Na podlagi devetega odstavka 48. člena in 28. člena
zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list
SRS, št. 25/76 in 29/86) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o uporabi lovskih psov v loviščih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa pogoje za pravilno uporabo lovskih psov
čiste pasme v loviščih, pri posameznih oblikah lova, obveznosti upravljalca
lovišča in skrb za pospeševanje lovske kinologije.
2. člen
(temeljna izhodišča in nosilci)
(1) Psi, namenjeni za delo v lovišču, morajo svojo uporabnost
za določene oblike lova dokazati na veljavnih preizkušnjah naravnih zasnov,
uspeh pa mora biti zabeležen v rodovniku in v evidencah preizkušenih psov.
(2) Šolan lovski pes je najnujnejše osnovno sredstvo za
opravljanje gojitvenih in lovskih opravil.
3. člen
(pomen izrazov)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
Brakada je način lova, pri katerem sodelujejo najmanj trije lovci z več
kot dvema lovskima psoma goničema, ki divjad dvigata in ji glasno sledita.
2.
Gonič ali brak je lovski pes, ki divjad poišče, jo dvigne in jo dalj
časa glasno zasleduje.
3.
Jamar je lovski pes, ki se uporablja za iskanje, izgon divjadi iz jam in
rovov.
4.
Krvoslednik ali barvar je lovski pes, ki se uporablja za izsleditev
ranjene divjadi.
5.
Lovska kinologija je dejavnost, ki se ukvarja z vzrejo, vzgojo in
šolanjem lovskih psov, z izobraževanjem lastnikov, vodenjem evidenc in izdelavo
programov dela.
6.
Lovski pes je čistokrvni pasemski pes iz skupine goničev, jamarjev,
krvosledcev, šarivcev, ptičarjev in prinašalcev, ki se uporablja pri brakadi,
pogonu, sledenju ranjene divjadi, jamarjenju in prinašanju divjadi iz vode in
ki je lovsko uporabnost dokazal s preizkušnjo naravnih zasnov in opravljanjem
nalog v lovski praksi.
7.
Pogon je način lova, kjer se več gonjačev z največ tremi psi v vrsti
drug ob drugem glasno pomika preko površine, tako da poženejo divjad proti
vrsti strelcev na stojiščih.
8.
Preizkušen lovski pes je tisti, ki je uporabnost za lov dokazal s
preizkušnjo naravnih zasnov in z uspešnim opravljanjem nalog v lovski praksi.
9.
Prinašalec (retriver) je lovski pes, ki divjad prinaša iz razgibanega
terena in predvsem iz vode.
10.
Pritisk je način lova, pri katerem se največ trije gonjači tiho
premikajo po stanišču divjadi, da bi jo dvignili in usmerili proti lovcem –
strelcem.
11.
Ptičar je lovski pes, ki divjad poišče in s stojo v pozor nakaže kje
divjad leži ter uplenjeno divjad prinese.
12.
Skupinski lov so vsi načini lova, ki se ga udeležijo najmanj trije
lovci.
13.
Šarivec je lovski pes, ki divjad išče v gosti podrasti, jo dvigne in
glasno zasleduje na kratki razdalji.
II. UPORABA PSOV PRI POSAMEZNIH OBLIKAH LOVA
4. člen
(uporaba psov pri posameznih oblikah lova)
(1) Za delo v lovišču se sme uporabljati le preizkušenega
lovskega psa.
(2) Za iskanje (sledenje) obstreljene velike parkljaste
divjadi se lahko uporabi pse vseh lovskih pasemskih skupin, ki so opravili
preizkušnjo v delu po umetnem krvnem sledu. Za iskanje obstreljenih medvedov se
lahko uporabi izključno le tiste pse, pri katerih so, poleg dela po krvnem
sledu, preverjene tudi njihove vedenjske lastnosti na sledu medveda. Če lovske
organizacije nimajo psov in vodnikov, usposobljenih za delo po krvnem sledu,
morajo za iskanje obstreljene divjadi najeti priznane vodnike krvosledcev v
okviru mreže iskalcev obstreljene divjadi. Seznam aktivnih vodnikov,
razporejenih po lovsko gojitvenih območjih, se pred pričetkom vsake lovske
sezone objavi v glasilu Lovec.
(3) Vsaka oblika individualnega ali skupnega lova na malo
divjad se lahko izvaja le ob prisotnosti šolanega lovskega psa, ki je opravil
ustrezno preizkušnjo in sicer:
a)
Za lov v gozdu (gozdno delo) se uporablja:
goniče, brak-jazbečarje in jamarje,
ki so uspešno opravili preizkušnjo naravnih zasnov (PNZ) za svojo pasemsko
skupino;
ptičarje, ki so opravili vsestransko
uporabnostno preizkušnjo za ptičarje (VUP);
šarivce, ki so opravili uporabnostno
preizkušnjo za šarivce;
prinašalce (retrieverje), ki so
opravili najmanj lovsko preizkušnjo za prinašalce.
b)
Za vse vrste lovov na malo poljsko divjad se uporablja:
ptičarje, ki so opravili najmanj
jesensko vzrejno preizkušnjo (JVP) ali poljsko preizkušnjo (PP) ali širšo
poljsko preizkušnjo (ŠPP) ali vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP);
šarivce, ki so opravili najmanj
jesensko vzrejno preizkušnjo (JZP) ali uporabnostno preizkušnjo;
jamarje, ki so opravili najmanj
uporabnostno preizkušnjo za pse jamarje;
prinašalce (retrieverje), ki so
opravili najmanj lovsko preizkušnjo za retrieverje.
c)
Za vse vrste lova na vodno divjad se uporablja:
ptičarje, ki so opravili najmanj
jesensko vzrejno preizkušnjo (JVP), širšo poljsko preizkušnjo (ŠPP) ali
vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP);
šarivce, ki so opravili najmanj
jesensko vzrejno preizkušnjo (JVP) ali vsestransko uporabnostno preizkušnjo
(VUP);
jamarje, ki so opravili najmanj
uporabnostno preizkušnjo ali vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP) za pse
jamarje;
prinašalce (retrieverje), ki so
opravili najmanj lovsko preizkušnjo v prinašanju za retrieverje, lovsko
vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP) ali specialno lovsko preizkušnjo za
retrieverje.
III. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA LOVIŠČA
5. člen
(obveznosti upravljalca lovišča)
(1) Vsak upravljalec lovišča je dolžan skrbeti za zadostno število
čistopasemskih, šolanih in lovsko uporabnih psov, ki so usposobljeni za lov na
tisto divjad, ki živi v lovišču.
(2) Za šolanje mladih psov mora lovska organizacija nameniti
vsaj del lovišča bogatega z divjadjo. Šolanje in prosto gibanje psov v lovišču
v času poleganja mladičev pri divjadi nista dovoljena.
(3) Upravljavec lovišča mora poskrbeti, da se po vsakem
strelu na veliko parkljasto divjad ali medveda, ki ni padel v ognju, opravi
pravilen in temeljit kontrolni pregled nastrela. Pri tem se mora v vseh
primerih uporabiti izšolanega in preizkušenega psa za delo po krvnem sledu.
(4) Na vsakih 1.000 ha lovišča za malo divjad mora
upravljavec lovišča imeti najmanj enega psa, usposobljenega za takšen lov,
oziroma mora v skupini več lovcev na skupinskem lovu zagotoviti najmanj enega
psa, ki izpolnjuje pogoje, navedene v tretjem odstavku 4. člena tega
pravilnika.
(5) Če se v lovišču stalno ali občasno pojavlja vodna divjad
in jo lovci tudi lovijo, mora upravljavec lovišča imeti zadostno število psov,
ki ustrezajo zahtevam za lov na vodno divjad.
(6) Vodniki šolanih lovskih psov so praviloma poklicni ali
pooblaščeni lovski čuvaji. Upravljavec lovišča lahko lovsko-čuvajsko službo
zaupa predvsem vodnikom lovskih psov.
IV. PROGRAM ŠOLANJA, PREIZKUŠNJE NARAVNIH ZASNOV, TEKME PO
POSAMEZNIH SKUPINAH
6. člen
(program šolanja, preizkušnje naravnih zasnov, tekem po
pasemskih skupinah)
(1) Program obsega razpored šolanj, termine preizkušenj
naravnih zasnov in lokalnih tekem po pasemskih skupinah za vsako lovsko gojitveno
območje ter posebej razpored državnih tekem po pasemskih skupinah.
(2) Program pripravijo strokovne komisije pri Kinološki zvezi
Slovenije po pasemskih skupinah.
(3) Program sprejme in potrdi skupščina kinologov lovcev.
(4) Strokovne komisije vodijo evidence psov z opravljeno
preizkušnjo po pasemskih skupinah.
V. SKRB ZA POSPEŠEVANJE LOVSKE KINOLOGIJE
7. člen
(skrb za pospeševanje lovske kinologije)
(1) Dejavnost lovske kinologije se financira iz sredstev
pridobljenih iz lovišča, zato mora lovska organizacija stroške, ki so povezani
s stroški pospeševanja lovske kinologije, všteti v stroške lovišča.
(2) Način in višino poravnavanja stroškov za šolanje in
uporabo lovskega psa določi upravljavec lovišča.
(3) Vodniki lovsko uporabnih psov so oproščeni nekaterih
fizičnih del v lovišču.
VI. NADZOR
8. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravlja lovska
inšpekcija.
VII. KONČNA DOLOČBA
9. člen
(končna določba)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 2002-2311-0184
Ljubljana, dne 7. novembra 2002.
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano