Na podlagi tretjega odstavka 9. člena zakona o vodah
(Uradni list RS, št. 67/02) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
PRAVILNIK
o metodologiji za določanje vodnih teles površinskih
voda
1. člen
Ta pravilnik določa metodologijo za določanje vodnih teles
ali skupin ali delov vodnih teles površinskih voda (v nadaljnjem besedilu:
vodno telo), kot osnovnih enot za zanesljivo ugotavljanje stanja površinskih
voda in doseganje okoljskih ciljev.
2. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
Tip površinske vode je sklop lastnosti površinske vode ali njenega dela,
ugotovljen na podlagi kombinacije geografskih, hidromorfoloških in
fizikalno-kemijskih deskriptorjev.
2.
Referenčne razmere so razmere, opredeljene z vrednostmi bioloških
elementov površinske vode z zelo dobrim ekološkim stanjem in so značilne za
posamezen tip površinske vode.
3.
Zelo dobro ekološko stanje površinske vode je stanje, pri katerem:
-
vrednosti hidromorfoloških in fizikalno-kemijskih elementov dosegajo
vrednosti, značilne za posamezen tip v razmerah brez motenj ali izkazujejo zelo
majhno odstopanje od teh razmer zaradi dejavnosti človeka in
-
vrednosti bioloških elementov odražajo vrednosti, ki jih običajno
povezujemo s tem tipom v razmerah brez motenj, in ne kažejo ali kažejo zelo
majhno odstopanje od takih razmer,
in se ga ugotavlja po predpisih o varstvu
okolja.
5.
Največji ekološki potencial je najboljša ekološka kakovost, ki je lahko
dosežena v umetnem ali močno preoblikovanem vodnem telesu, potem ko so izvedeni
vsi omilitveni ukrepi.
6.
Reprezentativno vodno telo je vodno telo znotraj skupine vodnih teles,
ki ima značilnosti celotne skupine in v največji meri predstavlja njeno stanje.
7.
Ekoregija je območje, v katerem se pojavljajo za krajino značilni
ekosistemi v predvidljivem vzorcu, ki je odraz geoloških, geomorfoloških,
hidrografskih in hidroloških posebnosti območja.
8.
Obalno morje je del teritorialnega morja, ki sega eno navtično miljo od
temeljne črte po predpisih o pomorstvu.
3. člen
(1) Tip površinske vode se določi na podlagi obveznih ali
kombinacije obveznih in izbirnih geografskih, hidromorfoloških in
fizikalno-kemijskih deskriptorjev iz priloge 1, ki je sestavni del tega
pravilnika.
(2) Tip površinske vode je treba določiti tako, da je mogoče
zanesljivo določiti za tip značilne referenčne razmere.
(3) Biološki elementi, na podlagi katerih se določi za tip
značilne referenčne razmere, so določeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega
pravilnika.
4. člen
(1) Vodno telo se določi tako, da se površinske vode razdeli glede
na:
1.
vrsto površinske vode, pri čemer se potoke šteje za reke,
2.
tip površinske vode,
3.
geografske in naravne hidromorfološke pojave, ki pomembno vplivajo na
biološke elemente ekološkega stanja površinske vode ali ločujejo razpoznavne
dele posameznih vrst površinske vode in
4.
fizične spremembe na površinski vodi, ki so posledica človekove
dejavnosti in imajo takšen vpliv na hidromorfološke značilnosti, površinske
vode, da je preprečeno doseganje dobrega ekološkega stanja.
(2) Pri določitvi vodnega telesa je treba zagotoviti, da se
vodna telesa ne prekrivajo med seboj in vodno telo ni sestavljeno iz delov
površinske vode, ki se ne stikajo.
5. člen
Vodno telo, določeno na podlagi meril iz prejšnjega člena, se
lahko zaradi zanesljivejšega ugotavljanja stanja ali doseganja okoljskih ciljev
nadalje razdeli na dve ali več vodnih teles, če ima del vodnega telesa pomembno
različno stanje, ali del vodnega telesa sega na varstveno ali ogroženo območje
po predpisih o vodah ali na občutljivo območje po predpisih o varstvu okolja
ali na zavarovano ali varovano območje po predpisih o ohranjanju narave.
6. člen
Umetno in močno preoblikovano vodno telo se uvrsti v tip
umetnega ali močno preoblikovanega vodnega telesa na podlagi deskriptorjev
njemu najbolj primerljive vrste površinske vode. Za tipe umetnih in močno
preoblikovanih vodnih teles se določi največji ekološki potencial, ki se določi
na podlagi bioloških elementov iz priloge 2 tega pravilnika.
7. člen
(1) Samostojen del površinske vode z malo prispevno površino
ali z malo površino se lahko priključi sosednjemu vodnemu telesu iste vrste in
istega tipa, kjer je to mogoče, ali se določi kot samostojno vodno telo, ali se
ga ne upošteva pri določevanju vodnih teles.
(2) Samostojen del površinske vode z malo prispevno površino
ali z malo površino se lahko določi kot samostojno vodno telo (v nadaljnjem
besedilu: malo vodno telo), če stanje malega vodnega telesa znatno vpliva na
doseganje ciljev na:
1.
varstvenih ali ogroženih območjih po predpisih o vodah, ali
2.
na občutljivih območjih po predpisih o varstvu okolja, ali
3.
na zavarovanih ali varovanih območjih po predpisih o ohranjanju narave,
ali
4.
če malo vodno telo povzroča pomemben negativen vpliv na druge površinske
ali podzemne vode.
(3) Mala vodna telesa se lahko pri ugotavljanju in
prikazovanju stanja združi v skupino malih vodnih teles, če so iste vrste in
tipa ter nanje vplivajo enake vrste in obsegi obremenitev in imajo vpliv na
isto vodno telo.
8. člen
(1) Vodna telesa se lahko združuje v skupine vodnih teles, če
je to potrebno zaradi večje učinkovitosti poročanja, upravljanja in izvajanja
ekološkega ali kemijskega spremljanja stanja površinskih voda, če spremljanje
stanja na skupini zadostno reprezentativnih vodnih teles znotraj skupine nudi
zadovoljivo stopnjo zaupanja in natančnosti rezultatov spremljanja stanja,
predvsem pa razvrstitve vodnih teles v razrede glede na stanje.
(2) Vodna telesa se lahko zaradi zanesljivejšega ugotavljanja
stanja razdruži v dele vodnih teles.
9. člen
Vodna telesa, njihove dele ali skupine vodnih teles se
poimenuje z geografskimi imeni, ki opredeljujejo geografsko lego vodnih teles,
njihovih delov ali skupin.
10. člen
(1) Določitev vodnih teles se preverja najmanj dve leti pred
vsakim sprejetjem načrta upravljanja voda na vodnih območjih skladno s predpisi
o vodah.
(2) Določitev vodnih teles se spremeni, če je to, potrebno
zaradi zanesljivejšega ugotavljanja stanja površinskih voda in učinkovitejšega
doseganja okoljskih ciljev ob uporabi meril po tem pravilniku.
11. člen
(1) Podatki o vodnih telesih in njihovih mejah se vodijo v
digitalni bazi podatkov za raven merila 1: 25.000 v državnem koordinatnem
sistemu, ki jo kot izvirnik hrani ministrstvo, pristojno za upravljanje voda (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Vodna telesa in njihove meje se prikaže na
publikacijski karti v približnem merilu 1:1.000.000.
(2) Za vsako posamezno vodno telo se izdela opis glede na
uporabljena merila po tem pravilniku in določi referenčne razmere glede na
uvrstitev vodnega telesa v tip. Opise posameznih vodnih teles ter referenčne
razmere za vsak tip se vodi kot atributni del digitalne baze podatkov iz
prejšnjega odstavka.
12. člen
(1) Pri prvi določitvi vodnih teles se do pridobitve vseh
ustreznih podatkov o ekološkem in kemijskem stanju lahko uporabi rezultate
ocene ekološkega stanja ali rezultate ocene antropogenih obremenitev in vplivov
na površinske vode.
(2) Za ocene iz prejšnjega odstavka se lahko uporabijo zadnji
razpoložljivi podatki iz evidenc in baz podatkov, ki jih vodi ministrstvo, ali
drugi uradni podatki, in sicer:
1.
baze podatkov obstoječega spremljanja stanja bioloških parametrov,
2.
evidence podatkov na podlagi predpisov o emisijah odpadnih voda,
3.
evidence podatkov o rabi voda,
4.
evidence podatkov o rabi zemljišč, ali
5.
druge evidence, ki lahko služijo kot ocena obremenitve iz razpršenih
virov obremenjevanja.
13. člen
(1) Prva določitev vodnih teles se izvede najkasneje do 22.
decembra 2004, določitev umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles pa se
prvič preveri najkasneje do 22. decembra 2009.
(2) Določitev drugih vodnih teles se prvič preveri najkasneje
do 22. decembra 2013.
14. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 355-01-8/2003
Ljubljana, dne 23. junija 2003.
EVA 2003-2511-0109
Minister
za okolje, prostor in energijo
mag. Janez Kopač l. r.
Priloga
1: Obvezni in izbirni deskriptorji in njihove vrednosti za določitev
površinskih voda
Priloga
2: Biološki elementi kakovosti za določitev za tip značilnih referenčnih razmer