Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
opravljanju službe izvršitelja obsega:
-
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03 z
dne 21. 2. 2003),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o opravljanju službe
izvršitelja (Uradni list RS, št. 83/06 z dne 4. 8. 2006),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o opravljanju službe
izvršitelja (Uradni list RS, št. 59/11 z dne 25. 7. 2011),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o opravljanju službe
izvršitelja (Uradni list RS, št. 35/16 z dne 13. 5. 2016).
PRAVILNIK
o opravljanju službe izvršitelja
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
Vsebina
1. člen
Ta pravilnik določa obliko in vsebino
identifikacijskih znakov izvršitelja, ravnanje izvršitelja pri opravljanju
neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja ter način hrambe zarubljenih ali odvzetih
stvari.
II. IDENTIFIKACIJSKI ZNAKI
Identifikacijski znaki izvršitelja,
njegovega namestnika in pomočnika
2. člen
Izvršitelj pri opravljanju posameznih
dejanj izvršbe in zavarovanja uporablja in se izkazuje z naslednjimi
identifikacijskimi znaki:
-
izkaznica izvršitelja in priponka izvršitelja;
-
pečat;
-
oznaka na poslovnih prostorih izvršitelja.
Namestnik izvršitelja pri opravljanju
posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja uporablja in se izkazuje z naslednjimi
identifikacijskimi znaki:
-
izkaznica namestnika izvršitelja in priponka namestnika izvršitelja;
-
pečat in žig izvršitelja, ki ga nadomešča.
Pomočnik izvršitelja se pri opravljanju del
pomoči izkazuje z izkaznico pomočnika izvršitelja.
Potrdilo o vpisu pomočnika izvršitelja v
evidenco izvršiteljev izda minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem
besedilu: minister), takoj po opravljenem vpisu v to evidenco. (črtan)
Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo) hrani prepise izdanih potrdil in zaznamuje
morebitno izdajo novega potrdila ter razloge zanjo. (črtan)
Izkaznica
3. člen
Izvršitelj in namestnik izvršitelja imata
izkaznico, s katero se izkazujeta pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in
zavarovanja, pomočnik izvršitelja pa ima izkaznico, s katero se izkazuje pri
opravljanju del pomoči pri posameznih dejanjih izvršbe in zavarovanja (v
nadaljnjem besedilu: izkaznica).
Izkaznico na zahtevo izvršitelja izda
ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Oblika in vsebina izkaznice
4. člen
Izkaznica je izdelana iz plastičnega
materiala v velikosti 85,6 x 54 mm, na njej pa so naslednji podatki (obrazec
IZK št. 1, IZK št. 2 in IZK št. 7):
-
oznaka »izvršitelj«, »namestnik izvršitelja« oziroma »pomočnik
izvršitelja«;
-
fotografija izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja;
-
za izkaznico izvršitelja: osebno ime in sedež izvršitelja;
-
za izkaznico namestnika izvršitelja: osebno ime namestnika izvršitelja
ter osebno ime in sedež izvršitelja, pri katerem je zaposlen;
-
za pomočnika izvršitelja: osebno ime in rojstni datum pomočnika
izvršitelja, osebno ime izvršitelja, pri katerem je zaposlen ter trajanje
pogodbe o zaposlitvi;
-
evidenčna številka izvršitelja, namestnika izvršitelja, oziroma
pomočnika izvršitelja;
-
tekoča številka in datum izdaje izkaznice;
-
slika grba Republike Slovenije, pod njo pa napis Republika Slovenija;
-
podpis ministra in pečat ministrstva.
Evidenca izkaznic
5. člen
(črtan)
Uporaba izkaznice, izdaja nove
izkaznice in vračilo izkaznice
6. člen
Za nepravilno uporabo ali zlorabo izkaznice
je odgovoren izvršitelj.
Če izvršitelj, namestnik izvršitelja
oziroma pomočnik izvršitelja izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje
ali je poškodovana, je dolžan izvršitelj o tem takoj obvestiti ministrstvo, ki
izvršitelju, namestniku izvršitelja oziroma pomočniku izvršitelja na stroške
izvršitelja izda novo izkaznico in jo vpiše v evidenco pod novo zaporedno
številko. Naknadno najdena izkaznica, ki je bila izgubljena ali poškodovana, se
uniči. Uničenje se zaznamuje v evidenci izdanih izkaznic.
Če izvršitelj, namestnik izvršitelja
oziroma pomočnik izvršitelja preneha opravljati službo ali kako drugače izgubi
status izvršitelja, namestnika izvršitelja oziroma pomočnika izvršitelja, mora
takoj po prejemu odločbe oziroma po izteku pogodbe o zaposlitvi izročiti
izkaznico zbornici izvršiteljev. Zbornica izvršiteljev izkaznico pošlje
ministrstvu v osmih dneh od prevzema. Vrnjena izkaznica se uniči. Če mora
izkaznico vrniti izvršitelj, mora ta hkrati s svojo izkaznico vrniti tudi
izkaznico namestnika izvršitelja in izkaznico pomočnika izvršitelja.
Izkazovanje z izkaznico oziroma
potrdilom
7. člen
Izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja
mora pred pričetkom vsakega uradnega dejanja izvršbe in zavarovanja izkaznico
pokazati strankam v postopku izvršbe in zavarovanja ter drugim udeležencem.
Pomočnik izvršitelja mora pred pričetkom
vsakega dejanja pomoči izkaznico pokazati strankam v postopku izvršbe in
zavarovanja ter drugim udeležencem.
Priponka izvršitelja in njegovega
namestnika
8. člen
Izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja
mora imeti tudi priponko, ki je običajno zakrita, pri opravi dejanj izvršbe in
zavarovanja pa jo je dolžan izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja vidno
nositi.
Priponka izvršitelja je pravokotne oblike
iz kovine zlate barve v velikosti 5 x 10 cm (obrazec IZK št. 3) in vsebuje:
-
tekočo številko priponke;
-
sliko grba Republike Slovenije, pod njo pa napis Republika Slovenija;
-
oznako izvršitelj;
-
osebno ime in sedež izvršitelja.
Priponka namestnika izvršitelja je
pravokotne oblike iz kovine zlate barve v velikosti 5 x 10 cm (obrazec IZK št.
4) in vsebuje:
-
tekočo številko priponke;
-
sliko grba Republike Slovenije, pod njo pa napis Republika Slovenija;
-
oznako namestnik izvršitelja;
-
osebno ime namestnika izvršitelja;
-
osebno ime in sedež izvršitelja, pri katerem namestnik je.
Priponko na zahtevo in stroške izvršitelja
naroči in izda ministrstvo.
Evidenca priponk
9. člen
O izdanih priponkah vodi ministrstvo
evidenco.
Za posamezno priponko se v evidenco priponk
vpiše:
-
tekoča številka priponke;
-
ime, priimek in sedež ter evidenčno številko izvršitelja, ki priponko
uporablja oziroma ime, priimek in evidenčno številko namestnika izvršitelja ter
ime, priimek in sedež izvršitelja, katerega namestnik je;
-
datum naročila priponke in datum izdaje priponke izvršitelja oziroma
namestnika izvršitelja;
-
matrica priponke;
-
datum, ko je priponka vzeta iz uporabe s kratko navedbo razloga, datum
uničenja oziroma datum, ko je ministrstvo prejelo obvestilo o izgubi priponke.
Uporaba priponke, izdaja nove
priponke in vračilo priponke
10. člen
Za hrambo in pravilno uporabo priponke je
odgovoren izvršitelj, ki je dolžan o izgubi, poškodbi, zlorabi ali kakršnikoli
drugi nepravilnosti v zvezi z uporabo priponke obvestiti ministrstvo, ki
izvršitelju oziroma namestniku izvršitelja na stroške izvršitelja izda novo
priponko in jo vpiše v evidenco pod novo zaporedno številko. Naknadno najdena
priponka, ki je bila izgubljena oziroma poškodovana priponka se uniči. Uničenje
se zaznamuje v evidenci.
Če izvršitelj preneha opravljati službo izvršitelja
ali kako drugače izgubi status izvršitelja, mora takoj po prejemu odločbe
izročiti priponko zbornici izvršiteljev. Zbornica izvršiteljev priponko pošlje
ministrstvu v osmih dneh od prevzema. Vrnjena priponka se uniči. Hkrati z
izvršiteljem mora priponko izročiti tudi izvršiteljev namestnik, če tega
izvršitelj ima.
Če namestnik izvršitelja preneha opravljati
službo namestnika izvršitelja ali kako drugače izgubi status namestnika
izvršitelja, mora takoj po prejemu odločbe izročiti priponko zbornici izvršiteljev.
Zbornica izvršiteljev pošlje ministrstvu priponko v osmih dneh od prevzema.
Vrnjena priponka se uniči.
Pečat izvršitelja
11. člen
Pečat izvršitelja (v nadaljnjem besedilu:
pečat), je uradni znak okrogle oblike premera 3,5 cm z osebnim imenom izvršitelja
in je dokaz pristnosti in verodostojnosti pisanja izvršitelja.
Pečat se uporablja v črni barvi, je okrogle
oblike in vsebuje:
-
grb Republike Slovenije;
-
oznako izvršitelj;
-
ime in priimek izvršitelja;
-
kraj, kjer ima izvršitelj sedež;
-
evidenčno številko pečata.
Za posebne primere, v katerih bi bil
navedeni pečat neprimeren, se lahko uporablja mali pečat s premerom 2 cm z
enako vsebino, kot jo ima pečat iz prvega odstavka tega člena.
Za pečatenje z voskom ima izvršitelj
kovinski pečat (žig) okrogle oblike s premerom 4 cm in z enako vsebino, kot jo
ima pečat iz prvega odstavka tega člena.
Za obliko, naročanje in hranjenje pečatov
se uporabljajo predpisi, ki urejajo obliko in besedilo pečatov državnih
organov, razen če je s tem pravilnikom kaj posebej določeno.
V pečatu izvršitelja, ki ima sedež na
narodnostno mešanem območju, se besedilo v jeziku italijanske oziroma madžarske
narodnosti navede poleg besedila v slovenskem jeziku.
Pečat na stroške izvršitelja naroči
ministrstvo.
Evidenca pečatov in hramba matric
12. člen
Ministrstvo vodi evidenco pečatov in hrani
matrice pečatov.
Evidenca pečatov iz prejšnjega odstavka se
vodi v posebni knjigi. Za posamezen pečat se v evidenco vpiše:
-
tekoča številka pečata (evidenčna številka);
-
datum naročila pečata in datum izdaje pečata izvršitelju;
-
odtis pečata;
-
ime, priimek in sedež izvršitelja, ki pečat uporablja;
-
datum, ko je pečat vzet iz uporabe s kratko navedbo razloga in datum
uničenja pečata.
Ministrstvo hrani matrice pečatov na varnem
in zavarovanem kraju ali jih komisijsko uniči. Komisijsko se uničijo tudi
pečati, ki se nehajo uporabljati.
Uničenje pečata se zabeleži v evidenci
pečatov.
Izgubo pečata mora ministrstvo objaviti v
Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh ministrstva.
Uporaba pečatov
13. člen
Ko izvršitelj prevzame pečate, je odgovoren
za njihovo hrambo in pravilno uporabo.
Izgubo, zlorabo, poškodovanje ali
kakršnokoli drugo nepravilnost v zvezi z uporabo pečatov, ki jih uporablja, je
dolžan izvršitelj nemudoma naznaniti ministrstvu.
Štampiljke
14. člen
Za mehanično odtiskovanje označb in odredb
izvršitelja uporablja izvršitelj štampiljke.
Štampiljka, s katero se na zarubljenih
stvareh vidno označi, da so zarubljene, je kvadratne oblike v velikosti 10 x 10
cm (obrazec IZK št. 5). Štampiljka vsebuje:
-
označbo spisa izvršitelja;
-
oznako ZARUBLJENO;
-
uro, dan, kraj rubeža;
-
ime in priimek (so)lastnikov stvari ali (so)posestnikov stvari;
-
ime, priimek in sedež oziroma bivališče dolžnika;
-
pečat izvršitelja in podpis izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja.
Če na stvari odtis štampiljke ni možen ali
ga je zaradi narave stvari nemogoče uporabiti, uporablja izvršitelj oziroma
namestnik izvršitelja samolepilni trak v širini 6 cm, rumene barve, na katerem
je neskončno odtisnjena oznaka »ZARUBLJENO« s črnimi črkami. Izvršitelj oziroma
namestnik izvršitelja samolepilni trak prilepi čez zarubljeno stvar in na
vidnem mestu pripečati s pečatnim voskom listino, na kateri je odtisnjena
štampiljka iz prejšnjega odstavka.
Poleg oznak o rubežu iz drugega in tretjega
odstavka tega člena lahko minister z odredbo predpiše še druge oblike oznak ali
druge metode, ki jih uporablja izvršitelj za oznako zarubljenih stvari.
Pisanja izvršitelja
15. člen
Zapisnike, poročila ali druga pisanja, ki
jih mora sestavljati izvršitelj pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja,
se sestavljajo na obrazcih, katerih vsebina je določena s tem pravilnikom.
Če mora izvršitelj sestaviti zapis, za
katerega ni določen obvezen obrazec po tem pravilniku, mora listina obvezno
vsebovati:
-
oznako: ime, priimek in sedež izvršitelja;
-
številko in datum sklepa o izvršbi ter ime in sedež sodišča oziroma
drugega organa, ki je sklep izdal;
-
označbo spisa izvršitelja;
-
zadevo in namen zapisa;
-
datum in kraj zapisa;
-
pečat izvršitelja in podpis izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja.
Vsa pisanja izvršitelja, poslana strankam
in drugim udeležencem v postopku, sodiščem, drugim organom in organizacijam ali
osebami z javnimi pooblastili, registrom in skupnostim, morajo biti opremljena
s pečatom izvršitelja in podpisom izvršitelja. Če listino sestavi namestnik
izvršitelja, podpiše to listino namesto izvršitelja namestnik izvršitelja, pri
čemer mora ta podpisu dodati dostavek »namestnik izvršitelja«.
Naročilo štampiljk in obrazcev
16. člen
Štampiljke in druge oznake o rubežu stvari
iz 14. člena tega pravilnika in obrazce iz 15. člena tega pravilnika naroča na
zahtevo in stroške izvršiteljev ministrstvo pri pooblaščeni osebi, pristojni za
izdelavo štampiljk, drugih oznak in obrazcev.
Ministrstvo vodi evidenco izvršenih
naročil.
Napisna tabla
17. člen
Izvršitelj mora ob vhodu v zgradbo, kjer
ima sedež, postaviti napisno tablo velikosti 60 x 40 cm, na kateri mora biti
grb Republike Slovenije, napis Republika Slovenija, označba izvršitelj ter, osebno
ime izvršitelja (obrazec IZK št. 6).
Napisna tabla je temnomodre barve z obrobo
zlate barve, na kateri je črkami zlate barve napisana vsebina.
Na območjih, kjer živita avtohtoni
italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, mora biti dodana še ena napisna
tabla z isto vsebino in v enaki obliki še v italijanskem oziroma madžarskem
jeziku.
Napisne table naroča ministrstvo pri
pooblaščeni osebi, pristojni za izdelovanje napisnih tabel. Stroške izdelave
krije izvršitelj.
Delovni čas, uradne ure in počitnice
18. člen
Delovni čas določi izvršitelj samostojno,
razen uradnih ur za sprejemanje nepovabljenih strank in vročanje, ki so
določene s tem pravilnikom.
Uradne ure za nepovabljene stranke so pri
vseh izvršiteljih v sredo od 13. do 15. ure in v petek od 9. do 15. ure.
Uradne ure za vročanje so pri vseh
izvršiteljih od ponedeljka do petka od 14. do 16. ure.
Če izvršitelj dejanja izvršbe in
zavarovanja opravlja ob nedeljah ali dela prostih dnevih ter ponoči, mora
upoštevati posebne določbe tega pravilnika.
V okviru delovnega časa odredi oziroma
določi izvršitelj v skladu s predpisi o delovnih razmerjih delo izven delovnega
časa in čas odmora med delom.
Počitnice izvršitelja so praviloma od 15.
julija do 15. avgusta v času sodnih počitnic.
Pod napisno tablo mora biti na običajen način
označen čas trajanja uradnih ur izvršitelja.
Nadomeščanje izvršitelja
19. člen
Obvestilo o določitvi začasnega namestnika
mora izvršitelj, začasni namestnik ali predsednik Zbornice izvršiteljev obesiti
na vidnem mestu v ali pred poslovnim prostorom izvršitelja. Na obvestilu mora
biti navedeno ime, priimek in sedež začasnega namestnika.
III. EVIDENCA ZADEV PRI IZVRŠITELJU
Splošne določbe
20. člen
Izvršitelj mora vsako zadevo, ki jo prejme
v izvršitev, vpisati v evidenco izvršilnih zadev in zadev zavarovanja (obrazec
IZV št. 1 – obrazec zadev, ki jih prejme izvršitelj v izvršitev od sodišča in
obrazec IZV št. 2 – obrazec zadev, ki jih prejme izvršitelj v izvršitev od
drugih pristojnih organov).
Izvršitelj lahko vodi evidenco tudi s
podporo računalnika. V tem primeru ni potrebno evidence voditi na obrazcih iz
prejšnjega odstavka, vendar pa mora računalniško podprta evidenca vsebovati vse
predpisane postavke, navedene v obrazcih.
Izvršitelj vodi evidence zadev ločeno po
posameznih sodiščih in po drugih pristojnih organih, za vsako koledarsko leto
posebej. Na koncu koledarskega leta mora izvršitelj podatke iz evidence na
predpisanih obrazcih zvezati v trde platnice, ki morajo na sprednji strani
vsebovati naslov evidence, navedbo imena, priimka in sedeža izvršitelja,
navedbo leta, za katero so se vpisovale zadeve ter ime in sedež sodišča oziroma
drugega organa, ki mu je zadeve dodelil v izvršitev.
Če v tem pravilniku ni drugače določeno, se
za vodenje evidenc pri izvršitelju smiselno uporabljajo določbe sodnega reda o
vpisovanju in evidenci zadev, opremi in odpravi pisanj ter pisarniško tehničnem
poslovanju.
Podatki iz evidenc so podlaga za označbo
spisa izvršitelja (27. člen tega pravilnika) ter za statistična in druga
poročila.
Način vodenja evidence
21. člen
Če se ista zadeva izvršbe ali zavarovanja
vodi zoper več oseb, se vpiše v evidenco pod eno zaporedno številko, pred imena
strank pa se vpišejo arabske številke od 1 dalje.
Če se več zadev izvršbe ali zavarovanja
vodi zoper istega dolžnika, se vsaka zadeva vpisuje v evidenco pod samostojno
zaporedno številko.
Pri ročno vodenih evidencah se vsi vpisi
vpisujejo s črnilom.
Pri vpisu nujne zadeve se to z označbo
»NUJNO« navede pred zaporedno številko zadeve.
Če v evidenci pri kakšni zadevi ni prostora
za nadaljnje vpise, se vpisovanje nadaljuje v prvi prosti vrsti za zadnjo
zaporedno številko tako, da se številka prvotnega vpisa vpiše z rdečilom (npr.
za zaporedno številko 20 se vpiše rdeča 15, kar pomeni nadaljevanje vpisov
zadeve pod št. 15). Pri prvotnem vpisu pa se označi zveza tako, da se zaporedno
številko prvotnega vpisa lomi z zaporedno številko zadeve, za katero se vpisi
nadaljujejo (npr. 15/20).
V stolpcu pripombe se vpisujejo poleg
drugih tudi vsi zaznamki, ki se nanašajo na spremembe v zvezi z izvršilno
zadevo ali zadevo zavarovanja po določbah sodnega reda in vse spremembe ali
dejstva, ki se nanašajo na postopek izvršbe ali zavarovanja v posamezni
izvršilni zadevi (npr. združitev zadev, predložitve spisov, kroženje spisa,
roki, začasna predložitev spisa, prekinitev postopka, odlog izvršbe itd.).
Pomote pri vpisih v evidenco
22. člen
Pri pomotni vpisani zadevi se zaporedna
številka zadeve poševno prečrta, v stolpcu za pripombe pa vpiše »pomotni vpis«.
Nova zadeva, ki se vpiše za pomotnim
spisom, dobi naslednjo zaporedno številko za pomotno vpisano zadevo.
Pomotno vpisane zadeve se pri sklepanju
evidence konec leta odštejejo od števila na novo prejetih zadev.
Pomotni vpisi v posameznih stolpcih se s
črnilom vodoravno prečrtajo tako, da ostanejo čitljivi in se vpišejo pravilni
podatki.
Posamezni vpisi v evidenci se ne smejo
brisati niti na drug način uničiti (npr. prelepiti, radirati ali podobno).
Odčrtanje zadeve
23. člen
Ko je postopek pri izvršitelju v določeni
zadevi končan, se zaporedna številka zadeve v evidenci odčrta. Pri ročno
vodenih evidencah je znamenje odčrtanja »I_________«, pri računalniško vodenih
evidencah pa vpis »statistično odčrtano«.
Če je postopek pri izvršitelju končan le za
določeno osebo – dolžnika, se odčrta samo številka pred imenom dolžnika.
Če je zadeva pomotoma odčrtana ali je treba
znak odčrtanja razveljaviti, se s črnilom prečrta znak odčrtanja, v
računalniško vodeni evidenci pa se navede »ODČRTANJE RAZVELJAVLJENO« in datum.
Če se taka zadeva nato kot končana odčrta,
se napravi nov znak odčrtanja.
Združitev zadev
24. člen
Če se pri sodišču oziroma drugemu organu
združi več izvršilnih zadev ali zadev zavarovanja zoper istega dolžnika, v
katerih je za opravo neposrednih dejanj izvršbe ali zavarovanja določen isti
izvršitelj, se tudi v evidenci zadev pri izvršitelju več zadev združi tako, da
se pridružena zadeva odčrta kot rešena, v stolpcu za pripombe pa se navede, s
katero zadevo je bila združena in datum odločbe sodišča oziroma drugega organa
o združitvi. Pri zadevi, s katero je bila zadeva združena, se v stolpcu za
pripombe navede pridružitev zadeve.
Že izvršeni vpisi pridružene zadeve se ne
prenesejo. Vsi nadaljnji vpisi pridružene zadeve se nadaljujejo pri zadevi, s
katero je zadeva združena.
Enako, kot je določeno v prvem in drugem
odstavku tega člena, se ravna tudi takrat, ko združi opravo dejanj izvršbe in
zavarovanja v zadevah zoper istega dolžnika izvršitelj, s tem, da se v stolpcu
za pripombe odčrtane zadeve vpiše namesto datuma odločbe sodišča oziroma
drugega organa o združitvi, datum izvršiteljeve odločitve o združitvi.
Sklenitev evidence
25. člen
Evidenca se sklene konec leta tako, da
izvršitelj z lastnoročnim podpisom in s svojim pečatom potrdi izpolnjene
obrazce IZV št. 1 in IZV št. 2 in na njihovi podlagi v skladu z drugim
odstavkom 297.c člena zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljnjem besedilu:
zakon) sestavi letno poročilo o poslovanju izvršitelja.
Nezaključene zadeve
26. člen
Zaporedne številke konec leta nezaključenih
zadev se vpišejo na prvi strani evidence za prihodnje leto pod naslovom »ostalo
nedokončano«, in sicer kronološko po letih pripada in pod novimi zaporednimi
številkami ter lomljeno z zaporednimi številkami iz prejšnje evidence in
označbo letnice evidence (npr. 1/15-97). Če se zadeva v novem letu konča, se v
prejšnjih evidencah odčrta, v novem vpisniku pa se odčrta skladno s tem
pravilnikom o odčrtanju končane zadeve.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za
ponovno odprte zadeve s tem, da se uporabi v novi evidenci oznaka »Ponovno
odprta zadeva«.
Spisi izvršitelja
27. člen
Vsako zadevo, ki jo izvršitelj prejme v
izvršitev, mora izvršitelj voditi kot samostojen spis v posebnem ovitku
(obrazec IZV št. 3 – ovitek spisa).
Izvršitelj osnuje spis tako, da na ovitek
spisa vpiše podatke po posameznih rubrikah.
Pri vpisovanju označbe spisa navede
zaporedno številko iz evidence zadev pri izvršitelju in zadnji dve številki
letnice (npr. 15/99). Če sta obe zadnji dve številki nič navede celotno
letnico.
Označbo spisa navede tudi na vsa pisanja in
vse listine, ki sodijo v spis, in sicer tako, da na vsako novo listino v
zgornjem desnem kotu navede označbo spisa (npr. 15/99), nad njo pa se navede
listovna številka pisanja.
Spis se uredi tako, da se pisanja vložijo v
spis kronološko, kot so vpisana v popis spisa. Vročilnice in povratnice se
sproti pripnejo k pisanju, na katerega se nanašajo.
Hramba in ravnanje s spisi
28. člen
Izvršitelj mora ovitke s spisi posameznih
zadev hraniti v posebnem za to namenjenem prostoru tako, da je zagotovljena
varna hramba, preglednost in dostop nadzornim organom v vsakem času.
Če bi bil spis zaradi velikega števila
pisanj preobsežen, se ga lahko razdeli v posamezne ovitke, ki se označijo z
zaporednimi rimskimi številkami, medtem ko se listovne številke nadaljujejo.
Če je potrebno ovitek obnoviti, se nanj
prepišejo vsi podatki s prejšnjega ovitka.
Če se zadeva prenese iz dosedanjega v nov
ali drug vpisnik v evidenci izvršitelja, se na ovitku prejšnja označba spisa
prečrta in se vpiše nova.
Če se med opravo dejanj izvršbe ali
zavarovanja spremeni izvršitelj, sodišče ali drug organ, se prečrta ime
prejšnjega izvršitelja, sodišča ali drugega organa in vpiše ime novega.
Če se med opravo dejanj izvršbe ali
zavarovanja spremeni vrednost spora, vrsta in predmet izvršbe, se na ovitku
prejšnji podatki z rdečilom prečrtajo in se vpišejo novi podatki.
Ovitki spisov so lahko speti preko ovitka z
elastiko.
Popis spisa
29. člen
V vsakem spisu se vodi popis spisa (obrazec
IZV št. 4 – popis spisa), ki je lahko natisnjen na notranji strani ovitka ali
na posebnem listu, ki mora biti pritrjen na ovitek spisa. Če ima popis več
listov, morajo biti na zgornjem levem kotu označeni z zaporedno številko.
Popis spisa vsebuje zaporedno številko
pisanja, datum prejema ali sestave pisanja, kratko vsebino posameznega pisanja,
njegovo listovno številko, število prilog in kje se te hranijo, če zaradi
obsežnosti ali iz drugih razlogov ne morejo biti priloženi spisu.
V popis spisa se vpisujejo tudi vrnjene
pošiljke, ki niso bile vročene.
Pisanja se vpisujejo v popis sproti.
Prenos spisov na drugega izvršitelja
30. člen
Če se obstoječi spis prenese od enega
izvršitelja k drugemu izvršitelju, se v popisu spisa listovne številke
nadaljujejo, vendar se pri prvi redni številki, ki se nanaša na novo številko
evidence pri drugem izvršitelju vpiše nova označba spisa.
Če izvršitelj dobi spis, ki nima popisa
spisa ali prejme spis, ki ni urejen, ga vrne prejšnjemu izvršitelju z zahtevo,
da spis v roku treh dni uredi in ga urejenega vrne. Kolikor v določenem roku
izvršitelj spisa ne dobi vrnjenega oziroma ga dobi vrnjenega neurejenega,
obvesti o tem Zbornico izvršiteljev.
IV. PRAVILA RAVNANJA IZVRŠITELJA PRI OPRAVLJANJU DEJANJ
IZVRŠBE IN ZAVAROVANJA
Začetek opravljanja neposrednih
dejanj izvršbe in zavarovanja
31. člen
Izvršitelj začne opravljati neposredna
dejanja izvršbe in zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: izvršilna dejanja) po
prejemu akta, s katerim je na podlagi zakona določen za izvršitelja v konkretni
zadevi (npr. sklep sodišča o izvršbi ali zavarovanju, poseben sklep sodišča o določitvi
za izvršitelja, akt drugega organa, s katerim je določen za izvršitelja; v
nadaljnjem besedilu: akt o določitvi).
Sodišče oziroma drug organ, ki lahko v
skladu z zakonom pooblasti izvršitelja za opravo posameznih izvršilnih dejanj
(v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) mora izvršitelju ob vročitvi akta o
določitvi predložiti tudi prepis vseh listin, ki so izvršitelju potrebne za
opravo izvršbe.
Če je izvršitelj pri opravljanju izvršilnih
dejanj dolžan vročiti tudi odpravke sklepov ali kakšne druge listine ali
pisanja, morajo biti izvršitelju hkrati z vročitvijo akta o določitvi
predložene tudi te listine, vse v ustreznem številu izvodov za izvršitelja in
stranke oziroma druge udeležence postopka.
Izločitev izvršitelja
32. člen
Če je bil ob izdaji akta o določitvi
izvršitelja podan razlog za izločitev izvršitelja ali če do izločitvenega
razloga pride ali se ga ugotovi potem, ko je izvršitelj že začel z opravljanjem
izvršilnih dejanj v konkretni zadevi, izvršitelj ne sme pričeti z opravljanjem
izvršilnih dejanj oziroma mora takoj prenehati z opravljanjem teh dejanj in
predlagati svojo izločitev.
Če primeru iz prejšnjega odstavka pristojni
organ zavrže ali zavrne predlog za izločitev, izvršitelj z opravljanjem
izvršilnih dejanj nadaljuje po pravnomočnosti sklepa. Če pa je predlogu za
izločitev ugodeno, mora izvršitelj v roku treh dni po pravnomočnosti sklepa o
izločitvi, pristojnemu organu, ki vodi izvršilni postopek ali postopek
zavarovanja, vrniti vsa pisanja, ki so mu bila predložena in mu hkrati poslati
vse listine, ki jih je sestavil do trenutka ugotovitve obstoja izločitvenega
razloga.
Izvršitelj, ki je pred izločitvijo opravil
kakšno izvršilno dejanje v konkretni zadevi, mora pristojnemu organu in upniku
poslati pisno poročilo o svojem delu in nastalih stroških. Pristojni organ po
prejemu poročila po potrebi odloči o vzpostavitvi prejšnjega stanja v tej
zadevi.
Določitev drugega izvršitelja
33. člen
Če je izvršitelj suspendiran ali razrešen
oziroma če pristojni organ v okviru drugih zakonskih pogojev določi drugega
izvršitelja, prevzame novi izvršitelj nerešene zadeve na podlagi odredbe
pristojnega organa oziroma Zbornice izvršiteljev s prevzemnim zapisnikom in
priloženim obračunom varščin, stroškov in plačila za opravljena dejanja,
evidenco in dokumentacijo za vsako posamezno zadevo.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno
uporabljajo tudi pri začasnem prevzemu nerešenih zadev zaradi nadomeščanja
izvršitelja (drugi in tretji odstavek 294.c člen zakona).
Poziv za plačilo varščine
34. člen
Če zakon ne določa drugače, lahko
izvršitelj pred opravo posameznega izvršilnega dejanja v postopkih sodne
izvršbe in zavarovanja upnika pozove na plačilo varščine.
Poziv za plačilo varščine mora vsebovati
opravilno številko zadeve izvršbe ali zavarovanja, navedbo sodišča, ki je
izdalo akt o določitvi, rok za plačilo in višino varščine, navedbo številke skrbniškega
računa izvršitelja, na katerega se mora nakazati varščina, pouk, da lahko upnik
v roku osmih dni od prejema poziva pri izvršitelju vloži zahtevo, da o roku in
višini varščine odloči sodišče, ter opozorilo, da bo izvršba ustavljena, če
varščina ne bo plačana v roku, ki ga je določil izvršitelj oziroma sodišče in
če o tem ne bo predloženo dokazilo izvršitelju in sodišču.
Poziv za plačilo varščine vroči izvršitelj
upniku osebno, in sicer po pošti ali neposredno, v skladu s pravili zakona o
pravdnem postopku za osebne vročitve. Če izvršitelj sam opravi neposredno
vročitev, uporabi Obrazec IVRO št. 3 in 4. Izvod poziva na plačilo varščine
mora izvršitelj izročiti tudi sodišču, ki je izdalo akt o določitvi ali pa ga
poslati temu sodišču priporočeno po pošti.
Zahteva, da o varščini odloči sodišče
35. člen
Upnikovo zahtevo, da o plačilu varščine
odloči sodišče, mora izvršitelj takoj izročiti sodišču, ki je izdalo akt o določitvi,
ali pa mu jo poslati priporočeno po pošti. Izvršitelj mora pri tem navesti tudi
opravilno številko zadeve izvršbe in zavarovanja, na katero se zahteva nanaša,
ter priložiti listine (pisemska ovojnica, potrdilo o prejemu), iz katerih je
razviden dan vložitve zahteve.
V primeru iz prejšnjega odstavka začne teči
rok za plačilo varščine od dneva, ko je bil upniku vročen sklep sodišča o
varščini.
Sklep o varščini in sklep o ustavitvi
izvršbe mora sodišče poslati tudi izvršitelju.
Obvestilo o ustavitvi izvršbe
36. člen
Če zahteva za odločitev sodišča o varščini
ni bila podana in upnik varščine ni pravočasno plačal oziroma predložil
dokazila o njenem plačilu, mora izvršitelj v nadaljnjih osmih dneh obvestiti
sodišče, da v dodeljeni zadevi ustavi izvršbo ali zavarovanje in v svoji
evidenci odčrtati to zadevo kot končano.
V primeru, ko je o varščini odločilo
sodišče in je upnik ni pravočasno plačal oziroma predložil dokazila o plačilu,
izvršitelj odčrta izvršilno zadevo ali zadevo zavarovanja kot končano, ko
prejme sklep sodišča o ustavitvi izvršbe.
Če je sklep o ustavitvi izvršbe
razveljavljen in se izvršba nadaljuje, izvršitelj zadevo na novo vpiše.
Ravnanje izvršitelja po prejemu
varščine
37. člen
Če je izvršitelj od upnika zahteval plačilo
varščine, mora najkasneje v tridesetih dneh po prejemu varščine na skrbniški
račun začeti z opravo
izvršilnega dejanja, za katerega je bila varščina plačana. V primeru, ko
izvršitelj predlaga svojo izločitev, ali ko izločitev izvršitelja predlaga
stranka, se rok tridesetih dni šteje od dneva prejema sklepa, s katerim
predlogu za izločitev izvršitelja ni bilo ugodeno.
Opravila izvršitelja v zadevah
izvršbe in zavarovanja
38. člen
Izvršitelj v skladu z zakonom opravlja
zlasti naslednja izvršilna dejanja:
1.
vložitev zahteve za vpis rubeža in prepovedi razpolaganja v register
neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (tretji odstavek
81. člena zakona);
2.
odvzem listin in registrskih označb za premičnino (četrti odstavek 81.
člena zakona);
3.
rubež premičnih stvari dolžnika (82. člen zakona);
4.
hramba zarubljenih premičnih stvari (85. člen zakona);
5.
cenitev zarubljenih premičnih stvari (89. člen zakona);
6.
organizacija in izvedba javne dražbe oziroma vnovčenje zarubljenih
stvari na drug način (93. člen zakona);
7.
zagotovitev izbrisa vseh bremen in prepovedi iz registra neposestnih
zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, izdaja dokumenta ob prodaji
premičnin (96. člen zakona);
8.
dejanja v zvezi s poplačilom upnika (97. člen zakona);
9.
rubež terjatev iz vrednostnih papirjev in izročitev vrednostnih papirjev
sodišču ter izročanje vrednostnih papirjev dolžniku zaradi oprave pravnih
dejanj, potrebnih za ohranitev ali izvrševanja pravic iz zarubljenega
vrednostnega papirja (108. člen zakona);
10. odvzem
premičnih stvari dolžnika zaradi njihove izročitve dolžnikovemu dolžniku (122.
člen zakona);
11. prevzem
in hramba premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (157. člen zakona);
12. prodaja
premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (158. člen zakona);
13. prodaja
premoženjskih in materialnih pravic dolžnika (163. člen zakona);
14. določitev
pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev za prodajo vrednostnih
papirjev, ki ne kotirajo na borzi, prodaja nematerializiranih vrednostnih
papirjev, ki ne kotirajo na borzi, in določitev pooblaščenega udeleženca trga
vrednostnih papirjev za izvedbo prenosa imetništva vrednostnih papirjev, ki ne
kotirajo na borzi (93. člen zakona);
15. rubež
nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo oziroma je bila zemljiška
knjiga, v katero je bila vpisana nepremičnina, uničena (211. člen zakona);
16. odvzem
določenih premičnih stvari, ki jih je dolžnik dolžan izročiti in njihova
izročitev upniku (214. člen zakona);
17. odvzem
določene količine nadomestnih premičnih stvari in njihova izročitev upniku
(216. člen zakona);
18. izpraznitev
(odstranitev oseb in stvari) nepremičnine in izročitev nepremičnine v posest
upniku (221. člen zakona);
19. prevzem
v hrambo premične stvari, odstranjene iz nepremičnine, ki bi jih bilo treba
izročiti dolžniku (222. člen zakona);
20. prodaja
iz nepremičnine odstranjenih premičnih stvari, ki dolžniku niso bile izročene
(223. člen zakona);
21. pomoč
pri dejanjih v zvezi z obveznostjo dolžnika kaj storiti, dopustiti ali opustiti
(224.a člen zakona);
22. oprava
dejanj fizične razdelitve stvari ali skupnega premoženja in prodaja stvari, ki
je potrebna zaradi razdelitve (235. in 236. člen zakona);
23. odvzem
otroka in njegova izročitev upniku (238.e člen in 238.f člen zakona);
24. rubež,
zagotovitev vpisa rubeža v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih
premičnin ter hramba premičnin v postopku zavarovanja denarne terjatve z
zastavno pravico na premičnini (248. člen zakona);
25. hramba
zarubljenih stvari v postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico
na podlagi sporazuma strank pri notarju (četrti odstavek 251. člena zakona);
26. odvzem
in izročitev premičnih stvari, ki so bile zarubljene v postopku zavarovanja
denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank pri notarju
(253. člen zakona);
27. dejanja
v zvezi z izvršitvijo predhodnih odredb vključno z zagotovitvijo vpisa rubeža v
register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin;
28. dejanja
v zvezi z izvršitvijo začasnih odredb;
29. oprava
drugih dejanj, ki jih v skladu z zakonom odredi sodišče ali pristojni organ.
Opravila pomočnika izvršitelja v
zadevah izvršbe in zavarovanja
38.a člen
Skupaj z izvršiteljem lahko opravila
izvršitelja v zadevah izvršbe in zavarovanja iz prejšnjega člena opravlja
pomočnik izvršitelja.
Pomočnik izvršitelja lahko, po izvedbi
dejanj, ki jih izvršitelj opravi v skladu z 72. in 73. členom tega pravilnika, brez navzočnosti izvršitelja opravlja naslednja dejanja:
1.
odvzem listin in registrskih označb za premičnino (četrti odstavek
81. člena zakona);
2.
rubež premičnih stvari dolžnika (82. člen zakona);
3.
cenitev zarubljenih stvari (89. člen zakona);
4.
odvzem premičnih stvari dolžnika zaradi njihove izročitve dolžnikovemu
dolžniku (122. člen zakona);
5.
prevzem premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (157. člen zakona);
6.
odvzem določenih premičnih stvari, ki jih je dolžnik dolžan izročiti, in
njihova izročitev upniku (214. člen zakona);
7.
odvzem določene količine nadomestnih premičnih stvari in njihova
izročitev upniku (216. člen zakona);
8.
prevzem v hrambo premične stvari, odstranjene iz nepremičnine, ki bi jih
bilo treba izročiti dolžniku (222. člen zakona);
9.
pomoč pri dejanjih v zvezi z obveznostjo dolžnika kaj storiti, dopustiti
ali opustiti (224.a člen zakona);
10. odvzem
in izročitev premičnih stvari, ki so bile zarubljene v postopku zavarovanja
denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank pri notarju
(253. člen zakona);
11. oprava
drugih dejanj, ki jih v skladu z zakonom odredi sodišče ali pristojni organ.
Prejšnji odstavek se ne uporablja v
primerih, ko mora izvršitelj ravnati v skladu s 44. in 45. členom tega pravilnika.
V zadevah izvršbe in zavarovanja, ki jih
pomočnik izvršitelja opravlja v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena,
mora pomočnik izvršitelja ravnati v skladu z določbami tega pravilnika, ki
urejajo način in postopek opravljanja zadev izvršbe in zavarovanja.
Način opravljanja izvršilnih dejanj
39. člen
Izvršilna dejanja mora izvršitelj
opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se
najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika oziroma izvršitev ali
zavarovanje dolžnikove obveznosti, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo
dolžnika, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb ter jim ne sme
povzročiti nepotrebne škode ter stroškov.
Izvršitelj mora opravljati svoje naloge v
okviru, pod pogoji in na način, ki jih določajo zakoni, na podlagi zakona izdani
predpisi in ta pravilnik.
Izvršitelj mora opravljati izvršilna
dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane
ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače.
Če izvršitelj sam ugotovi, da za izvršitev
svojih nalog potrebuje dodatna navodila, pojasnila ali odredbe pristojnega
organa, svojo zahtevo z vsemi okoliščinami zadeve takoj sporoči pristojnemu
organu. Če z opravo izvršilnih dejanj še ni začel, je zahteva lahko pisna ali
ustna, če pa je z opravo izvršilnih dejanj že začel, je zahteva ustna, razen v
primerih, ko ustne razlaga ne more dobiti. V tem primeru odloži opravo
izvršilnih dejanj do takrat, ko lahko dobi ustno razlago.
Če je določen rok za opravo posameznih
izvršilnih dejanj, mora izvršitelj ta rok upoštevati. Če to iz upravičenih
razlogov ni mogoče in iz akta pristojnega organa ne izhaja kaj drugega, mora
izvršitelj ta organ o tem nemudoma obvestiti zaradi izdaje nadaljnjih navodil.
Pri opravljanju posameznih izvršilnih
dejanj lahko izvršitelj fotografira predmete, na katerih poteka izvršba in
kraj, kjer se opravlja dejanje. Stroški fotografiranja in razvijanja slik so
izvršilni stroški, če je bilo fotografiranje potrebno zaradi dokazovanja
dejstev, ki jih dolžnik navaja v ugovorih in pritožbah, ki se nanašajo na delo
izvršitelja oziroma zaradi dokazovanja dolžnikovega ravnanja v nasprotju z
navodili izvršitelja.
Vrstni red opravljanja izvršilnih
dejanj
40. člen
Izvršitelj opravlja izvršilna dejanja po
vrstnem redu, kot je prejel akte o določitvi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
izvršitelj odstopi od takšnega vrstnega reda:
-
v primeru, ko pri opravljanju izvršilnih dejanj združi več zadev, ki se
nanašajo na istega dolžnika;
-
če je to potrebno zaradi nujnosti posameznih nalog ali zaradi narave
predmetov izvršbe ali zavarovanja;
-
če je tako določeno z zakonom, drugim pravnim predpisom ali aktom
pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi.
Opravljanje izvršilnih dejanj ob
nedeljah in praznikih ter ponoči
41. člen
Ob nedeljah in dela prostih dnevih ter
ponoči lahko izvršitelj opravi izvršilna dejanja samo v nujnih primerih po
odredbi ali drugem aktu sodišča oziroma drugega pristojnega organa.
Če izvršitelj pri poskusu opravljanja
izvršilnih dejanj ugotovi, da bo izvršba uspešna samo, če bo opravil posamezna
izvršilna dejanja v času iz prejšnjega odstavka, ali če je že večkrat neuspešno
poskušal opraviti posamezna izvršilna dejanja na delovni dan, lahko od sodišča
oziroma drugega pristojnega organa zahteva izdajo odredbe ali drugega akta. Zahtevo
mora podati pisno in jo utemeljiti.
Za nočni čas se šteje čas od 22. do 6. ure.
Izvršba v zaprtem prostoru
42. člen
Če je to potrebno za opravo izvršilnih
dejanj, sme izvršitelj preiskati poslovne prostore, skladišča, gospodarska
poslopja, stanovanje, v katerem stanuje dolžnik in druge prostore dolžnika.
Izvršitelj sme pri tem odpreti zaprta vhodna in sobna vrata, zaprto embalažo in
druge zaprte stvari dolžnika ter odstraniti morebitne druge ovire.
Pri opravi dejanj iz prejšnjega odstavka v
prostorih pravne osebe mora izvršitelj pred začetkom njihove oprave zahtevati
od zakonitega zastopnika te pravne osebe, da takoj določi osebo, ki bo navzoča
pri teh dejanjih.
Kadar pri opravi dejanj iz prvega odstavka
tega člena zakoniti zastopnik pravne osebe ni navzoč ali ne določi osebe, ki bo
navzoča pri teh dejanjih oziroma če v stanovanju ni navzoč dolžnik, njegov
zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član njegovega gospodinjstva, mora
izvršitelj zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov, ki ne smeta biti
osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju.
Če je opravo izvršilnih dejanj potrebno
opraviti v zaklenjenem prostoru in dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti,
opravi izvršitelj ali njegov namestnik osebno na podlagi odredbe sodišča ali
odločbe pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi, nasilen vstop, pri
čemer mora zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov, ki ne smeta biti
osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju oziroma sta kakorkoli drugače udeleženi
v postopku izvršbe.
Odredbo iz prejšnjega odstavka izda sodišče
izvršitelju že ob njegovi določitvi, izvršitelj ali njegov namestnik osebno pa jo lahko uporabi le v primeru, ko so
podane okoliščine iz prejšnjega odstavka.
Kadar v primeru iz četrtega odstavka tega
člena dolžnik ni navzoč pri opravi dejanja, lahko izvršitelj ali njegov
namestnik osebno zamenja
uničeno ključavnico, ključ pa na lastno odgovornost deponira za dolžnika pri
osebi, ki je v skladu s predpisi pooblaščena za opravljanje dejavnosti
varovanja zasebnega premoženja ter o tem dolžniku pusti sporočilo na vratih.
Stroški zamenjave ključavnice in deponiranja ključa so izvršilni stroški.
V zapisniku o opravljenem izvršilnem
dejanju mora izvršitelj navesti osebna imena, poklic in bivališče polnoletnih
občanov, ki sta sodelovala pri opravi dejanja izvršbe ali zavarovanja ter
razlog za njuno sodelovanje pri dejanju. Zapisnik morata oba občana
sopodpisati.
Stroški, ki nastanejo s pristopom dveh
polnoletnih občanov se kot izvršilni stroški povrnejo po določbah pravilnika,
ki ureja povračilo stroškov v pravdnem postopku.
Izvršba v javni zgradbi
43. člen
Če se izvršilno dejanje opravlja v javni
zgradbi, mora izvršitelj pred njegovo opravo to sporočiti predstojniku ali
njegovemu namestniku.
Če predstojnik, njegov namestnik ali vodja
urada opravi izvršilnega dejanja ugovarja, ker naj bi se z njim posegalo na
tiste stvari, ki so nujno potrebne za opravljanje javne službe, mora izvršitelj
o tem nemudoma poročati pristojnemu organu, ki je izdal akt o določitvi in
pridobiti nadaljnje navodilo.
Pomoč strokovnjaka pri nasilnem
vstopu
44. člen
Pri opravi izvršilnih dejanj iz 42. in 43.
člena tega pravilnika mora izvršitelj ravnati tako, da dolžniku ne povzroči
nepotrebne škode v njegovih prostorih. S tem namenom lahko izvršitelj pritegne
k opravi dejanj za to usposobljenega strokovnjaka ustrezne stroke.
Stroški strokovnjaka so izvršilni stroški.
V primeru iz prvega odstavka tega člena je
izvršitelj odgovoren za pravilno izbiro ustreznega strokovnjaka.
Pomoč policije
45. člen
Izvršitelj, ki si v skladu z zakonom pri
opravi izvršilnih dejanj zagotovi prisotnost in pomoč policije, ostane
odgovorni vodja izvršilnega dejanja.
Policija izvršitelja varuje pred dejanskimi
napadi in sodeluje pri premagovanju aktivnega in pasivnega odpora zavezanca.
Policija sme izvršitelju pomagati tudi pri odprtju zaprtega prostora in
odstranitvi ovir za opravo izvršilnih dejanj. (črtan)
Odprava ovir
46. člen
Če je to potrebno, lahko izvršitelj v
primerih, ko ugotovi, da izvršilnega dejanja zaradi določene ovire ni mogoče
opraviti, zaprosi pristojni organ za izdajo potrebne odredbe za odpravo ali
odstranitev ovire.
Če ovir ni mogoče odpraviti oziroma jih ni
mogoče odstraniti na način iz prejšnjega odstavka, izvršitelj v skladu s tem
pravilnikom v zapisniku in poročilu navede razloge za nezmožnost oprave dejanj.
Ukrepi za zagotovitev reda in miru
47. člen
Izvršitelj je pri opravi izvršilnih dejanj
dolžan storiti vse potrebno, da se zagotovi red in mir, zlasti če je to
potrebno, da se preprečijo zastraševanja, zavlačevanja ali nedopustni dogovori
na dražbi. Če se taka dejanja nadaljujejo kljub opozorilu oziroma opominu lahko
izvršitelj odredi tudi odstranitev oseb, ki opravo izvršilnega dejanja motijo
ali se nedostojno obnašajo, ne glede na to, ali so stranke oziroma udeleženci postopka
izvršbe. Zaradi izvršitve teh odredb si lahko izvršitelj zagotovi tudi pomoč
policije.
Prepoved vnaprejšnje obvestitve
zavezanca
48. člen
Izvršitelj pred odhodom na kraj oprave
izvršilnih dejanj ne sme obvestiti zavezanca, niti na kak drug način povzročiti,
da slednji za to izve, razen takrat, ko gre za prisilno izpraznitev prostorov
oziroma, če je obveznost obvestitve določena z zakonom, drugim predpisom ali
aktom organa, ki je določil izvršitelja.
Navzočnost upnika in drugih oseb
49. člen
Izvršitelj mora upnika vedno obvestiti o
kraju in času oprave izvršilnih dejanj iz 2., 3., 6., 8., 10. do 18. in 21. do
28. točke 38. člena tega pravilnika, o njegovi pravici do navzočnosti pri teh
dejanjih in o posledicah njegove nenavzočnosti.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka je dolžan
izvršitelj poslati upniku tudi v drugih primerih, če tako odredi pristojni
organ ali če tako določa zakon, ta pravilnik oziroma drug predpis ali pa, če
izvršitelj oceni, da je to koristno za uspešno opravo dejanja.
Če upnik in oseba, ki ima pravico do
navzočnosti, oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, ob določenem
času na kraj opravljanja izvršilnega dejanja ne pride, opravi izvršitelj to
dejanje v njeni odsotnosti, če njena udeležba ni obvezna.
Če je udeležba upnika ali druge osebe
obvezna, izvršitelj zaradi njene nenavzočnosti takoj pridobi nadaljnja ustna
navodila sodišča ali pristojnega organa. Če nadaljnjih ustnih navodil ne more
pridobiti takoj, odloži opravo izvršilnih dejanj do takrat, ko lahko pridobi
nadaljnja ustna navodila.
V primerih, ko je potrebno z opravo
izvršilnih dejanj zaradi nenavzočnosti upnika ali druge osebe počakati,
izvršitelj to v evidenci in v popisu spisa zaznamuje s črko U (udeležba).
Vročanje obvestil in drugih pisanj
50. člen
V primerih, ko je izvršitelj dolžan pred
opravo posameznih izvršilnih dejanj o tem obvestiti upnika, dolžnika oziroma
kakšno tretjo osebo, ji mora, če ni določeno drugače, takšno obvestilo poslati
priporočeno po pošti ali pa ji ga sam neposredno vročiti po določbah zakona o
pravdnem postopku o navadnem vročanju z uporabo obrazca IVRO št. 1 in IVRO št.
2.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora
izvršitelj naslovniku poslati oziroma vročiti tako, da ga naslovnik prejme
najmanj tri dni pred opravo dejanja. V obvestilu mora navesti točen datum, uro
in kraj oprave dejanja, opozoriti na pravico do navzočnosti in na posledice
nenavzočnosti (49. člen tega pravilnika).
Če naslovnik nima predalčnika, ali je ta
neuporaben, se vročitev pisanja, za katerega ni predpisana osebna vročitev, fizični
osebi opravi tako, da izvršitelj obdrži pisanje, na vratih stanovanja pa pusti
obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Izvršitelj hrani
pisanje sodišča ali drugega organa 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne
dvigne, se vrne sodišču oziroma drugemu organu.
Ob pogojih, določenih z zakonom o pravdnem
postopku, se določba prejšnjega odstavka uporablja tudi pri osebnem vročanju. (črtan)
Upoštevanje upnikovega predloga
51. člen
Če je treba počakati z opravo izvršilnega
dejanja zaradi vložitve predloga upnika, izvršitelj v evidenci in v popisu
spisa to zaznamuje s črko P (predlog).
Z opravo izvršilnih dejanj mora izvršitelj
počakati toliko časa, dokler upnik ne poda novega ali ponovnega predloga za
opravo izvršilnega dejanja oziroma dokler se takšnemu predlogu ne odpove pisno,
vendar najdlje do poteka roka, ki ga za vložitev takšnega predloga določa zakon
ali odločba pristojnega organa.
V primerih, ko zakon ali odločba skrajnega
roka za vložitev predloga upnika ne določa, izvršitelj počaka z izvršilnimi
dejanji dokler ne prejme ustreznega navodila od pristojnega organa.
Upoštevanje prenehanja obveznosti
52. člen
Izvršitelj lahko izjemoma, brez odločbe ali
posebne odredbe sodišča oziroma drugega pristojnega organa, z opravo izvršilnega
dejanja počaka, če mu dolžnik ali zanj kdo drug z javno ali po zakonu overjenim
prepisom javne listine dokaže, da je bila po izdaji akta o določitvi,
obveznost, ki je predmet izvršbe ali zavarovanja, upniku v celoti izpolnjena in
hkrati poravna vse izvršilne stroške.
Če je moral dolžnik izpolniti obveznost iz
prejšnjega odstavka s plačilom določene denarne vsote, zadošča, da se
izvršitelju z originalno listino o plačilu (npr. plačilni nalog, potrjen s
strani banke) izkaže, da je bila takšna vsota po izdaji akta o določitvi
izplačana upniku.
Posebne listine iz prejšnjih odstavkov niso
potrebne, če upnik s podpisom izvršiteljevega poročila potrdi, da mu je bila po
izdaji akta o določitvi obveznost izpolnjena.
V primerih iz prejšnjih odstavkov lahko
izvršitelj počaka z opravo izvršilnih dejanj najdlje 8 dni, po preteku tega
roka mora v nadaljnjih 8 dneh ponovno razpisati izvršilno dejanje, razen če v
tem času prejme sklep o ustavitvi izvršbe oziroma če mu upnik s pisno vlogo
sporoči, da je dolžnik svojo obveznost v celoti izpolnil.
Prostovoljna izpolnitev obveznosti
53. člen
Pred začetkom oprave izvršilnega dejanja
mora izvršitelj dolžnika, če tega ni, pa njegovega zastopnika ali pooblaščenca,
ki je prisoten, pozvati k prostovoljni izpolnitvi obveznosti.
Izvršitelj mora od dolžnika ali tretjega
prevzeti plačila ali druge dajatve, ki so predmet izvršbe ali zavarovanja in
dolžniku ali tretjemu, ki je s svojo dajatvijo obveznost dolžnika izpolnil,
izročiti listine, ki jih je izvršitelju v ta namen izročil pristojni organ ali
upnik, pobotnico in druge listine v skladu s tem pravilnikom.
Če je dolžnik ponudil, da sam izpolni svojo
obveznost oziroma, ko iz narave obveznosti izhaja, da jo mora izpolniti dolžnik
osebno, izvršitelj ne sme sprejeti izpolnitve od tretjega.
V primeru prevzema plačila ali druge
dajatve je izvršitelj dolžan terjatev upnika natančno izračunati in v poročilu
sodišču navesti posamezne postavke, iz katerih sestoji upniku izročeni znesek.
Če dolžnik ali kdo drug zanj izvršitelju v
celoti izpolni obveznost, izvršitelj ne prične oziroma ne nadaljuje z opravo
izvršilnih dejanj.
Zapisnik o prostovoljni izpolnitvi
obveznosti izvršitelj pošlje tudi upniku.
Delna prostovoljna izpolnitev
obveznosti
54. člen
Če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju
prostovoljno samo delno izpolni obveznost, opravi izvršitelj izvršbo v obsegu,
kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti.
Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti
ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti.
Prevzem plačil
55. člen
Izvršitelj mora za vsak denarni znesek, ki
ga prevzame ali odvzame od dolžnika ali od tretjega, ki plača za dolžnika
oziroma od njihovih zakonitih zastopnikov, pooblaščencev ali odraslih članov
gospodinjstva, slednjim izdati izpolnjeno pobotnico na obrazcu IZV št. 5 –
pobotnica.
Izvršitelj izpolni pobotnico v treh
izvodih, od katerih se en izvod izroči osebi, od katere je bil znesek
neposredno prevzet ali odvzet, en izvod ostane pri izvršitelju, en izvod pa
izvršitelj predloži sodišču oziroma pristojnemu organu s poročilom.
Ponavljanje izvršilnega dejanja
56. člen
Če pristojni organ določi, kolikokrat naj
izvršitelj poskusi z opravo posameznega izvršilnega dejanja, mora izvršitelj v
primeru neuspele oprave dejanja slednje ponoviti tolikokrat, kot je določeno.
Če pristojni organ izvršitelju ne določi
večkratnega poskusa oprave dejanja, lahko izvršitelj, razen če je v zakonu ali
drugem predpisu določeno drugače, opravi dejanja tudi večkrat v enem mesecu po
prvem poskusu. Če pri tem nastanejo ovire, ki se ne dajo brez večjih težav
odpraviti, izvršitelj v skladu s tem pravilnikom v poročilu in zapisniku navede
razloge za nezmožnost oprave dejanj.
Smrt stranke ali zakonitega
zastopnika
57. člen
Izvršitelj takoj preneha z opravo
izvršilnih dejanj oziroma z opravo dejanj ne začne, če ga pristojni organ
obvesti o prekinitvi postopka izvršbe ali zavarovanja zaradi smrti stranke ali
njenega zakonitega zastopnika.
Z opravo izvršilnih dejanj izvršitelj
počaka, dokler ne prejme odločbe oziroma odredbe pristojnega organa o njihovem
nadaljevanju.
Zapisnik o opravljenih izvršilnih
dejanjih
58. člen
Izvršitelj mora o vsakem opravljenem
izvršilnem dejanju napraviti zapisnik.
Zapisnik se lahko sestavi tudi za več
izvršilnih dejanj hkrati, če je to primerno in mogoče zaradi časovne ali
krajevne povezanosti teh dejanj, oziroma če v združenih zadevah proti istemu
dolžniku opravlja eno izvršilno dejanje za več upnikov.
Zapisnik iz prejšnjega odstavka mora
vsebovati:
-
ime, priimek in sedež izvršitelja;
-
označbo spisa izvršitelja (27. člen tega pravilnika);
-
kraj in čas sestave zapisnika;
-
ime in sedež sodišča oziroma drugega pristojnega organa, ki je izdal akt
o določitvi;
-
opravilno številko izvršilne zadeve oziroma zadeve zavarovanja;
-
upnikovo in dolžnikovo ime, priimek in naslov oziroma ime in sedež;
-
imena in priimke pri izvršilnem dejanju navzočih oseb (strankini
zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci, odrasli člani njenega gospodinjstva,
udeleženci ter druge osebe, katerih navzočnost je bila potrebna pri dejanju);
-
navedbo ter natančnejši opis opravljenega izvršilnega dejanja (38. člen
tega pravilnika);
-
bistvena dogajanja pri opravi dejanja;
-
kraj, dan, uro in minuto začetka ter zaključka izvršilnega dejanja ter
skupen čas trajanja tega dejanja;
-
podatke o tem, kdo prevzame in hrani pri tem izvršilnem dejanju
pridobljene stvari, kdaj jih prevzame in kje se stvari nahajajo.
Če je izvršitelj pri opravi izvršilnih
dejanj prejel ali odvzel denarni znesek, mora v zapisniku navesti tudi številko
izdane pobotnice, višino plačila in ime, priimek ter prebivališče osebe, ki ji
je bila pobotnica izročena (55. člen tega pravilnika).
Če je izvršitelj pri opravi dejanj prejel
ali odvzel predmet, mora v zapisniku to navesti s kratkim potrdilom o prejemu,
ki ga podpiše oseba, od katere je bil predmet neposredno prevzet ali odvzet. V
tem primeru se izvod zapisnika izroči tudi podpisniku. Če oseba, kateri je bil
predmet odvzet oziroma od katere je bil predmet prevzet, zapisnika noče
podpisati, izvršitelj to ustrezno zaznamuje v zapisniku.
Izvršitelj mora v zapisniku navesti tudi
bistveno vsebino izjav dolžnika ali drugih oseb o tem, da na predmetih izvršbe
obstajajo pravice ali bremena, ki preprečujejo izvršbo oziroma jih je v
postopku izvršbe ali zavarovanja potrebno upoštevati (npr. lastninske in druge
stvarne pravice, rubež davčnega organa).
Izvršitelj mora v zapisniku navesti pravice
in bremena iz prejšnjega odstavka tudi v primerih, ko jih lahko glede na
okoliščine sam zazna (npr. iz podatkov prometnega dovoljenja, drugih javnih ali
po zakonu overjenih listin, registra neposestnih zastavnih pravic in
zarubljenih premičnin – 81. člen zakona).
Zapisnik mora vsebovati tudi druge podatke,
ki so za posamezna izvršilna dejanja in primere določeni s tem pravilnikom ali
drugim predpisom.
Zapisnik opremi izvršitelj s svojim pečatom
in podpisom.
Čas izdelave zapisnika
59. člen
Zapisnik se sestavi neposredno po opravi
dejanja in če je to mogoče na kraju samem.
Če dejanje zahteva več časa in zaradi tega
ali iz drugih razlogov zapisnika ni mogoče pisati na kraju samem, napravi
izvršitelj samo za poznejšo sestavo zapisnika potrebne zapiske (npr. označba in
popis zarubljenih stvari, potrdilo o prejemu) in zapiske priloži zapisniku, ki
ga sestavi takoj, ko je to mogoče.
Poročilo o opravi izvršilnih dejanj
60. člen
Po opravi vseh izvršilnih dejanj v
posamezni zadevi mora izvršitelj o načinu in pomembnih dogajanjih v času
njihove oprave pristojnemu organu ter upniku najkasneje v osmih dneh
posredovati pisno poročilo.
Če je izvršitelj opravil v združenih
zadevah izvršilna dejanja proti istemu dolžniku za več izvršilnih zadev, mora v
roku iz prejšnjega odstavka posredovati skupno pisno poročilo.
Če ni posebnih okoliščin, ki zahtevajo
podrobnejši opis oprave dejanj, poda izvršitelj poročilo tako, da predloži
zapisnike, ki jih je sestavil pri posameznih dejanjih v skladu s tem
pravilnikom.
Izvršitelju, ki je pristojnemu organu in
upniku v skladu z drugim odstavkom 61. člena tega pravilnika že predložil
poročila in obračune za posamezna izvršilna dejanja, ni potrebno poslati tudi
posebnega poročila po prejšnjih dveh odstavkih. V tem primeru zadostuje, da v
zadnjem poslanem poročilu navede, da je zadevo odčrtal.
Obračun plačila za delo in stroškov
izvršitelja
61. člen
Izvršitelj mora poročilu iz prejšnjega
člena priložiti ali vanj vključiti tudi obračun plačila za delo in za povračilo
stroškov izvršitelja (v nadaljnjem besedilu: obračun).
V primeru iz drugega odstavka prejšnjega
člena izda izvršitelj skupni obračun.
Izvršitelj lahko izda obračun tudi po
opravi enega ali več posameznih izvršilnih dejanj, čeprav zadeva še ni končana,
če oceni, da je to potrebno glede na okoliščine in naravo zadeve. Pri tem
upošteva višino stroškov in plačilo za delo ter predvideno daljše časovno
obdobje, ki bo potrebno za opravo vseh preostalih izvršilnih dejanj v tej
zadevi, ki pa ne sme biti krajše od enega meseca. V tem primeru mora obračunu
priložiti tudi poročilo o dotlej opravljenih izvršilnih dejanjih.
Obračun mora vsebovati opravilno številko
zadeve izvršbe ali zavarovanja, navedbo organa, ki je izdal akt o določitvi
(prvi odstavek 31. člena tega pravilnika), datum sestave obračuna, natančno
specifikacijo stroškov in plačila za delo, do katerih je upravičen izvršitelj,
datum plačila varščine, datum prejema potrdila o plačilu varščine ter navedbo
številke računa, na katerega se mora nakazati znesek, določen v obračunu.
V postopkih sodne izvršbe in zavarovanja
mora obračun poleg podatkov iz tega člena vsebovati tudi pouk, da lahko upnik v
osmih dneh od prejema obračuna, če z njim ne soglaša, pri izvršitelju vloži
zahtevo, da o obračunu odloči sodišče ter opozorilo, da bo obračun v nasprotnem
primeru predstavljal izvršilni naslov za izterjavo v njem določenega zneska
plačila.
Vročitev in dokončnost obračuna ter
poplačilo izvršitelja
62. člen
Obračun izvršitelj vroči upniku osebno in
sicer po pošti ali neposredno, v skladu s pravili zakona o pravdnem postopku za
osebne vročitve. V primerih, ko izvršitelj sam opravi neposredno vročitev, uporabi
Obrazec IVRO št. 3 in 4. Izvod obračuna mora izvršitelj izročiti tudi sodišču,
ki je izdalo akt o določitvi ali pa ga poslati temu sodišču priporočeno po
pošti.
Upnikovo zahtevo, da o obračunu odloči
sodišče, izvršitelj najkasneje v treh dneh od prejema izroči ali pošlje
priporočeno po pošti sodišču. Izvršitelj mora pri tem navesti tudi opravilno
številko zadeve izvršbe in zavarovanja, na katero se zahteva nanaša.
Če upnik v osmih dneh od prejema obračuna
ne vloži zahteve za odločitev sodišča o obračunu izvršitelja, izvršitelj na
izvirnik obračuna napiše datum dokončnosti in zapis “Obračun je dokončen”, ki
ga podpiše in opremi s svojim pečatom.
Na podlagi dokončnega obračuna oziroma
sklepa sodišča o plačilu za delo in povračilu stroškov izvršitelja, se
izvršitelj poplača iz izterjanega denarnega zneska. O poplačilu svojih stroškov
in dela izvršitelj takoj obvesti sodišče in upnika.
Če se izvršitelj ne more v celoti ali
deloma poplačati iz izterjanega denarnega zneska, plačana pa je bila varščina,
se poplača tako, kot je določeno v četrtem odstavku 38.c člena zakona.
Če se izvršitelj ne more poplačati iz
izterjanega zneska, varščina pa ni bila plačana oziroma ta ne zadošča za
izvršiteljevo popolno poplačilo, izvršitelj pisno ali ustno pozove upnika, naj
mu v osmih dneh po dokončnosti obračuna oziroma po izdaji sklepa sodišča o
plačilu za delo in povračilu stroškov izvršitelja plača dolgovani znesek ter ga
opozori, da bo ta znesek v nasprotnem primeru prisilno izterjal.
Poplačilo enega upnika
63. člen
Če je v postopku sodne izvršbe v posamezni
zadevi potrebno poplačati samo enega upnika in ni treba odločati o resničnosti
izjave iz prvega odstavka 96. člena zakona, opravi poplačilo izvršitelj
najkasneje v osmih dneh od dokončnosti obračuna terjatve z obvestilom o delitvi
kupnine oziroma od prejema pravnomočnega sklepa sodišča.
Če se iz predloženih prepisov listin ne da
ugotoviti pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pridobi izvršitelj ta podatek pisno
ali ustno od sodišča, ki je sklep o izvršbi izdalo.
Izvršitelj mora denarni znesek, ki ga je
pridobil v posameznem postopku izvršbe ali zavarovanja, do njegove izročitve
strankam hraniti na skrbniškem računu iz 285.a člena zakona.
Obračun terjatve in delitev kupnine za
enega upnika opravi izvršitelj tako, da iz denarnega zneska, ki ga je pridobil
v posamezni zadevi, po odbitku zneska, ki je določen v obračunu, poravna po
vrsti:
-
upniku priznane izvršilne stroške;
-
upnikove stroške, določene v izvršilnem naslovu, če je bila zaradi
njihove izterjave dovoljena izvršba;
-
v sklepu o izvršbi določene obresti od glavnice do dneva poplačila
upnika;
-
v sklepu o izvršbi določeno glavnico.
V primeru rubeža gotovine in prostovoljnega
plačila dolžnika mora izvršitelj obračun terjatve sestaviti tako, da šteje, da
je terjatev dolžnika prenehala v višini zarubljenega oziroma plačanega zneska s
strani dolžnika, z dnem, ko je bil opravljen rubež gotovine oziroma
prostovoljno plačilo dolžnika plačano izvršitelju.
Če zahteva upnik povračilo tudi tistih
izvršilnih stroškov, o katerih sodišče še ni odločilo, mora izvršitelj
zahtevani znesek do odločitve sodišča hraniti na način, ki je določen s tem
pravilnikom za hrambo gotovine in navedeno dejstvo zaznamovati v obračunu
terjatve.
Denarni znesek, določen v obračunu, mora
izvršitelj do dokončnosti obračuna oziroma do pravnomočnosti sklepa sodišča o
plačilu za delo in povračilo stroškov izvršitelja hraniti na način, ki je
določen s tem pravilnikom za hrambo gotovine.
Če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča
o plačilu za delo in povračilu stroškov izvršitelja, slednjemu pripada manjše
plačilo, kot je določeno v njegovem obračunu, mora izvršitelj v treh dneh po
pravnomočnosti tega sklepa razliko plačati upniku, če v postopku izvršbe ni bil
popolnoma poplačan, sicer pa dolžniku.
Morebitni preostali denarni znesek,
pridobljen v tej zadevi, izvršitelj na podlagi dokončnega obračuna terjatve
oziroma pravnomočnega sklepa sodišča izroči dolžniku oziroma zanj položi pri
sodišču.
Poplačilo več upnikov
64. člen
Če je v postopku sodne izvršbe treba
poplačati več upnikov (98. člen zakona), in ni potrebno odločati o
resničnosti izjave iz prvega odstavka 96. člena zakona, opravi poplačilo
izvršitelj najpozneje v osmih dneh od dokončnosti obračuna terjatve z
obvestilom o delitvi kupnine oziroma od prejema pravnomočnega sklepa sodišča.
Izvršitelj mora denarni znesek, ki ga je
pridobil v posameznem postopku izvršbe ali zavarovanja do njegove izročitve
strankam hraniti na način, ki je določen s tem pravilnikom za hrambo gotovine.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa
mora izvršitelj znesek, ki presega vrednost 100.000 točk po pravilniku, ki
ureja tarifo za plačilo dela izvršitelja, razen zneska, ki je določen v
obračunu, takoj položiti na račun prehodnih sodnih pologov, in ga lahko dvigne
šele po dokončnosti obračuna terjatve oziroma po prejemu pravnomočnega sklepa
sodišča.
Za obračun terjatev upnikov, delitev
kupnine, poplačilo upnikov in druga vprašanja se pri poplačilu po tem členu
smiselno uporabljajo četrti do osmi odstavek prejšnjega člena.
Hramba zarubljenih stvari
65. člen
Zarubljene stvari praviloma hrani
izvršitelj v prostorih, ki so v skladu s predpisi namenjeni za hrambo pri
izvršitelju.
Če je zaradi vrste, količine ali lastnosti
zarubljenih stvari potrebno zagotoviti posebne pogoje in način njihove hrambe,
transporta ali skladiščenja, lahko izvršitelj v svojem imenu in na lastno
odgovornost pooblasti za hrambo zarubljenih stvari pravno ali fizično osebo, ki
je v skladu s predpisi pooblaščena za opravljanje teh dejavnosti in ima
prostore in opremo, ki izpolnjujejo minimalne tehnične in druge pogoje.
Hramba, transport in skladiščenje
zarubljenih stvari mora biti v teh primerih dogovorjena s pogodbo, v kateri se
obvezno navede, da gre za stvari, ki so zarubljene ter določi ceno in pogoje
hrambe, transporta in skladiščenja.
Izvršitelj mora pri izbiri pooblaščene
fizične ali pravne osebe, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena,
upoštevati predvsem sporazumen predlog dolžnika in upnika, če tega ni, pa si
mora prizadevati, da bodo stroški za hrambo, transport in skladiščenje čim
nižji, sama hramba pa varna.
Za iznos in odvoz zarubljenih stvari iz
kraja rubeža do kraja hrambe lahko izvršitelj pooblasti pravno ali fizično
osebo, ki je pooblaščena za opravljanje teh dejavnosti.
Stroški hrambe, iznosa, odvoza, transporta
in skladiščenja iz drugega in petega odstavka tega člena so izvršilni stroški.
Zarubljene stvari, ki so se v času rubeža
nahajale pri upniku, se pustijo v hrambi pri njemu.
Način hrambe
66. člen
Zarubljene stvari se morajo hraniti s
skrbnostjo dobrega gospodarja in ne smejo biti izpostavljene poškodbam ali
drugim okoliščinam, zaradi katerih bi se lahko poškodovale ali uničile.
Pri transportu, rokovanju in skladiščenju
zarubljenih stvari se mora upoštevati ustrezne predpise, ki določajo minimalne
tehnične in druge pogoje za posamezne vrste stvari. Posebno pazljivost se mora
zagotoviti pri hrambi stvari, ki so zaradi svojih lastnosti strupene, gorljive,
eksplozivne ali kako drugače nevarne.
Hramba pri dolžniku
67. člen
Zarubljene stvari se lahko pusti ali izroči
v hrambo pri dolžniku, če je to zahteval upnik ali pristojni organ.
Upnik mora svojo zahtevo za hrambo pri
dolžniku vložiti pisno pri izvršitelju.
Če izvršitelj oceni, da bi s prevzemom
zarubljenih stvari v hrambo izvršitelja ali pooblaščene tretje osebe nastali
nesorazmerno visoki stroški glede na višino upnikove terjatve, lahko tudi brez
zahteve iz prvega odstavka tega člena odloči, da ostanejo vse ali del
zarubljenih stvari v hrambi pri dolžniku, razen če obstajajo in so mu znane
take posebne okoliščine, ki kažejo na nesmotrnost ali nevarnost takšne hrambe.
Če je zarubljena stvar v hrambi pri
dolžniku, mora izvršitelj opozoriti dolžnika, da z zarubljeno stvarjo ne sme
razpolagati, da ne sme zmanjšati njene vrednosti in da je ne sme obremeniti ali
uničiti.
Če v primeru iz tretjega odstavka tega
člena upnik oziroma pristojni organ nasprotuje izvršiteljevi odločitvi, lahko
od izvršitelja do konca izvršilnega postopka zahteva, da zagotovi hrambo pri
drugi osebi, pod pogojem, da upnik založi varščino za stroške, ki bodo ali so
nastali s prevozom in hrambo teh stvari.
Glede plačila varščine se smiselno
uporabljajo določbe 34. in 35. člena tega pravilnika, če ni v tem členu
določeno drugače. Izvršitelj v pozivu za plačilo varščine opozori upnika, da
hrambe pri drugi osebi ne bo zagotovil, če varščina ne bo plačana.
Seznam stvari v hrambi pri
izvršitelju
68. člen
O stvareh, ki jih hrani izvršitelj oziroma
zanj kdo drug (drugi odstavek 65. člena), vodi izvršitelj seznam stvari, ki jih
je sprejel v hrambo (obrazec IZV št. 6 – seznam stvari v hrambi pri
izvršitelju).
V seznam stvari vpiše izvršitelj stvari, ki
jih prevzame v hrambo.
Listine, ki sodijo k stvarem in ki jih
prevzame izvršitelj skupaj s stvarjo, hrani izvršitelj v spisu. V popisu spisa
in na prilogi označi zaporedno številko seznama stvari, ki jih je prejel v hrambo.
Izvršitelj odčrta zaporedno številko seznama, ko se stvar izroči upravičencu.
Hramba v sefu pri banki
69. člen
Stvari, ki jih je izvršitelj pridobil pri
opravljanju izvršilnih dejanj in ki se ne predajo neposredno upniku ali
pristojnemu organu, mora izvršitelj hraniti v sefu, ki ga ima odprtega pri
banki, in sicer:
-
(črtana);
-
negotovinske vrednosti (tuja valuta);
-
vrednostne papirje (menica, ček, obveznice, delnice, izžrebana srečka
ipd.);
-
hranilne knjižice;
-
listine, ki se lahko vnovčijo ali za katere se dobi protivrednost
(zadolžnice, zavarovalne police ipd.);
-
dragocenosti (dragulji, zlatniki, žlahtne kovine in izdelki iz njih);
-
bankovci in kovanci, ki niso več v obtoku, imajo pa numizmatično ali
kovinsko vrednost, tuja valuta v zlatnikih in druge stvari posebnega pomena ali
vrednosti.
V. NALOGE IN OPRAVILA IZVRŠITELJA PRI POSAMEZNIH SREDSTVIH
IZVRŠBE IN ZAVAROVANJA
A) IZVRŠILNA DEJANJA ZA IZTERJAVO DENARNE TERJATVE
1. Izvršba na premičnine
Priprava na rubež
70. člen
Če je predmet izvršbe premičnina, mora
izvršitelj pri opravi rubeža vedno:
-
preveriti v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih
premičnin, rubežnih zapisnikih, javnih oziroma po zakonu overjenih listinah ter
iz drugih vidnih oznak, ali na stvareh, ki so predmet rubeža, obstajajo kakšne
pravice ali bremena, ki jih je treba v postopku izvršbe ali zavarovanja
upoštevati (npr. rubež, stvarne pravice tretjih);
-
preveriti, ali se stvari nahajajo v posesti dolžnika ali upnika ali v
posesti koga tretjega;
-
preveriti, kakšne narave so stvari, zaradi ustrezne odločitve o hrambi
stvari, razen če bodo stvari ostale v hrambi pri dolžniku;
-
preveriti, ali je določeno, da se rubež opravi večkrat;
-
preveriti, ali so predmet izvršbe predmeti, ki bi lahko bili izvzeti iz
izvršbe;
-
preveriti ali je prejel odločbo ali odredbo, ki ovira izvršbo (npr.
odlog, prekinitev, ustavitev izvršbe).
Ugotovitve iz prejšnjega odstavka mora
izvršitelj zapisati kot uvodne v zapisnik o opravi rubeža.
Obseg rubeža
71. člen
Izvršitelj mora zaradi ustrezne ocene, v
kakšnem obsegu je treba opraviti rubež, preračunati koliko in katere stvari je
treba rubiti, da bodo zadostovale za poplačilo upnika.
V izračunu iz prejšnjega odstavka mora
izvršitelj poleg glavnice posebej upoštevati tudi:
-
upnikovo pravico do obresti, ki se obračunajo do dneva, ki je datumsko
določen v sklepu o izvršbi, če datum ni določen, pa do predvidenega dne
vnovčenja stvari;
-
stroške, določene v izvršilnem naslovu;
-
izvršilne stroške, ki se jih da ugotoviti že iz sklepa o izvršbi,
predvidene stroške in plačilo za delo izvršitelja in druge stroške, ki bodo po
oceni izvršitelja nastali upniku zaradi oprave vseh izvršilnih dejanj v zadevi.
Izvršitelj mora, če je to mogoče, pri
obsegu rubeža upoštevati tudi vrednost terjatev drugih oseb, ki se v postopku
sodne izvršbe poplačajo iz vrednosti zarubljene stvari pred terjatvijo upnika,
ki je predlagal izvršbo. Prav tako mora izvršitelj upoštevati tudi možnost, da
se zaradi uveljavljanja pravic drugih oseb izvršba na zarubljeni stvari lahko
izreče za nedopustno.
Če je izvršitelj glede obsega rubeža v
dvomu, zarubi več in ne manj stvari, kot je po njegovi oceni potrebno.
Vročitev sklepa o izvršbi ali drugega
akta
72. člen
Izvršitelj mora neposredno pred začetkom
rubeža vročiti dolžniku kopijo sklepa o izvršbi oziroma zavarovanju in kopijo
akta o določitvi izvršitelja, če ni obsežen že v sklepu, razen če je z zakonom,
drugim predpisom ali aktom pristojnega organa določeno drugače.
Izvršitelj opravi vročitev iz prejšnjega
odstavka v skladu s pravili zakona o pravdnem postopku za osebne vročitve, z
uporabo Obrazca IVRO št. 3 in 4.
Če pisanja, ki se vroča osebno, ni bilo
mogoče osebno vročiti, niti ga ni bilo mogoče vročiti odraslemu članu
gospodinjstva, obdrži pisanje izvršitelj. Naslovnik lahko pisanje prevzame v
roku 15 dni. Če naslovnik pisanja ne prevzame v tem roku, se šteje, da je bila
vročitev opravljena po poteku tega roka. Po poteku tega roka je pisanje puščeno
v naslovnikovem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja,
če pa naslovnik nima predalčnika, ali je predalčnik neuporaben pa je pisanje
vrnjeno sodišču oziroma organu, ki je odredil vročitev.
Poziv na prostovoljno izpolnitev
73. člen
Preden začne z rubežem, mora izvršitelj
osebe iz prvega odstavka 53. člena tega pravilnika, če so navzoče pozvati na
plačilo zneska, izračunanega v skladu z 71. členom tega pravilnika.
Kraj rubeža
74. člen
Izvršitelj sme zarubiti samo tiste stvari,
ki se nahajajo pri dolžniku, njegovem zakonitem zastopniku ali pri upniku.
Dolžnikove stvari, ki se nahajajo pri nekom
tretjem (ker so mu npr. dane v hrambo ali posojene), sme izvršitelj zarubiti
le, če tretji v to privoli s podpisom v zapisniku.
Če tretji ne privoli v rubež stvari,
izvršitelj o tem obvesti upnika in ga poduči, da lahko vloži pri sodišču
predlog za prenos dolžnikove pravice do izročitve stvari (153. člen zakona).
Šteje se, da so stvari pri osebi iz prvega
in drugega odstavka tega člena, če ima ta dejansko oblast nad to stvarjo. Če je
izvršitelj v dvomu o tem, kdo ima stvar v dejanski oblasti, lahko opravi tudi
ustrezne poizvedbe na kraju samem, zlasti s poizvedbami pri sosedih ali na drug
primeren način.
Vrstni red rubljenja stvari
75. člen
Če pristojni organ ne določi drugače,
opravi izvršitelj rubež stvari po naslednjem vrstnem redu:
1.
gotovina in vrednostni papirji;
2.
stvari, ki so dolžniku najmanj potrebne, pri čemer se upoštevajo
dolžnikove izjave;
3.
stvari, katerih odstranitev in transport ni zahteven in ki se lažje
prodajo (zlato, dragocenosti, manjši aparati in naprave ipd.);
4.
stvari, katerih hramba, vzdrževanje ali odstranitev bi povzročila
nesorazmerno visoke stroške ali stvari, ki bi jih bilo mogoče prodati le po
veliko nižji ceni, kot je njihova dejanska vrednost, zarubi izvršitelj samo, če
ni drugih predmetov v zadostni količini.
Upoštevanje pravic drugih oseb na
zarubljeni stvari
76. člen
Izvršitelj opravi rubež stvari ne glede na
ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari.
Rubež takih stvari se opravi samo, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari
enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika.
Dolžnika ali druge osebe, ki zatrjujejo, da
na predmetih rubeža obstajajo pravice ali bremena, ki preprečujejo izvršbo
oziroma jih je v postopku izvršbe ali zavarovanja potrebno upoštevati (npr.
solastnina, skupna lastnina, lastnina in druge stvarne pravice, rubež davčnega
organa), izvršitelj pozove, da predložijo dokaze, iz katerih izhaja verjetnost
obstoja njihove pravice oziroma bremena (npr. prometno dovoljenje, druge javne
ali po zakonu overjene listine, izpise iz registra neposestnih zastavnih pravic
in zarubljenih premičnin in
drugih evidenc, pisne izjave) ter podatke o osebnem imenu in prebivališču
oziroma firmi, imenu in sedežu osebe, ki naj bi imela take pravice.
Če so v primeru rubeža stvari iz prejšnjega
odstavka navedeni podatki predloženi, mora izvršitelj osebe, ki zatrjujejo
oziroma za katere se zatrjuje ali če sam ugotovi, da lahko na zarubljeni stvari
uveljavljajo svoje pravice, pravočasno obvestiti, da lahko svoje zahtevke uveljavljajo
pri sodišču oziroma drugemu pristojnemu organu. Če so te osebe pri rubežu
navzoče, jih lahko izvršitelj obvesti ustno, sicer pa jih obvesti pisno s
priporočeno pošiljko.
Izvršitelj obvestilo iz prejšnjega odstavka
zaznamuje v zapisniku. Če je bilo obvestilo ustno, se obveščena oseba podpiše
na mestu, kjer je obvestilo zaznamovano. Če je bilo obvestilo pisno, pa se
zapisniku priloži potrdilo o priporočeni pošiljki.
Če v primerih iz prejšnjih odstavkov upnik,
ki je navzoč pri rubežu izjavi, da naj se izvršba na te stvari ne opravi,
izvršitelj to izjavo zaznamuje v zapisniku in rubeža ne opravi. Upnik se mora v
zapisniku na mestu, kjer je zapisana njegova izjava, podpisati.
Oprostitve in omejitve izvršbe
77. člen
Izvršitelj mora pri opravi rubeža stvari posebej
paziti in upoštevati določbe zakona, ki določajo omejitve izvršbe in stvari, ki
so od izvršbe izvzete.
Stvari, glede katerih obstoji dvom ali so
izvzete iz izvršbe, izvršitelj ne rubi, če s tem ni ogroženo poplačilo upnika,
lahko pa v tem primeru zahteva na način iz četrtega in petega odstavka
39. člena tega pravilnika ustna ali pisna navodila od organa, ki ga je
določil za izvršitelja.
Način oprave rubeža
78. člen
Rubež stvari se opravi tako, da jih
izvršitelj vidno označi, da so zarubljene, o njih sestavi rubežni zapisnik ter
odvzame listine, s katerimi se dokazuje lastništvo zarubljene premičnine, in
registrske označbe za to premičnino, če jih najde oziroma če je to mogoče
opraviti brez večjih stroškov.
Če se premičnine vpisujejo v register
neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se rubež opravi že z
vpisom sklepa o izvršbi v ta register. Izvršitelj zahteva od organa, ki vodi
register, da vpiše rubež in prepoved razpolaganja. Če je v zahtevi izvršitelja
naveden enolični identifikacijski znak premičnine, se vpis opravi na podlagi
sklepa o izvršbi, nato pa izvršitelj opravi dejanja iz prvega odstavka. Če v
zahtevi izvršitelja ni naveden identifikacijski znak premičnine, se vpis opravi
na podlagi sklepa o izvršbi in rubežnega zapisnika.
Zaradi vpisa rubeža in prepovedi razpolaganja
po tretjem odstavku 81. člena zakona mora izvršitelj listine, s katerimi se
dokazuje lastništvo premičnine, na zahtevo izročiti organu, ki je pristojen za
vodenje uradne evidence, v katero se vpisuje ta premičnina. Po opravi vpisa
mora organ te listine vrniti izvršitelju. Enako ravna izvršitelj tudi v
primeru, če to od njega zahteva dolžnik, ki mu predloži zahtevo pristojnega
organa za predložitev teh listin in registrskih označb.
Izvršitelj o opravi dejanj iz prejšnjega
odstavka sestavi zapisnik o izročitvi listin, v katerem poleg podatkov, ki jih
mora vsebovati vsak zapisnik po določbah tega pravilnika, navede tudi ime in
sedež organa, ki je od izvršitelja oziroma dolžnika zahteval izročitev, datum
prejema njegove zahteve in opravilno številko, pod katero vodi postopek ta
organ. Izvod zapisnika pošlje izvršitelj tudi temu organu pri čemer ga opozori,
da mu mora izročene listine po opravi vpisa vrniti.
Izvršitelj ne ravna po določbah tretjega in
četrtega odstavka tega člena,
če listin, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine, ni mogel najti. V tem
primeru po prejemu zahteve za njihovo izročitev o tem obvesti organ, ki jih je
zahteval.
Stroški za vpis rubeža premičnine in
prepovedi njenega razpolaganja v register ter za izročitev listin, ki dokazujejo lastništvo
premičnine, so izvršilni stroški.
Cenitev
79. člen
Da ne pride do čezmernih rubežev, mora
izvršitelj v rubežnem zapisniku pri posamezni postavki označiti predviden
izkupiček, ki naj bi se s prodajo zarubljene stvari dosegel (izvršiteljeva
cenitev).
Enostranske dolžnikove navedbe o vrednosti
stvari mora izvršitelj oceniti s posebno previdnostjo, da ne bi prišlo do
oškodovanja upnika.
Če zaradi posebne vrednosti stvari
izvršitelj ne more opraviti cenitve na način iz prvega odstavka tega člena, si
mora prizadevati, da se upnik in dolžnik, če sta navzoča, sporazumeta o
približni vrednosti stvari.
Če do sporazuma iz prejšnjega odstavka ne
pride ali pa ne more priti, ker nista navzoči obe stranki, izvršitelj v zapisniku
zaznamuje morebitno izjavo navzočega upnika ali dolžnika o vrednosti zarubljene
stvari. V takšnem primeru izvršitelj po opravljenem rubežu opravi potrebne
poizvedbe za ugotovitev vrednosti zarubljenih stvari in najkasneje v roku treh
dni v zapisnik zapiše tudi svojo oceno vrednosti teh stvari ter datum oprave te
cenitve.
Cenitev iz prejšnjih odstavkov se ne
upošteva, če je stranka v roku petnajstih dni po prejetju rubežnega zapisnika
izvršitelju vročila ali poslala s priporočeno pošiljko cenitev sodnega cenilca,
ki si ga je izbrala sama na svoje stroške. V tem primeru se pri prodaji
upošteva vrednost stvari, ki jo je ugotovil sodni cenilec.
Če se prodaja zarubljenih stvari v skladu z
zakonom lahko opravi že pred potekom petnajstih dni od dneva rubeža, mora biti
cenitev iz prejšnjega odstavka izvršitelju poslana ali vročena najkasneje do
dneva prodaje.
Če je bilo izvršitelju pravočasno vročenih
ali poslanih več cenitev sodnih cenilcev glede iste stvari, pozove izvršitelj
stranke naj se o vrednosti sporazumejo. Če se stranke o vrednosti stvari ne
sporazumejo, izvršitelj pozove stranke, naj izmed več cenitev vsaka izbere eno
in za vrednost stvari vzame povprečje obeh cenitev, razen če sodišče določi
drugače.
Izvršba na drug predmet dolžnika
80. člen
Če dolžnik meni, da med določeno zarubljeno
stvarjo in višino terjatve obstoji precejšnje nesorazmerje, ga izvršitelj
napoti, naj predlaga sodišču dovolitev izvršbe na drug predmet, vendar
izvršilnih dejanj ne prekine.
Ponoven rubež
81. člen
Če izvršitelj pri rubežu ne najde stvari,
ki so lahko predmet izvršbe ali zavarovanja oziroma zarubljene stvari ne
zadoščajo za poplačilo ali zavarovanje upnikove terjatve ali če izvršitelj
rubeža ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč, ali prostora noče odpreti,
izvršitelj oceni, ali bi se z nadaljnjimi rubeži in prodajo lahko dobila višja
kupnina, kakor znašajo stroški izvršbe, seznani s tem navzočega upnika in ga
opozori, da lahko v roku treh mesecev od dneva prvega rubeža oziroma njegovega
poskusa neomejenokrat predlaga izvršitelju opravo ponovnega rubeža.
Ugotovitve, oceno ter opozorilo iz prejšnjega
odstavka izvršitelj zaznamuje tudi v rubežnem zapisniku, ne glede na to, ali je
bil upnik pri izvršilnem dejanju navzoč.
Predlog za opravo ponovnega rubeža iz
prvega odstavka tega člena vloži upnik pri izvršitelju pisno.
Izvršitelj na podlagi predloga iz
prejšnjega odstavka opravi ponoven rubež in če tudi pri tem rubežu ne najde
stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma če tudi naknadno zarubljene stvari
ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, ali če izvršitelj rubeža ne more
opraviti, ker dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, ravna tako, kot je
določeno v prejšnjih odstavkih tega člena, dokler rok iz prvega odstavka tega
člena ne poteče.
Če upnik v roku iz prvega odstavka tega
člena ne predlaga ponovnega rubeža, ali če rubež, predlagan do poteka roka iz
prvega odstavka tega člena, ni uspešen, ker izvršitelj ni našel stvari, ki so
lahko predmet izvršbe ali zavarovanja oziroma ker zarubljene stvari niso zadostovale
za poplačilo ali zavarovanje upnikove terjatve, ali ker izvršitelj rubeža ni
mogel opraviti, ker dolžnik ni bil navzoč ali prostora ni hotel odpreti,
izvršitelj preneha z opravljanjem rubežev in v roku iz prvega odstavka
60. člena tega pravilnika sodišču ali pristojnemu organu ter upniku pošlje
pisno poročilo o opravi izvršilnih dejanj.
Zapisnik o rubežu in cenitvi
82. člen
Zapisnik o rubežu in cenitvi sestavi
izvršitelj tako, da izpolni obrazec IZV št. 7 – rubežni in cenilni zapisnik.
V zapisniku o rubežu in cenitvi izvršitelj
določi tudi način in rok prodaje zarubljenih stvari. Če izvršitelj kot način
prodaje določi prodajo stvari na javni dražbi, v zapisniku določi datum in kraj
javne dražbe.
V primeru iz drugega odstavka
81. člena zakona način in datum prodaje stvari določi in zabeleži v
rubežnem zapisniku izvršitelj takoj po prejemu sklepa o prodaji stvari.
Izvršitelj stranke o načinu in datumu prodaje stvari obvesti s posebnim
obvestilom, ki ga strankam vroči v skladu s prvim odstavkom 50. člena tega
pravilnika.
Če se zarubljena stvar vpisuje v register
neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin mora izvod zapisnika iz
prejšnjega odstavka, ki se pošlje organu, ki vodi ta register, obvezno
vsebovati tudi naslednje podatke:
-
upnikovo in dolžnikovo ime in priimek, prebivališče (ulica, hišna
številka, poštna številka, kraj), rojstni datum in enotno matično številko, če
gre za fizično osebo oziroma ime, sedež (naslov, poštna številka, kraj),
matično in davčno številko, če gre za pravno osebo;
-
predpisani enolični identifikacijski znak zarubljenega predmeta.
Če izvršitelj podatkov o fizičnih osebah,
potrebnih za sestavo zapisnika iz prejšnjega odstavka ne more ugotoviti, jih
lahko v skladu z zakonom zahteva od organov, ki vodijo evidence o teh podatkih,
če to ni možno, pa navede v zapisniku razlog za to in ga v skladu z drugim
odstavkom 78. člena tega pravilnika pošlje organu, ki vodi register neposestnih
zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Izvršitelj pri tem hkrati od sodišča
zahteva, da pridobi manjkajoče podatke. Po prejemu podatkov od sodišča
izvršitelj zapisnik dopolni še s temi podatki in ga ponovno pošlje organu, ki
vodi ta register.
Podatka o cenitvi ni potrebno vpisati v
zapisnik iz prejšnjega odstavka v primeru iz tretjega in četrtega odstavka 79.
člena tega pravilnika.
Izvršitelj mora najkasneje v treh dneh po
opravljenem rubežu upniku in dolžniku na način iz prvega odstavka 50. člena
tega pravilnika vročiti po en izvod rubežnega in cenilnega zapisnika, ne glede
na to, ali vsebuje vse podatke o upniku in dolžniku.
Zaznamba namesto rubeža
83. člen
Če se opravi izvršba na že zarubljene
stvari za poplačilo kakšne druge terjatve istega upnika ali za poplačilo
terjatve kakšnega drugega upnika, izvršitelj ne opravi novih rubežev in cenitev
teh stvari, temveč v že obstoječem rubežnem zapisniku v skladu s prejšnjim
členom zaznamuje tudi podatke o poznejši izvršbi ali zavarovanju. Izvršitelj
mora v skladu z drugim odstavkom 78. člena tega pravilnika zahtevati vpis teh
podatkov tudi pri organu, ki vodi register neposestnih zastavnih pravic in
zarubljenih premičnin, če se zarubljena stvar vpisuje v ta register.
V primerih, ko je prejšnji rubež opravil
upravni organ ali notar, pošlje izvršitelj temu organu zahtevo, da v svojem
zapisniku napravi zaznamek o dodatnem rubežu. V tej zahtevi mora izvršitelj
navesti vse podatke, ki jih vsebuje rubežni zapisnik. Izvršitelj mora v skladu
z drugim odstavkom 78. člena tega pravilnika zahtevati vpis teh podatkov tudi
pri organu, ki vodi register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih
premičnin, če se zarubljena stvar vpisuje v ta register.
Kopijo zapisnika o rubežu z zaznambo
podatkov o poznejši izvršbi ali zavarovanju iz prvega odstavka tega člena in
kopijo zahteve po zaznambi dodatnega rubeža iz drugega odstavka tega člena
pošlje izvršitelj tudi strankam poznejšega postopka izvršbe ali zavarovanja.
Kartoteka rubežev
84. člen
Zaradi boljše evidence opravljenih rubežev
lahko izvršitelj vodi kartoteko rubežev, ki je sestavljena iz rubežnih kartic.
V posamezno rubežno kartico se vpiše
dolžnik, upnik, znesek terjatve, dan oprave rubeža, vrsta zarubljenih stvari in
način njihove hrambe. Za istega dolžnika se vodi ena kartica, v katero se
vpisujejo vsi rubeži, ki jih je izvršitelj opravil.
Prodaja zarubljenih stvari
85. člen
Prodaja zarubljenih stvari se opravi potem,
ko je izvršitelj na podlagi predloženih prepisov listin oziroma po ustni ali
pisni pridobitvi ustreznih podatkov od pristojnega organa ugotovil, da je sklep
o izvršbi postal pravnomočen in je od dneva oprave rubeža že preteklo najmanj
petnajst dni.
Izvršitelj lahko opravi prodajo zarubljenih
stvari že pred časom, navedenim v prejšnjem odstavku, če so za to podani
zakonski razlogi, o čemer mora seznaniti dolžnika in druge osebe, ki lahko
uveljavljajo svoje pravice na zarubljeni stvari (76. člen tega pravilnika).
Če so bili zakonski razlogi iz prejšnjega
odstavka podani že ob opravi rubeža, jih izvršitelj zaznamuje v rubežnem
zapisniku.
Splošne določbe o prodaji
86. člen
Izvršitelj mora upniku, dolžniku in osebam
iz drugega odstavka 76. člena tega pravilnika na način iz prvega odstavka 50.
člena tega pravilnika sporočiti način, kraj in dan prodaje stvari. Upnik in
dolžnik sta o načinu in roku prodaje, pri prodaji na javni dražbi pa tudi o
kraju in dnevu prodaje, obveščena z vročitvijo zapisnika o rubežu in cenitvi,
druge osebe pa izvršitelj obvesti s posebnim obvestilom.
Stvari, ki so v hrambi pri dolžniku, upniku
ali pri kom drugem, mora izvršitelj pravočasno prevzeti in jih odpeljati na
kraj, kjer bo potekala prodaja stvari.
Če je v postopku sodne izvršbe v posamezni
zadevi potrebno poplačati samo enega upnika (63. člen tega pravilnika), je ta,
če to predlaga, v primeru nakupa zarubljene stvari oproščen položitve kupnine
do višine zneska, ki bi mu pripadal po poplačilu iz kupnine.
Izvršitelj mora ob prodaji premičnin izdati
dokument o opravljeni prodaji, določen s podzakonskim aktom ministra. Če
izvršitelj podatkov, potrebnih za sestavo tega dokumenta ne more ugotoviti, jih
lahko v skladu z zakonom zahteva od organov, ki vodijo evidence o teh podatkih,
če to ni možno, pa zahteva, da jih pridobi sodišče.
Izvršitelj mora ob prodaji premičnin kupcu
izročiti tudi vse listine, ki so potrebne za njihovo normalno rabo in promet,
ostale odvzete listine in označbe o tej premičnini pa vrniti dolžniku.
Ob prodaji premičnin, za katere se vodi register
neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, mora izvršitelj po
opravljeni prodaji pri organu, pristojnem za vodenje tega registra, na način iz
drugega odstavka 78. člena tega pravilnika vložiti zahtevo, da opravi izbris
vseh bremen in prepovedi na prodani premičnini ter to zahteva tudi od drugih
organov, ki vodijo evidence, v katere se vpisuje ta premičnina. Zahtevi mora
biti priložen izvod dokumenta o opravljeni prodaji iz četrtega odstavka tega
člena, v zahtevi pa navedeni podatki iz drugega odstavka 82. člena tega
pravilnika, ki niso zajeti v dokumentu o opravljeni prodaji, ter številka vpisa
v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.
Zahtevo za izbris bremen in prepovedi iz
prejšnjega odstavka z navedbo podatkov iz drugega odstavka 82. člena tega
pravilnika ter številko vpisa v register neposestnih zastavnih pravic in
zarubljenih premičnin vloži izvršitelj tudi v drugih primerih, ko se v skladu s
tem pravilnikom prodaja zarubljenih stvari ne more več opraviti (npr. peti
odstavek 53. člena, 80. člen, peti odstavek 87. člena, tretji odstavek 95.
člena, šesti odstavek 97. člena tega pravilnika) oziroma če je tako odredilo
sodišče ali pristojni organ.
Prodaja z neposredno pogodbo
87. člen
Pri prodaji z neposredno pogodbo določi
izvršitelj rok, v katerem se mora kupec izjaviti, ali bo sklenil pogodbo o
nakupu zarubljene stvari za ceno, ki ustreza v skladu s tem pravilnikom
ocenjeni vrednosti te stvari.
Če v primeru iz prejšnjega odstavka
prodajna pogodba ni sklenjena, izvršitelj o tem v skladu s prvim odstavkom 50.
člena tega pravilnika takoj obvesti upnika in dolžnika in ju opozori, da lahko
v 30 dneh od izteka roka iz prejšnjega odstavka predlagata ponovno prodajo
stvari, ki se bo lahko opravila tudi po ceni, ki je nižja od ocenjene vrednosti
stvari, vendar ne nižje od tretjine te vrednosti.
Izvršitelj lahko stvari, ki jih ni bilo
mogoče prodati z neposredno pogodbo, proda tudi na javni dražbi.
Če v roku iz drugega odstavka tega člena
nobena od strank ne poda predloga za ponovno prodajo ali, če neposredna pogodba
ni bila sklenjena niti na podlagi ponovne ponudbe v roku, ki ga je določil
izvršitelj, izvršitelj o tem obvesti sodišče oziroma pristojni organ ter upnika
in dolžnika.
Na podlagi sklepa o ustavitvi izvršbe, v
katerem je določeno, da ima pravico do prevzema zarubljenih stvari, lahko
dolžnik od izvršitelja prevzame te stvari skupaj z listinami, ki dokazujejo
lastništvo premičnine, in označbami iz prvega odstavka 78. člena tega
pravilnika. Izvršitelj mora o dolžnikovem prevzemu v skladu z določbami tega
pravilnika sestaviti zapisnik, v katerem navede tudi ugotovljeno stanje stvari,
ki se prevzamejo ter da ima dolžnik na podlagi tega zapisnika od pristojnega
organa pravico zahtevati izbris rubeža in prepovedi razpolaganja iz listin, ki
dokazujejo lastništvo premičnine.
Če dolžnik v primeru iz prejšnjega odstavka
zarubljenih stvari v roku tridesetih dni od prejema sklepa o ustavitvi izvršbe
ne prevzame, ga izvršitelj na način iz prvega odstavka 50. člena tega
pravilnika obvesti, da mora stvari prevzeti v roku 7 dni od prejema tega
obvestila, in da bo zarubljene stvari skupaj z listinami, ki dokazujejo
lastništvo premičnine, in njihovimi označbami po preteku tega časa uničil.
Opravo uničenja zaznamuje izvršitelj v zapisniku o rubežu.
Obveznosti in pravice kupca in
izvršitelja pri prodaji z neposredno pogodbo
88. člen
V neposredni pogodbi o prodaji stvari mora
izvršitelj določiti način plačila kupnine.
Če je kupec po sklenitvi pogodbe kupnino
plačal, mu je dolžan izvršitelj stvar takoj izročiti.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka,
lahko izvršitelj izroči kupcu stvari, čeprav ni plačal kupnine, če v to na
svojo nevarnost privoli upnik v mejah zneska, ki bi mu šel iz dosežene kupnine.
Če kupec ne položi kupnine in upnik ne
privoli v izročitev stvari, lahko izvršitelj s pisno izjavo razdre pogodbo o
prodaji s tem kupcem, zarubljene stvari pa proda drugemu ponudniku.
Izvršitelj ob sklenitvi neposredne pogodbe
ali že v sami ponudbi opozori kupca, da v zvezi s prodano stvarjo nima pravic
iz jamčevanja za napake stvari.
Oklic javne dražbe
89. člen
Če je izvršitelj določil, da se stvari
prodajo na javni dražbi, razglasi javno dražbo z oklicem na sodni deski in na
spletni strani sodišča oziroma na oglasni deski in na spletni strani drugega
pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi. Izvršitelj mora zahtevati
objavo oklica javne dražbe tudi v uradnem registru, če se v njem vodijo podatki
o oklicanih javnih dražbah. Na predlog upnika ali dolžnika lahko izvršitelj
objavi oklic javne dražbe na stroške predlagatelja tudi v sredstvih javnega
obveščanja.
V oklicu javne dražbe mora izvršitelj
določiti kraj, dan in uro dražbe, vrsto in opis stvari, ki se bodo prodajale,
ter navedbo, kje si je stvari mogoče ogledati do dneva dražbe.
Kraj javne dražbe
90. člen
Javna dražba se lahko opravi:
1.
v prostorih izvršitelja;
2.
v javnih prostorih, namenjenih za dražbo;
3.
v kraju, za katerega sta se sporazumela upnik in dolžnik;
4.
v kraju, kjer bo dosežena večja kupnina, če to na svoje stroške predlaga
upnik ali dolžnik;
5.
v prostoru in kraju, kjer se zarubljene stvari nahajajo, če jih zaradi
njihove količine, kakovosti ali drugih lastnosti ni mogoče fizično odstraniti
in odpeljati na drug kraj oziroma v drug prostor.
Priprava na javno dražbo
91. člen
Pred začetkom naroka za javno dražbo mora
izvršitelj:
-
pripraviti zarubljene stvari za prodajo in jih primerjati s podatki iz
rubežnega zapisnika. Stvari, ki jih ni več ali so poškodovane oziroma
pokvarjene (npr. živila), mora v dražbenem zapisniku navesti in opisati, kako
je z njimi ravnal, ter o tem obvestiti pristojni organ;
-
preveriti, ali je bilo sporočilo o dražbi vročeno upniku, dolžniku in
osebam iz drugega odstavka 76. člena tega pravilnika;
-
preveriti ali je bila dražba pravilno razglašena;
-
odločiti, ali bo glede na naravo in vrednost posameznega predmeta od
udeležencev javne dražbe zahteval plačilo varščine, ki pa ne sme biti višja od
10% izklicne cene predmeta.
Narok za javno dražbo
92. člen
Javno dražbo in narok vodi izvršitelj, ki
za draženje stvari lahko na svoje stroške pooblasti izklicatelja, če je to
glede na število in kakovost blaga potrebno. Narok za javno dražbo je javen.
Izvršitelj mora z dražbo začeti točno ob
času, določenem v oklicu.
Na začetku draženja izvršitelj pojasni:
-
da se stvari prodajo samo, če dražitelj takoj položi kupnino v gotovini
in stvar prevzame;
-
da je dražitelj, ki odstopi od prodaje, ker ni položil kupnine, dolžan
plačati razliko v ceni, ki je nastala s prodajo naslednjemu najboljšemu
ponudniku na isti dražbi oziroma s prodajo na ponovljeni dražbi ter stroške
ponovljene dražbe;
-
da kupec glede prodane stvari nima pravic iz jamčevanja za napake
stvari;
-
pri prodaji katerih predmetov bo od udeležencev javne dražbe zahteval
plačilo varščine in višino zahtevane varščine.
Izvršitelj določi vrstni red, po katerem se
posamezni predmeti dražijo, ki ga lahko objavi skupaj z oklicem javne dražbe. V
tem primeru objavljenega vrstnega reda na samem naroku za javno dražbo ne sme
spreminjati, razen če s tem soglašata upnik in dolžnik.
Stvari, ki se prodajajo na javni dražbi se
prodajajo praviloma vsaka posamezno. Če se prodaja večja količina istovrstnih
stvari, se smejo prodajati skupaj.
Izklicna cena
93. člen
Izklicna cena stvari mora biti enaka v
skladu s tem pravilnikom ocenjeni vrednosti stvari.
Če stvar ni bila prodana na javni dražbi
niti po izklicni ceni, izvršitelj o tem v skladu s prvim odstavkom 50. člena
tega pravilnika takoj obvesti upnika in dolžnika in ju opozori, da lahko v 30
dneh od dneva prve dražbe predlagata ponovno prodajo stvari na dražbi, ki se bo
lahko opravila tudi po izklicni ceni, ki je nižja od ocenjene vrednosti stvari,
vendar ne nižje od tretjine te vrednosti.
Dajanje ponudb in domik
94. člen
Po preteku najmanj petnajst minut od
začetka dražbe, določenega v oklicu in po opravljenih opravilih iz 92. člena
tega pravilnika, izvršitelj pozove udeležence javne dražbe k dajanju ponudb
(draženju).
Dražba traja, dokler udeleženci javne
dražbe podajajo nove ponudbe za nakup stvari po višji ceni.
Izvršitelj domakne stvar najboljšemu
ponudniku, če tudi po dvakratnem pozivu na morebitno višjo ponudbo slednja ni
podana.
Če kupec do konca dražbe ne plača kupnine,
lahko izvršitelj stvar takoj proda naslednjemu najboljšemu ponudniku, če v to
privoli upnik s podpisom na zapisniku o dražbi.
Če upnik na dražbi ni navzoč, lahko
izvršitelj stvar takoj proda naslednjemu najboljšemu ponudniku, če njegova
ponudba ni nižja od 50% vrednosti najboljše ponudbe, vendar višja od izklicne
cene, sicer izvršitelj na istem dražbenem naroku stvar ponudi v draženje. Pri
ponovnem draženju najboljši ponudnik ne sme sodelovati.
Konec dražbe
95. člen
Izvršitelj objavi, da je dražba končana:
1.
če so vse stvari prodane;
2.
če glede posameznih stvari ali posameznih skupin stvari ni bila dosežena
izklicna cena stvari;
3.
če je s prodajo dela zarubljenih stvari že dosežen znesek, ki zadostuje
za popolno poplačilo upnika.
Če v roku iz drugega odstavka 93. člena
tega pravilnika nobena od strank ne poda predloga za ponovno dražbo ali, če
stvar ni bila prodana niti na podlagi ponovne dražbe, izvršitelj o tem obvesti
sodišče oziroma pristojni organ.
Na podlagi skIepa o ustavitvi izvršbe, v
katerem je določeno, da ima pravico do prevzema zarubljenih stvari, lahko
dolžnik od izvršitelja prevzame te stvari skupaj z listinami, ki dokazujejo
lastništvo premičnine, in označbami iz prvega odstavka 78. člena tega
pravilnika. Izvršitelj mora o dolžnikovem prevzemu stvari v skladu z določbami
tega pravilnika sestaviti zapisnik, v katerem navede tudi ugotovljeno stanje
stvari, ki se prevzemajo ter da ima dolžnik na podlagi tega zapisnika od
pristojnega organa pravico zahtevati izbris rubeža in prepovedi razpolaganja iz
listin, ki dokazujejo lastništvo premičnine.
Če dolžnik v primeru iz prejšnjega odstavka
zarubljenih stvari v roku tridesetih dni od prejema sklepa o ustavitvi izvršbe
ne prevzame, ga izvršitelj na način iz prvega odstavka 50. člena tega
pravilnika obvesti, da mora stvari prevzeti v roku 7 dni od prejema tega obvestila,
in da bo zarubljene stvari skupaj z listinami, ki dokazujejo lastništvo
premičnine, in njihovimi označbami po preteku tega časa uničil. Opravo uničenja
izvršitelj zaznamuje v zapisniku o rubežu.
Dražbeni zapisnik
96. člen
Izvršitelj mora o poteku dražbe pisati
zapisnik. V dražbenem zapisniku poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsak
zapisnik po tem pravilniku, navede tudi:
-
osebno ime in naslov izklicatelja, če sodeluje pri dražbi;
-
kraj in datum oprave dražbe ter označbo, ali gre za prvo ali drugo
dražbo;
-
uro in minuto začetka dražbenega naroka, začetka draženja in konca
dražbe;
-
da je bilo udeležencem dano pojasnilo iz tretjega odstavka 92. člena
tega pravilnika;
-
oznako stvari, ki so bile dražene, z navedbo njihove vrste, zaporedne
številke rubežnega zapisnika, v katerega so vpisane, ter njihove izklicne cene
in ocenjene vrednosti, če je ta različna od izklicne cene;
-
dosežene najvišje ponudbe, osebna imena in naslove dražiteljev, ki so
ponudili najvišje cene in osebno ime in naslov kupca, privolitev upnika iz
četrtega odstavka 94. člena tega pravilnika;
-
predmete, ki niso bili prodani.
Prodaja prek komisionarja
97. člen
Izvršitelj lahko za prodajo zarubljenih
stvari na svoje stroške in odgovornost pooblasti komisionarja, ki je
registriran za opravljanje komisijskih poslov.
Izvršitelj lahko preda komisionarju
zarubljene stvari ali vzorce stvari. V tem primeru mora izvršitelj sestaviti
seznam predanih stvari.
Izvršitelj mora v komisijski pogodbi
določiti rok, v katerem naj komisionar proda stvari, najugodnejšo ceno, za
katero naj komisionar proda posamezno stvar ali skupino stvari ter v skladu s
tem pravilnikom ocenjeno vrednost stvari, pod katero je komisionar ne sme
prodati.
Če v roku iz prejšnjega odstavka stvar ni
bila prodana, izvršitelj o tem v skladu s prvim odstavkom 50. člena tega
pravilnika takoj obvesti upnika in dolžnika in ju opozori, da lahko v 30 dneh
od izteka roka iz prejšnjega odstavka predlagata ponovno prodajo stvari, ki se
bo lahko opravila tudi po ceni, ki je nižja od ocenjene vrednosti stvari,
vendar ne nižje od tretjine te vrednosti.
Izvršitelj lahko stvari, ki jih ni bilo
mogoče prodati prek komisionarja, proda tudi na javni dražbi.
V postopku prodaje prek komisionarja se
smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 95. člena
tega pravilnika.
Zapisnik o komisijski prodaji
98. člen
Zapisnik o komisijski prodaji mora poleg
ostalih sestavin, določenih s tem pravilnikom, vsebovati tudi:
-
ime, priimek in naslov oziroma ime in sedež komisionarja;
-
seznam stvari, ki so bile prodane, z navedbo zaporedne številke
rubežnega zapisnika, cene, ki je bila dosežena s prodajo in označbo, ali je
bila stvar prodana s prvo ali z drugo prodajo;
-
seznam stvari, ki niso bile prodane in ukrepe izvršitelja v zvezi s temi
stvarmi;
-
skupni znesek dosežene kupnine in ukrepi izvršitelja v zvezi z njo.
Zapisnik sestavi izvršitelj v dveh izvodih
v izvirniku, od katerih eden ostane pri izvršitelju, drugega pa izvršitelj
pošlje pristojnemu organu takoj, najkasneje pa v 3 dneh po tem, ko se je iztekel
rok za prodajo pri komisionarju.
Prodaja vrednostnih papirjev
99. člen
Za prodajo zarubljenih vrednostnih
papirjev, ki ne kotirajo na borzi, lahko določi izvršitelj pooblaščenega
udeleženca trga vrednostnih papirjev, da opravi prodajo, ali jih proda sam z
neposredno pogodbo ali na javni dražbi ter določi pooblaščenega udeleženca trga
vrednostnih papirjev, da opravi prenos imetništva vrednostnih papirjev.
Stroški pooblaščenega udeleženca trga
vrednostnih papirjev so izvršilni stroški.
Pri prodaji nematerializiranih vrednostnih
papirjev, ki ne kotirajo na borzi, mora izvršitelj takoj po prejemu kupnine
poslati zapisnik o opravljeni prodaji pooblaščenemu udeležencu trga vrednostnih
papirjev, da opravi prenos imetništva vrednostnih papirjev.
Če se vrednostni papirji glasijo na ime,
mora izvršitelj ob prodaji zagotoviti prepis na ime kupca in vse za prodajo
potrebne listinske izjave s pravnim učinkom namesto dolžnika.
Če se prodaja vrednostni papir, ki se
prenaša z indosamentom, izvršitelj na hrbtni strani pred predajo pooblaščencu
napiše naslednji zaznamek:
“Po sklepu okrajnega sodišča v
_________oziroma pristojnega organa__________________ z dne _________ opr.
št.________ in na podlagi odredbe izvršitelja ______________o načinu
prodaje____________ z izvršbo prodano in izročeno dne ____________kupcu
____________.
Kraj, datum in podpis izvršitelja.”
Zaznamku iz prejšnjega odstavka, ki ima
enak učinek kakor dolžnikov indosament, doda izvršitelj ali posrednik pri
prodaji kupčevo ime.
Če vrednostni papir ni prodan, se prenosni
zaznamek iz četrtega odstavka tega člena črta.
Enako izjavo napiše izvršitelj, če se
prodajajo stvari, za katere je izdana skladiščnica oziroma skladiščni list.
Ohranitev in izvrševanje pravic iz
zarubljenega vrednostnega papirja
100. člen
Do prodaje vrednostnega papirja mora
izvršitelj poskrbeti za opravo vseh dejanj, ki so potrebna za ohranitev in
izvrševanje pravic iz zarubljenega vrednostnega papirja (npr. predložitve,
notificiranje, protestiranje).
2. Izvršba na denarno terjatev dolžnika
Rubež terjatve iz vrednostnega
papirja
101. člen
Rubež terjatve iz vrednostnega papirja, ki
se prenaša z indosamentom, ali terjatve, za uveljavitev katere je potreben
vrednostni papir (npr. menica, ček, delnice, ki se glasijo na ime, hranilna
knjižica, zavarovalna polica), opravi izvršitelj tako, da v skladu s 109.
členom tega pravilnika odvzame vrednostni papir ali njegov del, na podlagi
katerega je mogoče uveljaviti terjatev, in ga izroči sodišču. Za sestavo in
vsebino zapisnika o odvzemu vrednostnega papirja se smiselno uporabljajo
določbe tega pravilnika o rubežnem zapisniku.
Poznejši rubež terjatve iz istega
vrednostnega papirja v korist drugega upnika se opravi z zaznambo na prejšnjem
zapisniku o rubežu.
Izvršitelj mora dolžniku na njegovo zahtevo
vrniti odvzeti papir, če je to potrebno zaradi takojšnje oprave pravnih dejanj,
ki so potrebna za ohranitev in izvrševanje pravic iz odvzetega papirja.
Izvršitelj o vrnitvi izda potrdilo, v katerega zapiše, da mu je dolžnik dolžan
vrniti papir takoj, ko bo dejanje opravil in da bo v nasprotnem primeru
pristojnemu organu predlagal izrek denarne kazni.
Če dolžnik v primeru iz prejšnjega odstavka
izvršitelju papirja ne vrne, izvršitelj o tem obvesti upnika in pristojni
organ.
Izvršba za izročitev listin,
potrebnih za izterjavo zarubljene terjatve
102. člen
Če je pri izvršbi na denarno terjatev
dolžnika potrebna izvršba za izročitev listin, ki so potrebne za izterjavo te
terjatve (118. člen zakona), ravna izvršitelj smiselno po določbah 109. in 111.
člena tega pravilnika in odvzete listine takoj izroči sodišču oziroma
pristojnemu organu.
Izvršba za izročitev stvari
dolžnikovemu dolžniku
103. člen
Če je pri izvršbi na denarno terjatev
dolžnika potrebna izvršba za izročitev stvari, ki se morajo izročiti
dolžnikovemu dolžniku (122. člen zakona), ravna izvršitelj po določbi 109.
člena tega pravilnika in odvzete stvari takoj izroči pristojnemu organu.
Pristojni organ lahko že s sklepom o
izvršbi ali s posebnim aktom odredi, da naj izvršitelj stvar neposredno izroči
dolžnikovemu dolžniku. V tem primeru izvršitelj smiselno ravna tudi po določbah
110. do 113. člena tega pravilnika.
3. Izvršba na nepremičnine
Ogled nepremičnine
104. člen
Ogled nepremičnine, ki ga je pristojni
organ dovolil zaradi nakupa, izvršitelj omogoči na način in v času, določen v
odredbi o prodaji nepremičnine.
Pri opravljanju ogleda sme izvršitelj
stopiti na zemljišča, vstopiti v stanovanjsko hišo, poslovno zgradbo,
stanovanje, poslovni prostor, gospodarsko poslopje in druge objekte ter
prostore dolžnika, na ali v nepremičnini, katere ogled je dovoljen, in to
omogočiti tudi osebi, ki ji je pristojni organ dovolil ogled.
Če oseba, ki ji je pristojni organ dovolil
ogled, ne pristopi ob določeni uri na določen kraj, izvršitelj ogleda ne
opravi, ampak sestavi poročilo in obračun plačila za delo in povrnitev
stroškov. Poročilo in obračun izvršitelj najkasneje v roku treh dni po dnevu
ogleda vroči pristojnemu organu in osebi, ki ji je bil dovoljen ogled.
Če je ob ogledu potrebno vstopiti v zaprte
objekte ali prostore, sme izvršitelj te odpreti. Če so objekti ali prostori
zaklenjeni, mora izvršitelj dolžnika, če je ta navzoč, pozvati, da vhodna vrata
v te objekte oziroma prostore odklene.
Če dolžnik zaklenjenih vrat v objekte ali
prostore noče odkleniti, jih, če je tako odredil pristojni organ, nasilno odpre
izvršitelj v navzočnosti dveh polnoletnih oseb. V navzočnosti dveh polnoletnih
oseb si izvršitelj in oseba, ki ji je bil dovoljen ogled, ogledata notranjost
stanovanja, poslovnih prostorov, stanovanjske hiše, poslovnih objektov in
drugih objektov in prostorov dolžnika tudi, če ob ogledu ni navzoč dolžnik,
njegov zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član njegovega
gospodinjstva. Če pristojni organ ni odredil nasilnega odprtja zaprtih
prostorov, vstop v zaprte prostore pa ni mogoč, poskuša izvršitelj od
pristojnega organa, ki je ogled odredil, takoj pridobiti takšno odredbo. Če to
ni mogoče in je razen zaprtih prostorov dovoljen ogled še kakšnih drugih
nepremičnin, izvršitelj omogoči tretjemu ogled le-teh, sicer pa ogled zaključi.
Polnoletna občana iz prejšnjega odstavka ne
smeta biti osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju.
V zapisniku o opravljenem ogledu
nepremičnine mora izvršitelj navesti tudi ime, priimek in bivališče osebe,
kateri je bil dovoljen ogled nepremičnine, ter imena, priimke, poklic in
bivališče polnoletnih občanov, če sta bila navzoča pri ogledu. Vsi ti morajo
zapisnik podpisati.
Pri opravi dejanj ogleda mora izvršitelj
ravnati tako, da na nepremičninah dolžnika ne nastane nepotrebna škoda.
Varščina in plačilo za delo ter
povračilo stroškov izvršitelja za opravo ogleda nepremičnine
105. člen
Varščino in plačilo za delo ter povračilo
stroškov izvršitelja zaradi sodelovanja pri ogledu nepremičnine izvršitelj
zahteva od osebe, ki je zahtevala ogled. Izvršitelj pri tem ravna smiselno po
določbah tega pravilnika, ki urejajo plačilo varščine in obračun plačila za
delo in povračilo stroškov izvršitelja, če ni v tem členu določeno drugače.
Izvršitelj v pozivu za plačilo varščine
opozori osebo, ki je zahtevala ogled, da pri ogledu ne bo sodeloval, če
varščina ne bo plačana.
Na podlagi dokončnega obračuna oziroma
sklepa sodišča o plačilu za delo in povračilu stroškov za ogled v navzočnosti
izvršitelja, izvršitelj takoj predlaga sodišču, pri katerem je položena
varščina, izdajo odredbe o popolnem ali delnem poplačilu za njegovo delo in
povračilu stroškov iz plačane varščine.
Rubež nepremičnine, ki ni vpisana v
zemljiško knjigo
106. člen
Izvršitelj po odredbi pristojnega organa
opravi rubež nepremičnine, na katero je bila predlagana izvršba ali
zavarovanje, če ta nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo ali če je bila
zemljiška knjiga, v katero je bila vpisana ta nepremičnina, uničena.
Na rubež mora izvršitelj na način, določen
v prvem odstavku 50. člena tega pravilnika, povabiti upnika in dolžnika.
Rubež nepremičnine izvršitelj opravi tako,
da na vidnem mestu na način, kot je to določeno za označevanje premičnin,
označi, da je nepremičnina zarubljena. V zapisnik vnese podroben opis
nepremičnine (številko in druge označbe stanovanja, hišno številko, ulico,
kraj, lego ime, meje, površino, katastrsko občino in druge podatke, potrebne za
njeno identifikacijo).
Zapisniku o rubežu nepremičnine mora
izvršitelj priložiti tudi izpolnjen obrazec IZV št. 8 – zapisnik o rubežu
nepremičnin.
Zapisnik o rubežu izvršitelj najkasneje v
roku treh dni po njegovi sestavi pošlje sodišču oziroma drugemu organu, ki vodi
postopek izvršbe, kopijo zapisnika pa tudi upniku, dolžniku in osebam iz
drugega odstavka 76. člena tega pravilnika.
4. Izvršba na terjatev, da se izročijo
ali dobavijo premičnine
107. člen
Na podlagi akta, s katerim je pristojni
organ dovolil prenos dolžnikove terjatve, da se izročijo ali dobavijo
premičnine, in določil, da mora dolžnikov dolžnik izročiti izvršitelju
premičnine v hrambo, izvršitelj prevzame predane premičnine ter sestavi
zapisnik o prevzemu premičnin v hrambo. Za hrambo veljajo določbe tega
pravilnika o hrambi.
Prodajo prevzetih stvari in poplačilo
upnikov opravi izvršitelj po določbah tega pravilnika o prodaji premičnin in
poplačilu upnikov pri izvršbi na premičnine.
5. Izvršba na premoženjske in druge
materialne pravice
108. člen
Prodajo premoženjskih in drugih materialnih
pravic opravi izvršitelj po določbah tega pravilnika o cenitvi in prodaji premičnih
stvari. Izvršitelj pri tem sestavi popis zarubljenih pravic po določbah tega
pravilnika o rubežu premičnin tako, da pravice natančno opiše po vsebini in
obsegu, upoštevaje listine, ki obstajajo v zvezi s to pravico in z navedbo, kaj
je dolžan dolžnik dati ali storiti kot nasprotno dajatev ali storitev za
izvrševanje teh pravic.
B) IZVRŠILNA DEJANJA IZVRŠITELJA PRI IZVRŠBI
ZA UVELJAVITEV NEDENARNE TERJATVE
1. Izročitev in dobava premičnin
Odvzem stvari
109. člen
Če je dolžnik dolžan izročiti eno ali več
določenih stvari, ali določeno količino nadomestnih stvari, ki so pri njemu,
izvršitelj dolžniku te stvari vzame.
Če stvari niso pri dolžniku, ampak pri kom
drugemu, jih izvršitelj lahko vzame le, če drugi v to privoli. Če jih ta noče
izročiti, mora izvršitelj o tem takoj obvestiti pristojni organ.
Če izvršitelj ne najde določenih stvari
niti pri dolžniku, niti pri komu drugemu, obvesti o tem pristojni organ ter
upnika.
Izročitev stvari upniku
110. člen
Izvršitelj mora storiti vse potrebno, da se
odvzete stvari takoj izročijo upniku. V ta namen predlaga upniku, naj bo navzoč
pri odvzemu stvari. Če upnik pri opravi tega dejanja ni navzoč, se izvršitelj z
njim sporazume o tem, kje bo odvzete stvari prevzel oziroma kam naj se mu
odvzete stvari dostavijo in na kakšen način. Stroški dostave in transporta so
izvršilni stroški.
Če dejanji odvzema in izročitve upniku ne
potekata sočasno, ali če se stvari ne dajo takoj izročiti in upnik ni ničesar
odredil, izvršitelj hrani stvari po določbah tega pravilnika.
Če s tem pravilnikom ni drugače določeno,
izvršitelj odvzetih stvari ne sme pustiti v hrambi pri dolžniku.
Zapisnik o odvzemu in izročitvi
111. člen
V zapisniku o odvzemu in izročitvi stvari
morajo biti poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsak zapisnik v skladu s tem
pravilnikom, navedeni tudi:
-
označba in natančen spisek stvari, ki so odvzete dolžniku (če se odvzema
določena količina stvari, je treba navesti število, mero in težo stvari, če se
odvzamejo vrednostni papirji, pa je treba navesti vrednost, serijo ali črko
papirja oziroma drugo oznako, ki jo ima papir);
-
navedbo, kako in kdaj so bile oziroma bodo stvari izročene upniku ali
zakaj mu niso bile takoj izročene.
Potrdilo o izročitvi
112. člen
Ob izročitvi stvari sestavi izvršitelj
potrdilo o izročitvi odvzetih stvari upniku, ki je sestavni del zapisnika iz
111. člena tega pravilnika.
Potrdilo o izročitvi mora vsebovati:
-
ime, priimek in sedež izvršitelja;
-
ime, priimek in naslov oziroma ime in sedež upnika, ki so mu bile stvari
izročene;
-
način, kraj, dan in uro izročitve;
-
seznam in označbo stvari, ki so izročene;
-
podpis izvršitelja in upnika.
Potrdilo mora izvršitelj napisati v treh
izvodih, od katerih enega prejme upnik, drugega izvršitelj, tretjega pa pošlje
izvršitelj pristojnemu organu.
Posebni načini izročitve
113. člen
Če premičnih stvari zaradi njihove
količine, kakovosti ali drugih lastnosti ni mogoče fizično odvzeti in jih
izročiti upniku (npr. večja zaloga blaga, posekan les ipd.) lahko izvršitelj
njihov odvzem in izročitev opravi tako, da dolžniku odvzame listine, orodje in
druge pripomočke, brez katerih se te stvari ne morejo uporabljati oziroma se ne
more razpolagati z njimi (npr. ključe skladišča, skladiščnice, tovorne liste
ipd).
Odvzete predmete iz prejšnjega odstavka
izvršitelj izroči upniku na način iz 110. člena tega pravilnika. Izvršitelj na
listinah, objektih, kjer se stvari nahajajo, ali na samih stvareh označi njihov
odvzem z zaznambo, ki se glasi:
“Odvzeto dne _________ zaradi prisilne
izvršbe zahtevka na podlagi akta, opr. št.__________, ki ga je
izdal____________________, zaradi izročitve upniku __________________________.
Datum in podpis izvršitelja”
Zaznambo iz prejšnjega odstavka izvršitelj
pripečati na vhod v objekt ali na samih stvareh.
Če način zaznambe iz prejšnjega odstavka ni
možen, izvršitelj označi stvari s samolepilnim trakom z oznako »odvzeto in
izročeno«.
2. Izpraznitev in izročitev nepremičnin
Začetek oprave izvršilnih dejanj
114. člen
Izvršilna dejanja za odstranitev ljudi in
stvari iz nepremičnine lahko začne izvršitelj opravljati šele po preteku osmih
dni od dneva, ko je dolžniku vročen sklep o izvršbi in če je zagotovil vse
potrebno za njihovo opravo (delovno silo, prevozno sredstvo in prostor za
hrambo).
Stroški za delovno silo, potrebno za
odstranitev premičnih stvari iz nepremičnine, ter za odvoz teh stvari in
njihovo hrambo so izvršilni stroški.
Obvestilo o opravi izvršilnih dejanj
115. člen
Izvršitelj mora določiti čas odstranitve in
o tem v skladu s prvim odstavkom 50. člena tega pravilnika obvestiti upnika in
dolžnika. En izvod sklepa o izvršbi na izpraznitev nepremičnine, skupaj z
obvestilom o času oprave izvršbe, pošlje izvršitelj v vednost tudi pristojnemu
organu socialnega skrbstva in če je to potrebno, pristojnim organom za nadzor
in odstranitev prometnih zastojev.
Odstranitev premičnin iz nepremičnine
116. člen
Premičnine, ki jih je treba odstraniti iz
nepremičnine in ki niso predmet izvršbe, izvršitelj izroči dolžniku, če ta ni
navzoč, pa odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali njegovemu pooblaščencu.
O izročitvi iz prejšnjega odstavka izda
izvršitelj potrdilo, ki mora vsebovati:
-
ime, priimek in sedež izvršitelja;
-
ime, priimek in naslov oziroma ime in sedež osebe, ki so ji bile stvari
izročene;
-
način, kraj, dan in uro izročitve;
-
seznam in označbo stvari, ki so izročene;
-
podpis izvršitelja in prevzemnika stvari.
Če pri opravi izvršbe ni osebe, kateri se
po prvem odstavku tega člena smejo izročiti stvari, izvršitelj te stvari hrani
v skladu z določbami tega pravilnika.
O hrambi stvari izvršitelj v skladu s prvim
odstavkom 50. člena tega pravilnika obvesti dolžnika in mu določi primeren rok,
v katerem lahko zahteva njihovo izročitev, ter navede, kje jih lahko prevzame.
V obvestilu iz prejšnjega odstavka
izvršitelj natančno obračuna in specificira plačilo oziroma stroške, do katerih
je v skladu s podzakonskim aktom upravičen zaradi hrambe teh stvari do dneva
izteka roka za izročitev stvari, ter opozori dolžnika:
-
da je najkasneje ob izročitvi stvari dolžan poravnati ta znesek oziroma
dokazati, da ga je poravnal na način, kot je bil določen v obvestilu (npr.
nakazilo na račun izvršitelja);
-
da bodo po izteku roka iz prejšnjega odstavka stvari prodane, iz
izkupička pa se bo poplačal izvršitelj in poravnali stroški za hrambo in za
prodajo stvari.
Za obračun plačila in povrnitve stroškov se
smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o obračunu med izvršiteljem in
upnikom.
Prodaja odstranjenih stvari
117. člen
Če dolžnik ne prevzame stvari na način in
pod pogoji iz prejšnjega člena, izvršitelj o tem nemudoma obvesti sodišče
oziroma pristojni organ s predlogom, da po uradni dolžnosti dovoli prodajo
stvari na dolžnikove stroške.
Prodajo stvari opravi izvršitelj na način,
kot je določen s tem pravilnikom za prodajo stvari pri izvršbi na premičnine.
Po opravljeni prodaji stvari mora
izvršitelj takoj izročiti dolžniku del s prodajo doseženega izkupička, ki
ostane po plačilu njegovega dela in poravnavi stroškov hrambe in prodaje
stvari. O izročitvi izkupička izda izvršitelj dolžniku potrdilo.
Če izvršitelj izkupička iz prejšnjega odstavka
ne more takoj izročiti dolžniku, ga položi na račun sodnih pologov.
Odstranitev oseb iz nepremičnine
118. člen
Osebe, ki se nahajajo v nepremičnini, mora
izvršitelj skupaj z njihovim imetjem iz nepremičnine odstraniti, če je potrebno
tudi s pomočjo policije.
Če je izvršitelj v dvomu, ali imajo osebe v
skladu z zakonom pravico ostati v nepremičnini, zaprosi za pojasnilo o
dopustnosti njihove odstranitve pristojni organ.
Izročitev nepremičnine
119. člen
Po izpraznitvi stvari in oseb iz
nepremičnine izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku.
Izročitev v posest lahko opravi izvršitelj
le ob navzočnosti upnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca.
Zapisnik o izpraznitvi in izročitvi
nepremičnine
120. člen
Če se dejanja opravljajo postopno in več
dni, sestavi izvršitelj o vsakem posameznem dejanju izpraznitve in izročitve
nepremičnine poseben zapisnik.
Po opravi vseh dejanj in po izročitvi
nepremičnine v posest upniku, sestavi izvršitelj poročilo, ki mora poleg
obveznih sestavin po tem pravilniku vsebovati tudi:
-
seznam stvari, ki jih je bilo potrebno odstraniti;
-
datum odstranitve;
-
navedbo, kje so stvari (ali so bile izročene dolžniku ali komu drugemu)
in kdaj so bile izročene ali dane v hrambo;
-
seznam oseb, ki so bile prisilno odstranjene;
-
seznam oseb, ki so na stvareh uveljavljale pravice do bivanja v
nepremičnini;
-
dan, uro in kraj izročitve nepremičnine v posest upniku z navedbo oseb,
ki so bile pri tem dejanju prisotne.
3. Dejanja izvršitelja pri obveznosti kaj
storiti, dopustiti ali opustiti
Dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo
drug
121. člen
Pri izvršitvi dejanja, ki ga lahko opravi
tudi nekdo drug in ne le dolžnik, izvršitelj v skladu z določbami tega
pravilnika opravi tista dejanja, za opravo katerih je bil s sklepom o izvršbi
oziroma drugim aktom pooblaščen.
Dejanje, ki ga more opraviti le
dolžnik
122. člen
Pri izvršitvi dejanja, ki ga namesto
dolžnika ne more storiti nihče drug, izvršitelj po sklepu ali odredbi
pristojnega organa nadzoruje, ali je dolžnik v roku, ki ga je določilo sodišče
oziroma pristojni organ, izpolnil določeno obveznost in o tem v skladu z
določbami tega pravilnika seznani pristojni organ.
Dopustitev in opustitev
123. člen
Če se dolžnik upira dejanju, ki ga je
dolžan dopustiti, lahko sodišče oziroma pristojni organ na upnikov predlog
odredi, da pri odstranitvi upiranja dolžnika ali zaščiti pri delu pomaga
izvršitelj.
Pri opravi dejanj iz prejšnjega odstavka se
mora izvršitelj natančno poučiti o tem, katero dejanje mora zavezanec
dopustiti. Izvršitelj mora poskrbeti, da dolžnik dopusti opravo dejanja
brezpogojno, pri čemer lahko uporabi sredstva, določena s tem pravilnikom (npr.
pomoč policije).
Vzpostavitev prejšnjega stanja
124. člen
Na podlagi sklepa ali odredbe pristojnega
organa, s katerim dovoli upniku, da vzpostavi prejšnje stanje, ki je bilo
spremenjeno zaradi dolžnikovega ravnanja v nasprotju z obveznostjo iz
izvršilnega naslova, izvršitelj s smiselno uporabo določb tega pravilnika nudi
pomoč upniku pri vzpostavitvi prejšnjega stanja v obsegu in na način, določen z
odredbo oziroma sklepom sodišča oziroma drugega organa.
Pred opravo dejanj se mora izvršitelj
natančno prepričati, za kakšna dejanja gre.
4. Razdelitev stvari
Dejanja razdelitve
125. člen
Preden začne opravljati posamezna dejanja
zaradi fizične razdelitve stvari, mora izvršitelj v skladu s prvim odstavkom
50. člena tega pravilnika o kraju, času in vrsti oprave posameznega dejanja
obvestiti udeležence ter jih opozoriti, naj bodo navzoči pri delitvi.
Delitev opravi izvršitelj tako, da izroči
stvar tistemu udeležencu, ki mu po izvršilnem naslovu pripada.
Izvršitelj o izročitvi iz prejšnjega
odstavka vsakemu udeležencu izda potrdilo, ki mora vsebovati:
-
ime, priimek in sedež izvršitelja;
-
ime, priimek in naslov oziroma ime in sedež udeleženca, ki so mu bile
stvari izročene;
-
način, kraj, dan in uro izročitve;
-
seznam in označbo stvari, ki so izročene;
-
podpis izvršitelja in prevzemnika stvari.
Zapisnik o fizični razdelitvi stvari
126. člen
O opravi posameznih dejanj fizične
razdelitve stvari sestavi izvršitelj zapisnik, ki mora poleg obveznih sestavin
po tem pravilniku vsebovati tudi seznam stvari, ki so bile razdeljene z
navedbo, katerim udeležencem so bile izročene v posest.
Razdelitev s prodajo
127. člen
Prodajo premičnih ali nepremičnih stvari,
ki jih je potrebno opraviti zaradi razdelitve stvari, opravi izvršitelj po
določbah tega pravilnika, ki urejajo prodajo stvari.
5. Dejanja izvršitelja v zadevah glede
varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki
Izvršitev odločbe o varstvu in vzgoji
otroka
128. člen
Odvzem otroka in njegovo izročitev osebi,
kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, opravi izvršitelj tako, da v
navzočnosti strokovno usposobljene osebe, ki jo je določilo sodišče (v
nadaljnjem besedilu: strokovna oseba), otroka odvzame osebi, pri kateri je
otrok v času opravljanja izvršbe, ter ga izroči upniku.
Kraj in čas odvzema
129. člen
Izvršitelj mora takoj, ko prejme od sodišča
sklep o določitvi izvršitelja za opravo neposredne izročitve otroka,
vzpostaviti stik s strokovno osebo in v sodelovanju z njo določiti kraj in čas
odvzema otroka. Pri tem si mora prizadevati, da bodo koristi otroka čimbolj
varovane. Izvršitelj mora zagotoviti, da bo strokovna oseba navzoča pri odvzemu
otroka in pri njegovi izročitvi upniku, če se ta ne opravi hkrati z odvzemom
otroka.
Izvršitelj lahko podatke, potrebne za
ugotovitev najprimernejšega časa in kraja odvzema otroka, pridobi tudi s
poizvedovanjem pri vzgojno varstvenih ali vzgojno izobraževalnih ustanovah,
katere otrok obiskuje, socialnih službah ali na drug primeren način. Če otrok
obiskuje vzgojno varstveno ali vzgojno izobraževalno ustanovo, se odvzame ob
zaključku dnevnega programa varstva oziroma izobraževanja v tej ustanovi, razen
če koristi otroka narekujejo drugačen odvzem.
Izvršitelj mora potrebna dejanja opraviti
hitro in poskrbeti, da za opravo odvzema otroka ne izve zavezanec, kateremu je
treba otroka odvzeti, ali druga oseba, pri kateri bi otrok lahko bil v času
oprave odvzema.
O času in kraju oprave odvzema otroka mora
izvršitelj najmanj 24 ur pred opravo odvzema, v izjemnih primerih pa tudi v
krajšem času, obvestiti osebo, kateri je otroka potrebno izročiti. Tej osebi
mora izvršitelj omogočiti navzočnost pri odvzemu otroka, pri čemer upošteva
varstvo otrokovih koristi.
Način odvzema otroka
130. člen
Otrok se odvzame zavezancu ali katerikoli
osebi, pri kateri je otrok v času opravljanja izvršbe, tudi če ta oseba ni
zavezanec in v sklepu o izvršbi sodišča ni navedena ter ne glede na to, da
zavezanec v času odvzema ni prisoten.
Če je v sklepu sodišča določeno, da je
treba otroka izročiti takoj, izvršitelj ob odvzemu otroka zavezancu vroči tudi
sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena neposredna izročitev otroka. Če
zavezanec ni navzoč ob odvzemu otroka, mu izvršitelj ta sklep vroči naknadno,
in sicer po pošti ali neposredno, v skladu s pravili zakona o pravdnem postopku
za osebne vročitve. Če izvršitelj sam opravi neposredno vročitev, uporabi
Obrazec IVRO št. 3 in 4.
Če je otrok v času odvzema pri osebi, ki v
sklepu o izvršbi sodišča ni navedena, ji izvršitelj ob odvzemu vroči sklep o
izvršbi in zapisnik o opravljeni izvršbi, o čemer izpolni Obrazec IVRO št. 4.
Če pri opravi izvršbe izvršitelj ugotovi,
da otroka ni na kraju, kjer naj bi opravil odvzem otroka, takoj poskuša
ugotoviti, kje bi otrok lahko bil in tam opravi njegov odvzem. Če izvršitelj
tega ne more takoj ugotoviti, čimprej opravi ponovne poizvedbe in v skladu s
prejšnjim členom določi nov čas in kraj odvzema otroka.
Zapisnik o odvzemu in izročitvi
otroka
131. člen
O opravi dejanja odvzema otroka izvršitelj
sestavi zapisnik, ki mora vsebovati:
1.
ime, priimek in sedež izvršitelja ter ime in priimek oseb, prisotnih pri
opravi dejanja izvršbe;
2.
označba spisa izvršitelja, opravilna številka sklepa o izvršbi oziroma o
zavarovanju ter ime in sedež sodišča, ki je sklep izdalo;
3.
kraj, dan in uro oprave izvršbe;
4.
ime in priimek upnika, zavezanca ter ime, priimek in naslov osebe,
kateri je bil otrok odvzet;
5.
navedbo, da je bil odvzeti otrok takoj izročen upniku oziroma, da mu bo
izročen kasneje, kako bo izročen ter kje bo otrok do njegove izročitve upniku;
6.
druge opombe izvršitelja (npr. nasprotovanje zavezanca ali osebe, pri
kateri je bil otrok ob opravi izvršbe).
Zapisnik podpišeta izvršitelj in strokovna
oseba.
Zapisnik podpiše tudi upnik, če mu je otrok
izročen takoj, sicer pa se ob izročitvi otroka sestavi posebno potrdilo (132.
člen), ki predstavlja sestavni del zapisnika.
Potrdilo o izročitvi otroka
132. člen
Če dejanji odvzema otroka in njegove
izročitve upniku ne potekata sočasno, mora izvršitelj takoj po odvzemu otroka
storiti vse potrebno, da otroka čim hitreje izroči upniku.
Izvršitelj ob izročitvi otroka upniku
sestavi in izda potrdilo o izročitvi otroka, ki mora vsebovati:
1.
ime, priimek in sedež izvršitelja;
2.
ime in priimek strokovne osebe;
3.
ime in priimek upnika, ki mu je bil otrok izročen;
4.
kraj, dan in uro izročitve otroka;
5.
podpis izvršitelja, upnika in strokovne osebe.
Potrdilo mora izvršitelj napisati v treh
izvodih v originalu, od katerih enega prejme upnik, drugega izvršitelj,
tretjega pa pošlje izvršitelj sodišču.
Izvršitev odločbe o osebnih stikih z
otrokom
133. člen
Določbe tega pravilnika o opravi dejanj
odvzema otroka in njegove izročitve upniku v zadevah glede varstva otrok se
smiselno uporabljajo tudi, če se izvršuje odločba o osebnih stikih z otroki z
neposrednim odvzemom otroka in njegovo izročitvijo osebi, ki je upravičena do
stikov z otrokom.
Odstop od izvršitve odločbe o osebnih
stikih
134. člen
Če strokovna oseba ugotovi, da otrok
nasprotuje stikom z osebo, ki je upravičena do stikov in oceni, da izvršba z
izročitvijo otroka ne bi bila v skladu z varstvom interesov otroka, izvršitelj
ugotovitve in oceno te osebe zapiše v zapisnik o odvzemu otroka in odstopi od
oprave nadaljnjih dejanj.
Zapisnik z ugotovitvami in oceno podpiše
tudi strokovna oseba, ki je te ugotovitve in oceno podala.
Izvršitelj mora takoj, najkasneje pa v dveh
dneh po odstopu od oprave nadaljnjih dejanj po prejšnjih odstavkih tega člena,
sestaviti poročilo ter tega skupaj z zapisnikom o odvzemu otroka poslati
sodišču in upniku.
VI. RAVNANJE IZVRŠITELJA PRI OPRAVI DEJANJ ZAVAROVANJA
1. Dejanja izvršitelja pri zavarovanju
denarne terjatve z zastavno pravico na premičninah in nepremičninah
135. člen
Neposredna dejanja za zavarovanje denarne
terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi premičnini in nepremičnini, opravi
izvršitelj po določbah tega pravilnika o opravi rubeža na premičninah in
nepremičninah.
Zarubljene premičnine iz prejšnjega
odstavka hrani izvršitelj po določbah tega pravilnika o hrambi zarubljenih
stvari.
Gotovino, ki jo da dolžnik prostovoljno, in
gotovino, ki se z rubežem v zavarovanje odvzame, hrani izvršitelj po določbah
tega pravilnika o hrambi gotovine in je ne sme izročiti upniku.
2. Dejanja izvršitelja pri izvršbi za
uveljavitev zastavne pravice, ustanovljene na podlagi sporazuma strank
136. člen
Neposredna dejanja za uveljavitev zastavne
pravice, ki je bila ustanovljena na podlagi neposredno izvršljivega notarskega
zapisa, opravi izvršitelj po določbah tega pravilnika o izvršbi za odvzem in
izročitev stvari oziroma o izvršbi za izpraznitev in izročitev nepremičnin.
3. Dejanja izvršitelja pri zavarovanju s
predhodnimi odredbami
137. člen
Neposredna dejanja za zavarovanje denarnih
terjatev s predhodnimi odredbami opravi izvršitelj smiselno po določbah tega pravilnika
o izvršilnih dejanjih za izterjavo denarne terjatve.
4. Dejanja izvršitelja pri zavarovanju z
začasnimi odredbami
138. člen
Če je za zavarovanje denarnih ali
nedenarnih terjatev z začasnimi odredbami odrejena prepoved razpolaganja
oziroma hramba premičnih stvari, opravi izvršitelj ta dejanja po določbah tega
pravilnika o rubežu in hrambi premičnih stvari.
Če je z odredbo sodišča določeno, da se
opravijo ali opustijo določena dejanja ali spremembe, opravi ta dejanja
izvršitelj po določbah tega pravilnika o izvršbi za izpolnitev obveznosti nekaj
storiti, dopustiti ali opustiti.
Obrazec
– IZK št. 1 – Izkaznica izvršitelja
Obrazec
– IZK št. 2 – Izkaznica namestnika izvršitelja
Obrazec
– IZK št. 3 – Priponka izvršitelja
Obrazec
– IZK št. 4 – Priponka namestnika izvršitelja
Obrazec
– IZK št. 5 – Štampiljka z oznako zarubljeno
Obrazec
– IZK št. 6 – Napisna tabla
Obrazec
– IZK št. 7 – Izkaznica pomočnika izvršitelja
Obrazec
IZV št. 1 – Obrazec evidence zadev, ki jih prejme v izvršitev od sodišča
Obrazec
IZV št. 2 – Obrazec evidence zadev, ki jih prejme v izvršitev od drugih
pristojnih organov
Obrazec
IZV št. 3 – Ovitek spisa
Obrazec
IZV št. 4 – Popis spisa
Obrazec
IZV št. 5 – Pobotnica
Obrazec
IZV št. 6 – Seznam stvari v hrambi pri izvršitelju
Obrazec
IZV št. 7 – Rubežni in cenilni zapisnik
Obrazec
IZV št. 8 – Zapisnik o rubežu nepremičnin
Obrazec
IVRO št. 1 – Obvestilo pri navadnem vročanju
Obrazec
IVRO št. 2 – Vročilnica za navadno vročanje
Obrazec
IVRO št. 3 – Obvestilo pri osebnem vročanju
Obrazec
IVRO št. 4 – Vročilnica za osebno vročanje
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja
(Uradni list RS, št. 18/03)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
139. člen
Obrazci in skice iz tega pravilnika so
objavljeni skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del.
140. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha
veljati pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 32/99
in 32/00).
141. člen
Identifikacijski znaki, izdani po
pravilniku iz prejšnjega člena, se uporabljajo do izdaje novih
identifikacijskih znakov po tem pravilniku.
Ob izdaji novih identifikacijskih znakov izvršitelj
prejšnje izroči ministrstvu, ki jih uniči.
142. člen
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na
uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic in na dokument o
opravljeni prodaji, ki ga mora izdati izvršitelj, se začnejo uporabljati ob
uveljavitvi podzakonskih aktov iz šestega odstavka 81. in tretjega odstavka 96.
člena zakona o izvršbi in zavarovanju.
143. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 83/06) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Obrazci IZK št. 1, IZK št. 2, IZK št. 3,
IZK št. 4, IZK št. 6, IZV št. 1 – Obrazec evidence zadev, ki jih prejme v
izvršitev od sodišča, IZV št. 2 – Obrazec evidence zadev, ki jih prejme v
izvršitev od drugih pristojnih organov, IZV št. 3 – Ovitek spisa, IZV št. 4 – popis
spisa, IZV št. 7, IZV št. 8 – Zapisnik o rubežu nepremičnin, IVRO – št. 1:
Obvestilo pri navadnem vročanju po 141. členu ZPP v zvezi s
15. členom ZIZ in IVRO – št. 3: Obvestilo pri osebnem vročanju po 3. in 4. odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, se nadomestijo z novimi obrazci
IZK št. 1, IZK št. 2, IZK št. 3, IZK št. 4, IZK št. 6, IZV št. 1 – Obrazec
evidence zadev, ki jih prejme v izvršitev od sodišča, IZV št. 2 – Obrazec
evidence zadev, ki jih prejme v izvršitev od drugih pristojnih organov, IZV št.
3 – Ovitek spisa, IZV št. 4 – popis spisa, IZV št. 7, IZV št. 8 – Zapisnik o
rubežu nepremičnin, IVRO – št. 1: Obvestilo pri navadnem vročanju po
141. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in IVRO – št. 3: Obvestilo
pri osebnem vročanju po 3. in 4. odstavku 142. člena ZPP v zvezi s
15. členom ZIZ, ki so sestavni del tega pravilnika.
41. člen
Izkaznice, priponke in napisne table s
spremenjeno vsebino po tem pravilniku morajo biti izdane oziroma izdelane in
obešene v treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
42. člen
Do 1. oktobra 2006 izvršitelji
uporabljajo obrazce, ki so veljali pred uveljavitvijo tega pravilnika.
43. člen
7. člen tega pravilnika se ne
uporablja za popis spisov, ki so jih prejeli izvršitelji do 1. oktobra
2006.
44. člen
31. člen tega pravilnika, določba o
obveščenosti upnika in dolžnika ter drugih oseb o načinu in roku prodaje iz
prvega odstavka 86. člena pravilnika ter 38. člen tega pravilnika se
začnejo uporabljati 1. oktobra 2006.
45. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 59/11) vsebuje naslednji končni določbi:
»10. člen
Obrazci IVRO št. 1 – Obvestilo pri navadnem
vročanju, IVRO št. 2 – Vročilnica za navadno vročanje, IVRO št. 3 – Obvestilo
pri osebnem vročanju po 142. členu ZPP, IVRO št. 4 – Obvestilo pri osebnem
vročanju po 141. členu ZPP in IVRO št. 5 – Vročilnica za osebno vročanje se
nadomestijo z obrazci IVRO št. 1 – Obvestilo pri navadnem vročanju, IVRO št. 2
– Vročilnica za navadno vročanje, IVRO št. 3 – Obvestilo pri osebnem vročanju
in IVRO št. 4 – Vročilnica za osebno vročanje, ki so objavljeni skupaj s tem
pravilnikom.
11. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 35/16)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»27. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.