Na podlagi 69. člena zakona o varstvu okolja (Uradni
list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON in 22/00
ZJS) izdaja minister za okolje in prostor
PRAVILNIK
o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za
življenje sladkovodnih vrst rib*
1. člen
Ta pravilnik določa način in obseg izvajanja imisijskega
monitoringa površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib, za katere je
na podlagi uredbe o kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst
rib (Uradni list RS, št. 46/02, v nadaljnjem besedilu: uredba) obvezno
izvajanje imisijskega monitoringa.
Monitoring zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
2. člen
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1.
analiza je tehnična operacija s katero se po določenem postopku določi
eno ali več vrednosti parametra,
2.
analizna metoda je določen tehnični postopek za izvajanje analize,
3.
merilna negotovost je območje povezano z rezultatom meritev in označuje
raztros vrednosti, ki jih je mogoče upravičeno pripisati vrednosti merjenega
parametra,
4.
meja določanja je najnižja koncentracija parametra, ki se lahko določi s
sprejemljivo ravnijo negotovosti,
5.
meja zaznavnosti je najnižja vrednost parametra, ki se jo lahko izmeri z
navedeno analizno metodo,
6.
merilno mesto je mesto zajemanja vzorcev vode za določanje kakovosti
površinske vode.
3. člen
Izvajanje monitoringa obsega:
-
vzpostavitev mreže merilnih mest za ugotavljanje kakovosti površinske
vode,
-
izvajanje meritev skladno s programom in
-
izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah.
4. člen
Vzpostavitev mreže merilnih mest obsega:
-
načrtovanje merilnih mest za ugotavljanje kakovosti površinske vode,
-
izbiro in določitev merilnih mest, značilnih za ugotavljanje kakovosti,
glede na hidromorfološke značilnosti in
-
ureditev merilnih mest in njihovo zavarovanje, kadar je to potrebno.
5. člen
Izvajanje meritev monitoringa obsega:
-
ugotavljanje sprememb na merilnem mestu, glede na stanje dokumentirano o
evidenci o merilnih mestih,
-
merjenje višine gladine in pretoka vode,
-
merjenje temperature zraka, temperature vode, pH in raztopljenega kisika
na merilnem mestu,
-
vzorčenje površinskih voda,
-
pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev,
-
prevzem vzorcev v laboratoriju,
-
pripravo in analizo vzorcev površinskih voda v laboratoriju in
-
vrednotenje rezultatov analiz vzorcev.
6. člen
Izvajalec posameznih nalog monitoringa, ki se nanašajo na
vzorčenje in analizo vzorcev po tem pravilniku, mora imeti veljavno
akreditacijsko listino v skladu s standardom, ki vsebuje splošne zahteve za
usposobljenost preskusnih in umerjevalnih laboratorijev, za tiste parametre
kakovosti katerih meritve izvaja.
7. člen
Monitoring se izvaja na podlagi programa monitoringa, ki ga
izda minister pristojen za okolje v soglasju z ministrom, pristojnim za
sladkovodno ribištvo.
Program monitoringa vsebuje predvsem:
-
razvrstitev površinskih voda na salmonidne in ciprinidne vode, skladno s
kriteriji iz uredbe in na podlagi ihtioloških podatkov, vsebovanih v ribiškem
katastru, ki se ga vodi na podlagi predpisov, ki urejajo sladkovodno ribištvo,
-
izbor mest vzorčenja in njihovo določitev s koordinatami, z natančnostjo
merila 1:25.000,
-
način vzorčenja površinske vode ter opis postopkov in opreme vzorčenja,
-
letni načrt pogostosti vzorčenja,
-
določitev najvišje dopustne meje zaznavnosti, meje določanja in merilne
negotovosti za posameznne parametre,
-
oceno finančnih sredstev za izvedbo programa monitoringa.
Program monitoringa vsebuje tudi določitev:
-
obveznost izvajanja meritev in pogostost meritev fenolnih snovi s
preiskavo po okusu, če se predvideva prisotnost teh snovi in
-
obveznost izvajanja meritev in pogostost izvajanja meritev mineralnih
olj tudi s preiskavo po okusu, kjer se predvideva prisotnost teh olj.
S programom monitoringa se lahko določi:
-
način vrednotenja parametrov, ki v prilogi 1 uredbe nimajo določenih
mejnih oziroma priporočenih vrednosti ali
-
pogostost ali metode analiziranja parametrov, če to ni določeno za
posamezen parameter v prilogi te uredbe ali
-
da se izvajajo meritve prisotnosti toksinov v času povečane produkcije
fitoplanktonskih organizmov.
8. člen
V letnem načrtu pogostosti vzorčenja se vzorčenje določi
tako, da so rezultati meritev značilni za kakovost vode v celotnem obdobju
hidrološkega leta.
Pogostost vzorčenja in analiz mora biti enaka ali večja od
najmanjše pogostosti, ki je določena v prilogi, ki je sestavni del tega
pravilnika (v nadaljnjem besedilu: priloga).
9. člen
Za vzorčenje in analizo vzorcev se uporabljajo analizne
metode, določene s standardi iz priloge.
Za analizo vzorcev se lahko uporabljajo tudi druge analizne
metode, če so rezultati meritev enakovredni ali primerljivi z rezultati, ki bi
se jih pridobilo z uporabo analiznih metod, določenih v prilogi, pri tem pa
morajo meja zaznavnosti, meja določanja in merilna negotovost ustrezati
zahtevam iz programa.
10. člen
Posode za vzorce, reagenti, konzerviranje, razpošiljanje,
shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev ne smejo vplivati na rezultate
analiz.
Vzorce površinskih voda je treba hraniti v posodah iz
materialov, kot je določeno s standardom SIST ISO 5667-6.
11. člen
O meritvah, vzorčenju in analizah, ki so predmet monitoringa,
izdela ministrstvo za vsako koledarsko leto poročilo o monitoringu.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
-
izvajalcih posameznih nalog monitoringa,
-
obsegu meritev,
-
merilnih mestih, času in načinu vzorčenja, uporabljenih analiznih
metodah in merilni opremi,
-
meji zaznavnosti, meji določanja in merilni negotovosti uporabljenih
analiznih metod po parametrih,
-
rezultatih za posamezne vzorce in parametre,
-
meji zaznavnosti in razširjeni merilni negotovosti za uporabljene metode
po parametrih in
-
vrednotenju rezultatov analiz vzorcev površinskih voda za obdobje enega
leta.
Poročilo o monitoringu mora biti izdelano najkasneje do 30.
junija za preteklo leto.
12. člen
Poročila iz prejšnjega člena se hranijo pri ministrstvu
najmanj deset let.
Podatki monitoringa se hranijo trajno, v bazi podatkov pri
ministrstvu.
13. člen
Standardi po tem pravilniku so na vpogled pri organu,
pristojnem za standardizacijo.
14. člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 8. člena tega
pravilnika, se lahko v programu določi manjšo pogostost vzorčenja in meritev,
kot tisto, ki je določena v prilogi, če:
1.
iz poročila o monitoringu izhaja, da so vrednosti posameznega parametra
površinskih voda bistveno manjše od ustreznih mejnih oziroma priporočenih
vrednosti za ta parameter v uredbi in
2.
na prispevnem območju posamezne površinskih vode ni virov onesnaževanja,
ki bi z odvajanjem odpadne vode ali na drug način onesnažili to površinsko
vodo.
15. člen
Ne glede na določbe 6. člena tega pravilnika, lahko izvajalec
posameznih nalog monitoringa, ki se nanašajo na odvzem in analizo vzorca, do
konca leta 2008 izvaja te naloge tudi, če nima veljavne akreditacijske listine,
če:
1.
osebje, ki izvaja posamezne naloge monitoringa, izpolnjuje pogoje,
določene s standardom, ki vsebuje splošne zahteve za usposobljenost preskusnih
in umerjevalnih laboratorijev,
2.
ima opremo in prostore, primerne in vzdrževane v skladu s standardom iz
prejšnje točke in
3.
se vsaj trikrat letno udeležuje izvedbe medlaboratorijskih primerjalnih
preskusov parametrov, katerih meritve izvaja, pri čemer mora biti več kot 2/3
rezultatov znotraj sprejemljivega območja.
16. člen
Prvi program monitoringa se pripravi najkasneje do 31.
oktobra 2002.
Monitoring po tem pravilniku se začne prvič izvajati s 1.
januarja 2003.
17. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 355-01-27/2002
Ljubljana, dne 30. julija 2002.
Minister
za okolje in prostor
mag. Janez Kopač l. r.
PRILOGA:
Tabela: Analizne metode in pogostost vzorčenja za izvajanje imisijskega
monitoringa površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib
* Ta predpis vsebinsko povzema
Council Directive 78/659/EEC of 18 July 1978 on the quality of fresh waters
needing protection or improvement in order to support fish life.