
jih opravlja. Za vsako nalogo, ki jo izvaja in koordinira v okviru univerze in
je določena z zakonom, ima vsaj še po enega strokovnega delavca z najmanj
univerzitetno izobrazbo.
V knjižnicah članic univerz oziroma
samostojnih visokošolskih zavodov so zaposleni strokovni delavci v skladu z
obsegom in vrsto nalog ter številom potencialnih uporabnikov (vpisanih
študentov, visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih
sodelavcev). Knjižnica članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega
zavoda mora imeti zaposlena najmanj 2 delavca z univerzitetno izobrazbo
bibliotekarske ali druge ustrezne smeri v skladu s pedagoško ter znanstveno‑raziskovalno
in umetniško dejavnostjo, ki jo opravlja članica univerze oziroma samostojni
visokošolski zavod, za opravljanje dejavnosti iz 2. in 29. člena zakona. Za
vsako nalogo, ki jo koordinirajo ali izvajajo za potrebe knjižničnega sistema
univerze, imajo vsaj še po enega strokovnega delavca.
Obseg nalog iz prejšnjega odstavka in
potrebno število zaposlenih se določi ob upoštevanju standardov in strokovnih
priporočil iz 11. člena zakona.
29. člen
Univerzitetna knjižnica mora imeti ustrezen
prostor glede na velikost univerze in obseg nalog, ki jih opravlja. Poleg
prostora za postavitev gradiva v prosti pristop in za skladiščno postavitev
mora imeti ustrezen prostor za informacijske storitve ter prostor za študij in
raziskovalno delo.
Knjižnica članice univerze oziroma
samostojnega visokošolskega zavoda mora imeti ustrezen prostor glede na obseg
nalog, ki jih opravlja, in ki omogoča postavitev dela zbirke v prosti pristop,
postavitev ustrezne opreme in vsaj 1 čitalniško mesto na 50 potencialnih
uporabnikov.
Za načrtovanje oziroma gradnjo novih
prostorov veljajo določila razvojnih normativov iz 37. člena zakona ter
standardov in strokovnih priporočil iz 11. člena zakona.
30. člen
Visokošolska knjižnica mora imeti ustrezno
opremo v skladu z obsegom nalog, ki jih opravlja. Imeti mora telefon, telefaks
in preslikovalni stroj ter najmanj en računalnik z dostopom do svetovnega
spleta za uporabnike. Zagotavljati mora vsaj 1 računalniško mesto z dostopom do
svetovnega spleta na vsakih 300 potencialnih uporabnikov.
31. člen
Visokošolske knjižnice delujejo v okviru
članic univerz ter samostojnih visokošolskih zavodov. Lahko so samostojni javni
zavodi ali enote visokošolskih zavodov.
Univerza lahko s posebnim aktom določi
mrežo visokošolskih knjižnic.
SPECIALNE KNJIŽNICE
32. člen
Specialna knjižnica ima najmanj 50 enot
aktualnega gradiva na potencialnega uporabnika, vendar ne manj kot 500 enot
knjig ter 10 naslovov redno naročenih serijskih publikacij, ki pokrivajo
osnovno področje njenega delovanja.
Svojim uporabnikom omogoča tudi dostop do
elektronskih publikacij in informacijskih virov s poudarkom na elektronskih
podatkovnih zbirkah znanstvenih in strokovnih člankov.
Knjižnično zbirko letno dopolnjuje z
najmanj 1 knjigo na uporabnika ali s 5 knjigami na strokovnega ali
raziskovalnega delavca v organizaciji, katere del je, in posodablja z vsaj 1 naslovom
strokovnih oziroma znanstvenih časopisov.
33. člen
Specialna knjižnica ima v svoji zbirki
gradivo, ki je vsebinsko povezano s strokovnim področjem organizacije, v okviru
katere deluje knjižnica. Če je specialna knjižnica samostojna, ima v zbirki gradivo
za vsa strokovna področja, za pokrivanje katerih je bila ustanovljena.
Izbor gradiva se spreminja v skladu s
spremembami vsebine delovanja organizacije, v okviru katere knjižnica deluje.
Specialna knjižnica praviloma nima historičnega gradiva, izjema je le gradivo,
ki je pomembno za nacionalno kulturno dediščino oziroma je kulturni spomenik.
34. člen
Specialna knjižnica ima računalniški
katalog in listkovni abecedni imenski in sistematski katalog za gradivo, ki še
ni računalniško obdelano. Javne listkovne kataloge dopolnjuje, dokler ne
zagotovi računalniškega kataloga za vse gradivo.
Specialna knjižnica gradi specializirane
kataloge oziroma podatkovne zbirke člankov ter omogoča dostop do
specializiranih elektronskih informacijskih virov s področja, ki ga pokriva.
Knjižnica omogoča uporabnikom dostop do
svetovnega spleta.
Specialna knjižnica, ki opravlja knjižnično
dejavnost kot javno službo v skladu z 2., 31. in 32. členom zakona, mora imeti
dostop do vzajemnega kataloga, oziroma je dolžna sodelovati v nacionalnem
vzajemnem bibliografskem sistemu pod pogoji, ki jih določi pristojno
ministrstvo.
Specialna knjižnica ima večino gradiva v
prostem pristopu. Gradivo je razporejeno po osnovnih vsebinskih skupinah,
primerno področju, ki ga knjižnica pokriva.
35. člen
Specialna knjižnica ima redno zaposlenega
vsaj enega strokovnega knjižničnega delavca na 5000 enot gradiva. Strokovni
delavec specialne knjižnice mora imeti vsaj univerzitetno izobrazbo ustrezne
smeri, praviloma s področja, na katerem specialna knjižnica deluje, ali
univerzitetno bibliotekarsko izobrazbo.
Knjižnica, ki opravlja naloge osrednjega
specializiranega informacijskega centra, mora za preverjanje kvalitete vnosov
bibliografskih podatkov o raziskovalnem delu imeti zaposlenega vsaj enega
strokovnega delavca z magisterijem z znanstvenega področja, ki ga osrednji
specializirani center pokriva, in z opravljenim bibliotekarskim izpitom. Ostale
pogoje za opravljanje teh nalog določi pristojni minister.
36. člen
Specialna knjižnica mora imeti ustrezne prostore,
ki niso manjši od 80 m2 in vsaj eno čitalniško
mesto na 50 potencialnih uporabnikov.
Knjižnica ali druga organizacija, ki
opravlja naloge osrednjega specializiranega informacijskega centra, mora
zagotavljati dodaten prostor za delo strokovnih delavcev, ki izvajajo njegove
naloge.
37. člen
Specialna knjižnica ima telefon, dostop do
telefaksa in preslikovalnega stroja in vsaj eno računalniško mesto z dostopom
do svetovnega spleta za uporabnike.
38. člen
Specialne knjižnice delujejo v okviru
matičnih organizacij. V posebnih primerih so lahko samostojne pravne osebe.
Osrednji specializirani informacijski
centri so lahko enote v okviru specialnih ali visokošolskih knjižnic in
opravljajo specializirano informacijsko dejavnost za znanstvena področja, ki jih
te knjižnice pokrivajo.
NACIONALNA KNJIŽNICA
39. člen
Nacionalna knjižnica ima zbirko vsega
gradiva, ki ima značaj slovenike, in zbirko temeljne tuje literature.
Svoje zbirke dopolnjuje z obveznim izvodom
gradiva, nakupom slovenike in nakupom vsaj 2000 tujih monografskih publikacij
letno ter nakupom vsaj 1000 naslovov tujih serijskih publikacij v tiskani
obliki.
Za razvoj posebnih zbirk s področij
bibliotekarstva, glasbe, kartografije, slikovnega gradiva, avdio vizualnega
gradiva in drobnega tiska zagotavlja nakup vsaj 1000 naslovov letno. Knjižnica
lahko ustanovi novo posebno zbirko s soglasjem Ministrstva za kulturo, če
posebno gradivo obsega vsaj 5000 enot. Knjižnica zagotavlja dostop do
elektronskih publikacij in informacijskih virov.
Če nacionalna knjižnica opravlja tudi
naloge univerzitetne knjižnice, se njeno gradivo glede na vsebinsko ustreznost
smiselno uporablja za potrebe obeh funkcij.
40. člen
Nacionalna knjižnica zbira knjižnično
gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od navedenih kriterijev (slovenika):
-
je nastalo na slovenskem ozemlju,
-
ga je izdala slovenska založba,
-
njegovi avtorji so Slovenci ali pripadniki
italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih
manjšinskih skupnosti v Sloveniji,
-
je v slovenskem jeziku in/ali
-
se po svoji vsebini nanaša na Slovenijo in
Slovence.
Vse publikacije, ki imajo značaj slovenike,
zbira v najmanj dveh izvodih, od katerih je eden arhivski.
Zbira publikacije, ki so nastale pri
Slovencih v zamejstvu in pri Slovencih po svetu in vse publikacije, ki jih
sofinancira slovenska država in so izdane v tujini.
Gradi izčrpno zbirko starih tiskov, ki
imajo značaj slovenike, ter rokopisnega gradiva literarnih in drugih avtorjev,
ki so pomembni za slovensko zgodovino.
Kot osrednja državna knjižnica zbira in
omogoča dostop do uradnih publikacij in drugih dokumentov, ki jih izdajajo
državni organi in organi lokalnih skupnosti v Sloveniji. Zbira in omogoča
dostop do uradnih publikacij, ki jih izdajajo Svet Evrope, Evropska unija in
druge mednarodne organizacije oziroma države, s katerimi sklene nacionalna
knjižnica dogovor o deponiranju ali izmenjavi uradnih publikacij in drugih
uradnih dokumentov.
Nacionalna knjižnica gradi zbirko tuje
znanstvene in strokovne literature z vseh področij znanosti, predvsem pa s področja
humanistike in družboslovja. Sistematično pridobiva dela, ki vsebinsko
dopolnjujejo gradivo iz celotne knjižnične zbirke in dela, ki omogočajo razvoj
dejavnosti, ki jih nacionalni knjižnici predpisuje zakon.
Nacionalna knjižnica kot državni informacijski
in referalni center zagotavlja univerzalno in izčrpno zbirko referenčnega
gradiva oziroma omogoča dostop do bibliografskih in drugih referenčnih virov v
vseh oblikah.
41. člen
Nacionalna knjižnica sodeluje v sistemu
vzajemne katalogizacije. Posamezne bibliografske podatkovne zbirke gradi
ločeno, vendar morajo biti dostopne preko medmrežja.
Za posebne vrste gradiva knjižnica oblikuje
posebne zbirke v skladu z 39. členom tega pravilnika.
Nacionalna knjižnica ima večino gradiva v
zaprtih skladiščih. Del gradiva postavi v prosti pristop, če to dopuščajo
narava gradiva, prostorski pogoji in oprema posameznih zbirk ter kriteriji
varovanja in zaščite gradiva.
Arhivski izvod gradiva je urejen po enakih
strokovnih pravilih kot gradivo, ki je namenjeno uporabi in izposoji. Hrani se
ločeno od gradiva, namenjenega izposoji in z upoštevanjem načel za varovanje in
zaščito tovrstnega knjižničnega gradiva.
42. člen
Nacionalna knjižnica ima ustrezno število
delavcev, kadar lahko v celoti izvaja dejavnosti iz 2., 33. in 47. člena
zakona.
Za vsakih 200.000 enot prirasta knjižnične
zbirke ji pripada zaposlitev enega novega delavca za obdelavo, hranjenje ali
posredovanje gradiva in informacij.
43. člen
Prostori za skladiščenje in arhiviranje
gradiva so ločeni. Prostori za strokovno delo z gradivom so ločeni od prostorov
za uporabnike.
Najdragocenejše gradivo se hrani v
trezorju.
Skladišča so opremljena tako, da omogočajo
hranjenje gradiva v skladu s kriteriji varovanja in zaščite.
Nacionalna knjižnica omogoča uporabo
gradiva v splošnih čitalnicah in čitalnicah posebnih zbirk ter zagotavlja
ustrezne prostorske pogoje za izobraževanje, restavratorsko dejavnost in
reproduciranje gradiva, kot so fotolaboratorij, preslikovalnica in prostori za
digitalizacijo gradiva, ter prostore za uporabo gradiv, ki zahtevajo posebne
pogoje.
44. člen
Nacionalna knjižnica ima opremo za
izvajanje dejavnosti iz 2., 33. in 47. člena zakona, predvsem pa zagotavlja
tehnično opremo za vzdrževanje, uporabo in reproduciranje gradiva, ki ga hrani
in posreduje v uporabo.
POSTOPEK UGOTAVLJANJA IZPOLNJEVANJA POGOJEV ZA IZVAJANJE
KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI
45. člen
Knjižnice se v razvidu razvrstijo v tri
kategorije razvitosti glede na stopnjo izpolnjevanja pogojev, določenih v tem
pravilniku za posamezno vrsto knjižnic, in sicer v 1. kategorijo (razvite), 2.
kategorijo (srednje razvite) in 3. kategorijo (nerazvite).
V 1. kategorijo spadajo knjižnice, ki v
celoti izpolnjujejo predpisane pogoje.
V 2. kategorijo spadajo knjižnice, ki
dosegajo vsaj 50% predpisanih pogojev, ki se nanašajo na obseg in izbor
strokovno urejenega knjižničnega gradiva in ustrezno usposobljene strokovne
delavce.
V 3. kategorijo spadajo knjižnice, ki ne
dosegajo vsaj 50% predpisanih pogojev po merilih iz prejšnjega odstavka.
Odstotek doseženih pogojev se izračuna
tako, da se po predhodno ugotovljeni stopnji izpolnitve nominalno določenega
normativa po vsakem merilu posebej, izračuna povprečna vrednost po vseh
upoštevanih merilih.
46. člen
Odločbo o izpolnjevanju pogojev za
izvajanje knjižnične dejavnosti izda ministrstvo, pristojno za posamezno vrsto
knjižnic, na podlagi mnenja o izpolnjevanju pogojev za izvajanje knjižnične
dejavnosti, ki ga poda Narodna in univerzitetna knjižnica (v nadaljnjem
besedilu: NUK).
V mnenju oziroma odločbi se opredeli stopnja
razvitosti knjižnice skladno s 45. členom tega pravilnika.
Odločba iz prvega odstavka tega člena je
podlaga za vpis knjižnice v razvid knjižnic, ki ga izvede NUK po postopku, ki
je določen s pravilnikom o razvidu knjižnic.
Preverjanje izpolnjevanja pogojev za
izvajanje knjižnične dejavnosti po tem pravilniku se izvaja vsaka tri leta.
Za NUK izda mnenje o izpolnjevanju pogojev
strokovna komisija iz 20. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za
kulturo (Uradni list RS, št. 96/02).
47. člen
Direktor knjižnice (oziroma za knjižnico
odgovorna oseba v nesamostojni knjižnici) je odgovoren za pravilnost podatkov
in za pravočasno posredovanje izpolnjenih vprašalnikov NUK.
48. člen
Pristojni ministrstvi iz 58. člena zakona
izvajata strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe tako, da v triletnih
intervalih za vsako knjižnico glede na pogoje iz 36. člena zakona ter v skladu
z določili tega pravilnika in mnenji nacionalne knjižnice ocenita ustreznost:
-
obsega, izbora in strokovne ureditve
knjižničnega gradiva v knjižnici,
-
števila in usposobljenosti strokovnih delavcev,
-
prostora in opreme,
-
organiziranosti knjižnice.
Knjižnica dobi pozitivno strokovno oceno,
če izpolnjuje pogoje oziroma se približuje normativom v skladu s triletnim
razvojnim načrtom iz 37. člena zakona.
49. člen
Inšpektor za knjižnice ob rednih ali
izrednih inšpekcijskih pregledih preverja, ali knjižnica še izpolnjuje pogoje
za izvajanje javne službe in pri tem ravna v skladu z 62. in 63. členom zakona.
50. člen
Knjižnica, ki ob izdaji prve odločbe
presega minimalne pogoje, ki jih določa ta pravilnik, obdrži že dosežene
pogoje. Taka knjižnica za svoj nadaljnji razvoj upošteva približevanje
normativom iz 37. člena zakona in veljavnim standardom in strokovnim
priporočilom iz 11. člena zakona.
Priloga 1: Mreža splošnih knjižnic v Sloveniji
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične
dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
51. člen
Strokovni delavci iz drugega odstavka 14.
člena tega pravilnika, ki v času uveljavitve pravilnika ne izpolnjujejo pogojev
glede stopnje izobrazbe, morajo te pogoje izpolniti v petih letih od
uveljavitve tega pravilnika.
52. člen
Zadnji odstavki 11., 12., 14., 15., 17.
člena začnejo veljati po sklenitvi pogodbe med ministrstvom za kulturo in
območno knjižnico. Knjižnica opravlja posebne naloge območne knjižnice v
obsegu, ki ga določa pogodba.
53. člen
Mnenje o izpolnjevanju pogojev za izvajanje
knjižnične dejavnosti za izdajo prvih odločb za prvi vpis v razvid knjižnic
izda NUK na podlagi podatkov, ki jih je pridobil od knjižnic na posebnem
obrazcu (vprašalniku) o stanju za leto 2002 oziroma za knjižnice, ki ne
poročajo vsako leto, po zadnjem evidentiranem stanju pred uveljavitvijo tega
pravilnika.
54. člen
Za splošno knjižnico je do uskladitve
organiziranosti z 19. členom zakona, za pravilnost podatkov in za pravočasno
posredovanje izpolnjenih vprašalnikov v NUK odgovoren direktor javnega zavoda,
katerega del je knjižnica.
55. člen
Novoustanovljenim knjižnicam, vključno s
knjižnicami, ki pridobijo soglasje pristojnega ministrstva za izvajanje javne
službe na podlagi koncesije, se prva odločba izda za začetek izvajanja
dejavnosti.
56. člen
Novoustanovljene knjižnice morajo doseči
minimalni obseg zbirke, določen v tem pravilniku, v roku 9 let od svoje
ustanovitve, razen splošnih knjižnic, ki morajo ta pogoj izpolnjevati že ob
začetku svojega delovanja.
57. člen
Katalog aktivnega dela knjižnične zbirke
knjižnice, razen šolske knjižnice v osnovnih šolah in dijaških domovih, mora
biti javno dostopen v vzajemnem bibliografskem sistemu ali preko svetovnega
spleta najkasneje v roku 6 let od uveljavitve tega pravilnika.
58. člen
Krajevne knjižnice oziroma izposojevališča
se vključijo v vzajemni bibliografski sistem najkasneje v treh letih od
uveljavitve tega pravilnika.
59. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha
veljati pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnic
(Uradni list SRS, št. 28/85).
60. člen
Mreža splošnih knjižnic je priloga in
sestavni del tega pravilnika.
61. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe
(Uradni list RS, št. 70/08) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe
(Uradni list RS, št. 80/12) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.