Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj
informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali
kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na
delovnih mestih obsega:
-
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti
in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99 z dne
4. 11. 1999),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na
delovnih mestih (Uradni list RS, št. 39/05 z dne 19. 4. 2005).
PRAVILNIK
o zahtevah za zagotavljanje varnosti
in zdravja delavcev na delovnih mestih
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta
pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 89/654 EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (UL L št. 393,
z dne 30. 12. 1989, str. 1)
določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest.
(2) Zahteve iz prvega odstavka tega
člena se nanašajo na delovna mesta:
-
v delovnih prostorih v objektih;
-
v kmetijskih obratih, razen na poljih in
površinah, ki pripadajo gozdarskim in kmetijskim obratom izven zazidljivih
površin.
(3) Delodajalec mora določila
pravilnika, ki se nanašajo na zahteve v zvezi z ureditvijo delovnih mest,
upoštevati vedno, kadar to zahtevajo značilnosti delovnega mesta, narava dela
in tveganja delavcev pri delu.
2. člen
(1) Delovno mesto po tem pravilniku je
prostor v zgradbah delodajalca, ki je namenjen za izvajanje dela delavcev, in
vsak drug prostor, do katerega ima delavec dostop v času dela.
(2) K delovnim mestom po tem
pravilniku sodijo tudi:
-
osebni prehodi, prometne in evakuacijske poti;
-
skladišča, prostori za počitek in aktivni
odmor, ter dežurne sobe;
-
garderobe, kopalnice, umivalnice in sanitarni
prostori;
-
prostori za prvo pomoč, in
-
drugi prostori v smislu določb tega pravilnika.
3. člen
Določbe tega pravilnika ne veljajo za
delovna mesta:
a) na transportnih sredstvih, ki se uporabljajo zunaj podjetja;
b) na začasnih ali premičnih gradbiščih;
c) pri pridobivanju mineralov in nekovin v ekstraktivni industriji;
d) na ribiških čolnih in
e) na poljih, v gozdovih in na podobnih zemljiščih, ki tvorijo del
kmetijskega ali gozdarskega podjetja, in ležijo stran od zgradb delodajalca.
II. ZAHTEVE V ZVEZI Z DELOVNIMI MESTI
A) Splošno o urejenosti delovnih mest
4. člen
(1) Delodajalec mora delovna mesta
urediti tako, da ni ogrožena varnost in zdravje delavcev pri delu na takšnih
delovnih mestih.
(2) Delodajalec mora z ustrezno
organizacijo dela preprečiti ali omejiti tveganja, ki lahko nastopijo na
delovnih mestih, in predvideti ukrepe za izredne okoliščine, ki se lahko
pojavijo na delovnih mestih.
(3) Delovna mesta, na katerih delavci
opravljajo delo, mora delodajalec urediti in vzdrževati tako, da sama po sebi
ne predstavljajo tveganj za varnost in zdravje pri delu.
5. člen
(1) Delovna mesta morajo biti, če je
to mogoče, urejena tako, da delavci opravljajo delo v sedečem položaju. Delovne
operacije, ki jih delavci opravljajo v sedečem položaju, mora delodajalec
čimbolj prilagoditi delavcem.
(2) Pri delovnih operacijah, pri
katerih delodajalec delavcem ne more zagotoviti pretežno ali delno sedečega
položaja, morajo imeti delavci v bližini delovnih mest na razpolago primerne
sedeže.
6. člen
Delodajalec mora zaradi zagotavljanja
varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki se nahajajo v njegovih
prostorih:
-
skrbeti, da so zasilni izhodi in poti do njih
vedno prosti;
-
tekoče izvajati tehnično vzdrževanje delovnih
mest in delovne opreme, ter sproti odpravljati vse ugotovljene pomanjkljivosti,
ki lahko vplivajo na varnost in zdravje delavcev;
-
redno čistiti delovna mesta, delovno opremo ter
prezračevalne in klimatske naprave;
-
redno vzdrževati, pregledovati in preskušati
naprave, ki so namenjene javljanju, preprečevanju ali odstranjevanju
nevarnosti.
7. člen
Delodajalec mora:
-
na delovnih in pomožnih prostorih zagotoviti
tako raven ropota in vibracij, ki ne presega mej določenih s posebnimi
predpisi;
-
z ustreznimi preventivnimi ukrepi preprečevati
izpostavljenost delavcev statični elektriki;
-
delovne prostore zgraditi ali pregraditi glede
na delovno operacijo tako, da se prepreči širjenje smradu ali zatohlega zraka v
sosednje prostore, pri čemer prezračevanje sanitarij in podobnih prostorov ne
sme potekati skozi sosednje prostore. Praviloma mora biti zračni tlak v takšnih
prostorih nižji kot v sosednjih prostorih;
-
zagotoviti, da so prostori, kjer se zadržujejo
delavci, urejeni tako, da delavci pri delu niso izpostavljeni prepihu;
-
delovne operacije, pri katerih nastaja toplotno
sevanje, načrtovati in izvajati tako, da delavci pri delu niso izpostavljeni
neposrednemu toplotnemu sevanju, ki jim lahko škoduje.
8. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
delovna mesta in prometne poti, na katerih delavci lahko padejo v globino, in
delovna mesta in prometne poti mejijo na območje, kjer obstaja možnost padca v
globino, opremljene z napravami, ki preprečijo padce delavcev v globino, ali z
napravami, ki jih oddaljijo od nevarnih območij.
(2) Zahteva iz prvega odstavka velja
tudi za talne in stenske odprtine, skozi katere lahko padejo delavci.
(3) V primerih, ko lahko delavce na
delovnih mestih ali na prometnih poteh ogrožajo predmeti na višje ležečih
mestih, mora delodajalec sprejeti in izvajati varnostne ukrepe, s katerimi
prepreči tako ogrožanje.
B) Urejenost delovnih mest
1. Stabilnost in trdnost objektov
9. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da imajo
objekti, v katerih so delovna mesta, ustrezno stabilnost in trdnost, ki
ustrezata naravi njihove uporabe.
2. Električne instalacije
10. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
električne instalacije načrtovane in izvedene tako, da ne povzročajo tveganj za
požar ali eksplozijo, pri čemer morajo biti delavci in druge osebe zavarovane
pred tveganji, ki jih povzroča posredni ali neposredni stik z deli električnih
instalacij.
(2) Šteje se, da so zahteve iz prvega
odstavka tega člena izpolnjene, če so električne instalacije načrtovane in
izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.
(3) Zasnova in konstrukcija ter izbira
materiala in varnostnih elementov za električne instalacije mora ustrezati
razmeram v okolju, napetosti oziroma jakosti električnega toka, namenu in
usposobljenosti oseb, ki imajo dostop do delov električnih instalacij.
(4) Delodajalec mora zagotoviti, da
električne instalacije pred začetkom opravljanja dejavnosti pregleda
pooblaščena oseba. O pregledu pooblaščena oseba izda potrdilo, iz katerega je
razvidno, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s
tehničnimi predpisi in standardi.
3. Evakuacijske poti in izhodi
11. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da:
-
so evakuacijske poti in izhodi delavcem vedno
neovirano dostopni in prosti;
-
evakuacijske poti in izhodi iz delovnih in
pomožnih prostorov vodijo po najkrajši poti na prosto ali na varno področje,
oziroma so izvedeni tako, da delavcem in drugim ogroženim osebam omogočijo, da
se čim hitreje umaknejo z ogroženih področij na varno;
-
število, dimenzije ter razmestitev
evakuacijskih poti in izhodov ustreza stopnji ogroženosti v posameznem
prostoru, razporeditvi delovnih mest in delovne opreme ter maksimalnem številu
oseb, ki se po različnih opravkih zadržujejo v takšnem prostoru.
12. člen
(1) Vrata izhodov v sili se morajo
odpirati navzven. Drsna ali vrtljiva vrata izhodov v sili niso dovoljena, če se
uporabljajo samo v ta namen.
(2) Vrata izhodov v sili ne smejo biti
zaklenjena, pritrjena ali drugače blokirana na način, ki bi lahko delavcem
otežil ali celo onemogočil takojšnjo uporabo v sili.
13. člen
(1) Evakuacijske poti in izhode mora
delodajalec označiti s predpisanimi znaki na dobro vidnih mestih. Znaki morajo
biti izdelani tako, da so trajni.
(2) Evakuacijske poti in izhode mora
delodajalec opremiti z zasilno razsvetljavo za primer izpada napajanja stalne
razsvetljave.
4. Odkrivanje in gašenje požarov
14. člen
(1) Delodajalec v skladu s posebnimi predpisi
delovne prostore opremi s priročno gasilno opremo in napravami za odkrivanje in
javljanje požara. Pri tem upošteva velikost in način uporabe prostorov in
delovne opreme, kemijske in fizikalne lastnosti snovi, ki jih delavci
uporabljajo pri delu, in število običajno prisotnih oseb.
(2) Priročna gasilna oprema mora biti
delavcem lahko dostopna. Dostopi do te opreme morajo biti široki najmanj 0,70 m
in vedno prosti.
(3) Priročna gasilna oprema mora biti
enostavna za uporabo in označena s predpisanimi znaki, ki morajo biti nameščeni
na vidnih mestih v bližini take opreme. Znaki morajo biti izdelani tako, da so
trajni.
(4) Če delodajalec v delovni prostor
vgradi avtomatsko stabilno gasilno napravo, ki lahko pri delovanju ogroža
varnost delavcev, jo mora opremiti z alarmno napravo, ki delavce predhodno
opozori na njeno delovanje.
5. Prezračevanje delovnih mest
a) splošno
15. člen
(1) Delodajalec mora z ustreznimi
ukrepi zagotoviti, da je v delovnih prostorih vedno dovolj svežega zraka glede
na delovne postopke in fizične obremenitve delavcev pri delu.
(2) Delodajalec mora prezračevalne
naprave, s katerimi prezračuje delovne prostore, redno čistiti in vzdrževati
tako, da delujejo brezhibno.
16. člen
Delodajalec mora:
-
mesta, na katerih ne more preprečiti nastajanje
plinov, par, hlapov ali prahu v zdravju škodljivih koncentracijah, opremiti z
napravo za lokalno prezračevanje,
-
prezračevalno napravo opremiti s pripravo, ki
avtomatsko signalizira vsako napako v njenem delovanju, če njeno delovanje
vpliva na varnost in zdravje delavcev;
-
predvideti ukrepe, s katerimi zavaruje delavce
pred tveganji za zdravje v primeru okvare na prezračevalni napravi;
-
zagotoviti, da prezračevalne ali klimatske
naprave med delovanjem na delovnih mestih ne povzročajo škodljivega prepiha;
-
zagotoviti, da se takoj odstranijo vse
nečistoče, ki lahko ogrožajo zdravje delavcev, če se izločijo v ozračje
delovnega prostora.
b) naravno prezračevanje
17. člen
(1) Delodajalec lahko naravno
prezračuje delovne prostore, ki imajo zadosti velika okna ali druge
prezračevalne odprtine. Preseki prezračevalnih odprtin morajo ustrezati
kriterijem, določenim v prilogi I tega pravilnika.
(2) Delodajalec sme naravno
prezračevati delovne prostore, v katerih ne nastajajo emisije škodljivih snovi
v zdravju škodljivih koncentracijah.
(3) Okna in druge prezračevalne
odprtine za naravno prezračevanje delovnih prostorov morajo biti dovolj
oddaljene od zunanjih virov onesnaževanja.
(4) Okna in druge prezračevalne
odprtine morajo biti opremljene s pripravami, ki delavcem omogočajo, da na
enostaven način uravnavajo velikost prezračevalnih presekov.
c) umetno prezračevanje
18. člen
Delodajalec mora prezračevati delovni
prostor s prezračevalno ali klimatsko napravo, če je:
-
velikost prostora taka, da naravno
prezračevanje ni možno;
-
prostor več kot 2 m pod nivojem okoliškega
terena;
-
odmik okoliških zgradb zadosten;
-
delovni prostor zaradi narave proizvodnje brez
oken, v njem pa nastaja visoka temperatura in škodljive emisije.
19. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je
zrak, ki ga v delovni prostor dovaja prezračevalna ali klimatska naprava,
ustrezno čist in brez vonjav.
(2) Naprave iz prvega odstavka tega
člena mora delodajalec opremiti s filtri za prečiščevanje vstopnega zraka, ki
jih mora redno vzdrževati in po potrebi menjavati. Naprava mora biti
konstruirana tako, da ob okvari ali izrabljenosti filtra preusmeri onesnažen
zrak na prosto.
(3) Vračanje zraka v delovni prostor
zaradi varčevanja z energijo v kurilni sezoni je dovoljeno le, če so
koncentracije škodljivih snovi na delovnih mestih v dovoljenih mejah.
Koncentracija inertnega prahu v povratnem zraku mora biti čim manjša in ne sme
presegati eno tretjino dovoljene, medtem ko koncentracija prahu trdega lesa v
povratnem zraku ne sme presegati ene desetine TRK ob pogoju, da količina
povratnega zraka ne presega polovice dovedenega.
(4) Vračanje zraka, ki je onesnažen s
rakotvornimi, alergenimi in podobnimi snovmi je prepovedano.
20. člen
Dovodi in odvodi zraka iz prezračevalnih
ali klimatskih naprav morajo biti izvedeni tako, da delavci na delovnih mestih
niso izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku.
21. člen
(1) Delodajalec, ki delovni prostor
prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v
prostor, kjer ni drugih onesnaževalcev razen prisotnih oseb, dovaja naslednje
količine zraka:
a) 20-40 m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno sede;
b) 40-60 m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno stoje;
c) več kot 65 m3/h na delavca, ki opravlja težko fizično delo.
(2) Pri dodatnih obremenitvah zraka v
prostoru z neprijetnimi vonjavami ali cigaretnim dimom, mora delodajalec
zagotoviti dodatne količine svežega zraka, in sicer zaradi cigaretnega dima
dodatnih 10 m3/h na osebo, zaradi neprijetnih vonjav pa 20 m3/h na osebo.
(3) V delovnem prostoru, v katerem nastajajo
emisije prahu, plinov, aerosolov ali par, koncentracije teh snovi v zraku ne
smejo presegati vrednosti, ki so določene s posebnimi predpisi.
22. člen
(1) Delodajalec, ki delovni prostor
prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v
prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja
delavcem udobje pri delu.
(2) Relativna vlažnost dovedenega
zraka je odvisna od njegove temperature in ne sme presegati naslednjih
vrednosti:
-
80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali
nižja od 20 °C;
-
73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali
nižja od 22 °C;
-
65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali
nižja od 24 °C;
-
60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali
nižja od 26 °C;
-
55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali
nižja od 28 °C.
(3) Relativna vlažnost dovedenega
zraka ne sme biti nižja od 30%.
23. člen
V delovnih prostorih, v katerih se pri
tehnološkem procesu razvijajo neprijetni vonji ali škodljive snovi, mora biti
zračni pritisk s posebno sesalno napravo znižan za 20 Pa glede na sosednje
prostore.
24. člen
(1) V pomožnih prostorih mora biti
predvideno in zagotovljeno naravno ali umetno prezračevanje v odvisnosti od
namena takšnih prostorov.
(2) Delodajalec mora zagotoviti umetno
prezračevanje pomožnih prostorov, če z naravnim prezračevanjem ne more doseči
števila izmenjav zraka, ki so določeni v prilogi II tega pravilnika.
6. Temperatura v prostorih
25. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da
temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim
potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri
delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu.
(2) Za
izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.
(3) Temperatura zraka v delovnih
prostorih ne sme presegati +28 °C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer
temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru
poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih,
ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.
26. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura
zraka v pomožnih prostorih ustreza vrednostim, ki so določene v prilogi III
tega pravilnika.
27. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so stenska
in strešna okna ter steklene pregrade izvedene in opremljene tako, da na
delovna mesta prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša
toplotnega okolja v delovnih prostorih.
28. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da
delavci na delovnem mestu niso izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom
ogrevalnih naprav.
(2) Delodajalec mora okolico delovnih
mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom naprav ali tehnoloških postopkov,
zavarovati pred tem učinkom.
7. Razsvetljava delovnih prostorov
a) naravna razsvetljava
29. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
delovni prostori podnevi praviloma osvetljeni z naravno svetlobo. Razpored,
velikost, število in kakovost površin za osvetljevanje z naravno svetlobo mora
zagotoviti osvetljenost delovnih mest v skladu s standardi, delavcem pa vidni
stik z okoljem.
(2) Velikost površin za osvetljevanje
delovnih mest z naravno svetlobo v posameznem delovnem prostoru mora znašati
najmanj 1/8 talne površine prostora.
(3) Prozorna površina posameznega okna
mora, v odvisnosti od globine prostora, znašati najmanj:
a) 1 m2 pri globini prostora do 4 m;
b)
1,5 m2 pri globini
prostora nad 4 m.
(4) Višina in širina okna morata
znašati najmanj 1 m. Višina spodnjega roba okna oziroma parapet ne sme biti
višji od 1,5 m.
30. člen
Zahteve iz prejšnjega člena ne veljajo za:
-
delovne prostore, v katerih obratovalne razmere
dnevne svetlobe ne dopuščajo;
-
prodajne prostore, skladišča in podobne
prostore, če ležijo pod zemeljskim nivojem;
- delovne prostore s talno površino nad
2.000 m2, če imajo svetlobne jaške.
b) umetna razsvetljava
31. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
delovni prostori opremljeni z umetno razsvetljavo. Osvetljenost delovnih mest,
ki jo zagotavlja umetna razsvetljava, mora ustrezati vidnim zahtevam delavcev
pri delu na takšnih delovnih mestih.
(2) Za
izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za razsvetljavo na delovnih mestih.
(3) Na stalnih delovnih mestih mora
znašati osvetljenost najmanj 200 lx. Delovna mesta, na katerih delavci
opravljajo dela z večjimi vidnimi zahtevami, mora delodajalec opremiti z
dodatno lokalno razsvetljavo.
(4) Instalacije, ki pripadajo umetni
razsvetljavi v posameznem delovnem prostoru, ne smejo ogrožati varnosti in
zdravja delavcev.
32. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
delovni prostori za primer izpada umetne razsvetljave, opremljeni z zasilno
razsvetljavo, če bi bila zaradi izpada ogrožena varnost in zdravje delavcev v takšnih
prostorih.
(2) Osvetlitev, ki jo daje zasilna
razsvetljava iz prve točke tega člena, mora znašati najmanj 1% predpisane,
vendar ne manj kot 1 lx.
33. člen
(1) Stikala umetne razsvetljave morajo
biti svetleča, delavcem lahko dostopna in nameščena v bližini vhodov oziroma
izhodov ter po potrebi tudi vzdolž poti.
(2) Zahtev iz prvega odstavka tega
člena ni potrebno upoštevati, če se umetna razsvetljava lahko vključi z enega
mesta.
(3) Svetleča stikala niso potrebna, če
je delovni prostor opremljen z zasilno razsvetljavo.
34. člen
(1) Svetlobna telesa morajo biti v
delovnih prostorih razporejena in nameščena tako, da sama po sebi ne ogrožajo
varnosti in zdravja delavcev.
(2) Svetlobna telesa ne smejo popačiti
barv in povzročati bleščanja.
(3) Delodajalec mora zagotoviti redno
vzdrževanje in čiščenje svetlobnih teles.
c) mešana razsvetljava
35. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je
pri mešani razsvetljavi v delovnih prostorih umetna za en razred višja od
naravne.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da je
pri mešani razsvetljavi v delovnih prostorih smer upada umetne svetlobe s smeri
upada naravne.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da
pri mešani razsvetljavi predmeti v delovnih prostorih niso osvetljeni z
različnih strani s svetlobo različnih barv. Barvna temperatura umetne
razsvetljave mora biti čimbolj prilagojena barvni temperaturi naravne.
č) razsvetljava pomožnih prostorov
36. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so prostori
za odmor, sobe za dežurstvo, sanitarni prostori in prostori za prvo pomoč urejeni
tako, da imajo:
a) okna za naravno osvetlitev;
b) umetno razsvetljavo v skladu s standardi.
8. Tla, stene, stropi in strehe
37. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da
tla v delovnih prostorih nimajo izboklin, lukenj ali podobnih neravnin. Obloge
pohodnih površin morajo biti trdne in pritrjene, odporne
pred obrabo in gladke, vendar na njih ne sme drseti.
(2) Če so nivoji tal delovnega
prostora različni, mora delodajalec prehode med nivoji označiti. Rob višjega
nivoja oziroma stopnice mora biti na zgornji strani označen s predpisanim
znakom po vsej dolžini, širina označbe pa ne sme biti ožja od 5 cm.
(3) Tla, stene,
stropi in strehe delovnih prostorov morajo biti
toplotno izolirana, pri čemer mora delodajalec upoštevati vrsto dela in fizično
aktivnost delavcev pri delu. Tla delovnih prostorov, v katerih se delavci
zaradi dela zadržujejo več kot dve uri dnevno, morajo imeti koeficient toplotne
prevodnosti manjši od 6 W/m2K.
(4) Temperatura tal delovnih prostorov
ne sme biti nižja od 19 °C in ne višja od 29 °C. Temperatura tal delovnih
prostorov, v katerih se delavci zadržujejo več kot 2 uri dnevno, ne sme biti
višja od 27 °C.
38. člen
Če zaradi narave dela na posameznem
delovnem mestu, tla ne smejo biti iz materialov, ki ustrezajo zahtevam iz
prejšnjega člena, morajo biti delavcem na razpolago podloge, ki imajo
koeficient toplotne prevodnosti iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
39. člen
(1) Tla v delovnih prostorih, kjer
obstaja večja nevarnost požara, morajo biti iz negorljivega materiala.
(2) Tla skladišč, pod katerimi se
nahajajo drugi prostori, morajo imeti na vhodih vidno označeno dovoljeno
obremenitev.
(3) Tla, ki ležijo neposredno na
zemlji, morajo biti izolirana pred vlago, če nima material, iz katerega so
izdelana, hidroizolacijskih lastnosti.
40. člen
(1) Prozorne ali prosojne stene, in
stekleni deli sten, ki so v delovnih prostorih ali v
bližini delovnih mest in prometnih poti, morajo biti vidno označene in izdelane
iz nelomljivega materiala.
(2) Površine, ki so izdelane iz
lomljivega materiala, morajo biti zavarovane pred mehanskimi poškodbami in s
primerno razdaljo ločene od prometnih poti.
41. člen
(1) Površine tal, sten in stropov v delovnih prostorih morajo biti obdelane tako, da
je zagotovljeno preprosto čiščenje in vzdrževanje. Enako velja za površine tal,
sten in stropov skladišč, strojnic in pomožnih prostorov, pri
čemer mora delodajalec dodatno upoštevati varnostno-tehnične in higienske
zahteve za take prostore.
(2) Delodajalec ne sme dovoliti
delavcem dostop na strehe iz nepohodnega materiala, če niso opremljene s
pripravami, ki jih varujejo pred padcem.
9. Stenska in strešna okna
42. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
stenska in strešna okna konstruirana tako, da imajo vgrajene naprave, ki
delavcem omogočajo varno čiščenje, istočasno pa preprečujejo ogrožanje ostalih
delavcev v ali ob objektu.
(2) Delodajalec mora zagotoviti varen
način odpiranja in zapiranja stenskih in strešnih oken. Odprta okna ne smejo
ogrožati varnosti in zdravja delavcev.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da so
stenska in strešna okna prilagojena delovni opremi v prostoru in naravi dela,
ki ga delavci opravljajo.
(4) Delodajalec mora dati delavcem na
razpolago priprave, ki jim omogočajo varno čiščenje in vzdrževanje oken.
43. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
okenska krila izdelana tako, da v odprtem stanju delavcev ne ovirajo pri
gibanju na delovnem mestu in prometnih poteh.
(2) Okna in svetlobni jaški morajo
biti opremljeni s pripravami, ki po potrebi preprečujejo neposredno sončno
obsevanje delovnih mest in prometnih poti.
10. Vrata
a) splošne zahteve
44. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
število, velikost in razpored vrat ter materiali, iz katerih so izdelana,
prilagojeni prostorom in površinam, na katerih so delovna mesta.
(2) Delodajalec mora zagotoviti tako
število in razpored izhodnih vrat, da razdalja med najbolj oddaljenim delovnim
mestom in najbližjim izhodom ni večja kot 35 m.
45. člen
(1) Notranja vrata prostora, kjer
obstaja nevarnost požara ali eksplozije, se morajo odpirati v smeri najbližjega
izhoda. Zunanja vrata delovnega prostora se morajo odpirati navzven.
(2) Vrata iz prvega odstavka tega
člena morajo biti izdelana iz materiala, ki ne gori ali se težko vname.
(3) Jeklena vrata iz prvega odstavka
tega člena, ki se medsebojno tarejo, morajo biti na teh površinah obložene z
materialom, ki ne iskri.
46. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
prozorna vrata označena z dobro vidnimi oznakami v višini oči.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da
imajo nihajna vrata, ki niso v celoti prozorna, v višini oči prozorno površino
ustrezne velikosti in prosojnosti.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da so
v vrata vgrajene prozorne površine, ki niso iz nelomljivega materiala,
zavarovane pred udarci s trdno mrežo ali na drug ustrezen način.
47. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da
imajo drsna vrata vgrajena varovala, ki preprečujejo iztirjenje in snemanje
vrat z vodil.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da
imajo vrata, ki se odpirajo navzgor, vgrajen mehanizem, ki jih zadrži v odprtem
položaju in ki preprečuje njihovo nenamerno gibanje navzdol.
48. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
vrata zasilnih izhodov in poti za reševanje označena in vedno prosta.
(2) Vrata morajo biti izdelana tako,
da jih lahko delavci odprejo brez tuje pomoči, in se ne smejo pri uporabi sama
zapreti in zakleniti, dokler so delavci v prostorih.
49. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so v
neposredni bližini vrat, ki so namenjena za promet z vozili, tudi vrata za
delavce, ki morajo biti vidno označena in vedno prosta.
50. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
vrata na mehaniziran pogon zasnovana in izdelana tako, da njihovo delovanje ne
ogroža varnosti in zdravja delavcev.
(2) Vrata na mehaniziran pogon morajo
biti opremljena z dobro vidnimi in lahko dostopnimi napravami za zasilno
zapiranje.
(3) Vrata na mehaniziran pogon morajo
imeti napravo za ročno odpiranje in zapiranje. Prav tako morajo imeti napravo
za ročno odpiranje in zapiranje tudi vrata, ki se avtomatsko odprejo ob izpadu
električnega napajanja.
b) dodatne zahteve za vrata na
mehaniziran pogon
51. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
strižna mesta pri vratih na mehaniziran pogon varovana do višine 2,5 m. Tako
varovanje ni potrebno, če:
-
delodajalec z drugimi ukrepi zagotovi, da se v
področju odpiranja in zapiranja vrat ne more nahajati delavec;
-
če je nevarno mesto popolnoma pregledno;
-
če delodajalec posebej določi upravljavca vrat.
(2) Delodajalec mora zagotoviti takšno
izvedbo ročnega upravljanja vrat na mehaniziran pogon, da se pri okvari krmilnega
mehanizma odpiranje in zapiranje vrat takoj prekine, razen če delodajalec z
drugimi ukrepi zagotovi, da je gibanje vrat možno le v primeru, če se v
nevarnem območju ne more nahajati noben delavec, ali če je način ročnega
upravljanja vrat takšen, da ne ogroža varnosti in zdravja delavcev.
(3) V bližini vrat na daljinsko
upravljanje ali vrat, pri katerih ni popolnega pregleda nad nevarnimi mesti,
mora biti nameščen izklop v sili, ki mora biti označen in lahko dostopen.
(4) Po izklopu vrat na mehaniziran pogon
ali pri izpadu energije se mora odpiranje in zapiranje vrat takoj prekiniti.
11. Poti za gibanje delavcev, prometne
poti ter nevarne površine
a) splošne zahteve
52. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
poti za gibanje delavcev in drugih oseb ter prometne poti tako široke, da
omogočajo pešcem in vozilom varno gibanje. Poti za gibanje pešcev in vozil
morajo biti jasno prepoznavne in predpisano označene.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da
širina poti, ki jih uporabljajo pešci ali vozila, in njihov razpored, ustreza
številu uporabnikov in njihovim aktivnostim pri delu. Če vozila vozijo po isti
poti, ki jo uporabljajo tudi pešci, mora biti na obeh straneh pot za pešce
minimalne širine 0,5 m.
(3) Oddaljenost prometnih poti od
vrat, osebnih prehodov, hodnikov in stopnic mora biti najmanj 1 m.
(4) Delodajalec mora zagotoviti, da so
neravnine na poteh za gibanje delavcev in prometnih
poteh označene s predpisanimi znaki za varnost in zdravje pri delu.
53. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
prometne poti vzdrževane tako, da služijo svojemu namenu, in da se promet na
njih odvija tako, da ne ogroža delavcev in drugih oseb.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da so
prometne poti za težka vozila talnega transporta in železniškega transporta
označene in tako široke, da je pri tem mimoidočim delavcem zagotovljena
varnost.
(3) Delodajalec mora v skladiščih s
površino večjo od 1000 m2 jasno in vidno označiti razmejitve med prometnimi potmi ter
delovnimi in skladiščnimi površinami.
(4) Delodajalec, ki uporablja prometne
poti v skladišču s površino večjo od 1000 m2, mora označiti
nosilnost teh poti z vidnimi oznakami.
54. člen
(1) V delovnih prostorih mora
delodajalec delavcem zagotoviti poti za gibanje. Glavne poti za gibanje morajo
biti široke najmanj 1,50 m, stranske pa najmanj 1 m.
(2) Prometne poti morajo biti ustrezno
široke, tako da omogočajo nemoten in varen transport materiala in izdelkov,
najmanj pa 1,80 m, oziroma morajo biti za 0,80 m širše od transportnih sredstev
oziroma materiala in izdelkov, ki se prevažajo po njih.
(3) Prometne poti morajo biti označene
z vidnimi črtami rumene oziroma bele barve, širokimi najmanj 50 mm, oziroma s
kovinskimi, v nivoju poda vsajenimi ploščicami enake velikosti.
(4) Na delovnih mestih mora biti
delavcem pri vzdrževanju in čiščenju delovne opreme omogočen dostop do takšne
opreme z vseh strani. V ta namen mora delodajalec zagotoviti varne prehode
širine najmanj 0,70 m.
55. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
območja v delovnih prostorih, kjer zaradi narave dela obstaja možnost padcev
delavcev ali predmetov v globino, opremljena z napravami, ki preprečujejo
dostop nepooblaščenim delavcem.
(2) Delodajalec mora uvesti ustrezne
varnostne ukrepe, s katerimi zavaruje delavce, ki so pooblaščeni za vstop na
nevarna območja. Taka območja morajo biti jasno označena s predpisanimi znaki.
b) zahteve za stopnišča in lestve
56. člen
(1) Stopnišča s 5 in več stopnicami
morajo biti vsaj na eni strani ograjena z varnostno ograjo. Stopnišča z 10 in
več stopnicami morajo imeti varnostno ograjo na obeh straneh. Ograje stopnišča
morajo biti vsaj 1 m visoke.
(2) Stopnišča v jaških s polnimi
stenami na obeh straneh morajo imeti oprijemala za roke. Stopnišča s 5 in več
stopnicami morajo imeti oprijemala za roke na eni strani, stopnišča z 10 in več
stopnicami pa na obeh straneh.
(3) Pohodna površina stopnic mora biti
ravna in izdelana iz materiala, ki ne drsi. Če delodajalec tega ne more
zagotoviti, mora stopnice obložiti s trakovi, ki preprečijo drsenje.
57. člen
(1) Lestve, ki jih delavci uporabljajo
pri delu, morajo ustrezati predpisom in standardom ter biti brezhibne.
(2) Lestve morajo biti pri uporabi
zavarovane tako, da ne morejo zdrsniti, se prelomiti ali prevrniti. Lestve,
katerih uporaba je predvidena v delovnem procesu, morajo biti zgoraj pritrjene
tako, da prevračanje ni možno. Kot naslanjanja mora znašati med 70 in 75°. Če
se v delovnem procesu uporabljajo dvokrake lestve, jih zgoraj ni potrebno pritrjevati,
vendar take lestve ne smejo biti daljše od 3 m.
(3) Prenosne lestve, ki jih delavci
uporabljajo za dostope na zidne robove, odre, v odprtine v tleh, jame, jarke
ipd., morajo biti ustrezne dolžine, tako da segajo najmanj 1 m čez zgornje
mesto naslanjanja.
c) zavarovanje nevarnih odprtin
58. člen
(1) Odprtine v tleh, jaški stopnišč,
svetlobni jaški, jame, okna, jarki, velike posode in druge nevarne vdolbine,
kakor tudi rezervoarji, v katerih so vroče, jedke ali strupene snovi, mora
delodajalec ograditi z varnostno ograjo. Če zaradi narave dela teh mest ni
mogoče ograditi, morajo biti dobro razsvetljena in opremljena z opozorilnimi
napisi na vidnih mestih.
(2) Strehe in svetlobni jaški iz
lomljivega materiala morajo biti zavarovani z žično mrežo, če preti nevarnost,
da bi utegnili pasti nanje predmeti z okoliških objektov. Dostop na take strehe
in hoja po njih je dovoljena samo z uporabo primernih podlog.
59. člen
(1) Odprtine v zidovih višjih
nadstropij, ki jih delavci uporabljajo pri delu, morajo biti opremljene s
varovalnimi pripravami. Če je potrebno varovalne priprave med delom odstraniti,
morajo biti na obeh straneh odprtin pritrjeni trdni ročaji.
(2) Če imajo odprtine iz prvega
odstavka tega člena vrata, ki se odpirajo navzven, morajo biti taka vrata
zavarovana pred nenamernim odpiranjem.
č) zahteve za strešne lestve s klini
ali stopnicami
60. člen
(1) Delodajalec mora fiksne strešne
lestve s klini ali stopnicami na izstopnem delu opremiti s trdnim oprijemalom
višine 1 m.
(2) Delodajalec mora strešno lestev s
klini ali stopnicami, ki je daljša od 5 m, opremiti s predpisanim hrbtnim
varovalom. Prav tako mora s hrbtnim varovalom opremiti vsako strešno lestev, ki
je v stalni uporabi in daljša od 2 m.
(3) Strešna lestev s klini ali
stopnicami z naklonom več kot 80° mora imeti na vsakih
10 m podest, ki omogoči uporabniku počitek med vzpenjanjem.
12. Zahteve za tekoče stopnice in tekoče
pohodne proge
61. člen
(1) Delodajalec mora tekoče stopnice
in tekoče pohodne proge za osebni prevoz urediti tako, da je njihova uporaba
varna. Poglobitveni noži pri vstopu in izstopu morajo biti izdelani tako, da
preprečijo zagrabitev uporabnika in da ne predstavljajo drugih tveganj za
njega.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da so
tekoče stopnice in tekoče pohodne proge, ki vodijo mimo strižnih mest in
odprtin, zavarovane tako, da ne more priti do zagrabitve uporabnika.
(3) Delodajalec mora tekoče stopnice
in tekoče pohodne proge opremiti s stikali za izklop v sili in drugimi
varnostnimi napravami, ki samodejno izklopijo pogon ob izrednih dogodkih.
Stikala za izklop v sili morajo biti označena in nameščena na vidnih in lahko
dostopnih mestih.
(4) Tekoče stopnice in tekoče pohodne
proge se morajo samodejno izklopiti pri vsaki tehnični pomanjkljivosti, ki
ogroža njihove uporabnike.
(5) Pri vstopu na tekoče stopnice in
tekočo pohodno progo mora biti nameščena oznaka, ki jasno kaže smer gibanja.
6) Po izključitvi pogona tekočih stopnic in
tekočih pohodnih prog s pomočjo stikala za izklop v sili mora biti na zanesljiv
tehničen način onemogočen nekontroliran ponovni vklop.
13. Zahteve za nakladalne površine
62. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da nakladalne
površine ustrezajo velikosti tovorov, vrsti transportnih naprav in varnemu
gibanju delavcev pri delu.
63. člen
(1) Nakladalne ploščadi morajo biti
široke najmanj 0,80 m.
(2) Nakladalne ploščadi morajo imeti
varen dostop. Nakladalne ploščadi, ki so daljše od 20 m, morajo imeti dva
dostopa, in sicer na obeh koncih. Dostopi so lahko izvedeni v obliki stopnišč
ali klančin, tako da omogočajo uporabnikom varno vzpenjanje in sestopanje.
Stopnice, ki služijo za dostop na nakladalne ploščadi, morajo biti zavarovane
tako, da delavci ne morejo z njih pasti in da nakladalna vozila ne morejo
zapeljati v odprtine.
(3) Nakladalne ploščadi, ki so višje
od 1 m, morajo biti opremljene s varnostno ograjo, ki preprečujejo padce vozil
ali oseb. Varnostne ograje, ki se uporabljajo na mestih nakladanja in
razkladanja, morajo biti izvedene tako, da je njihovo nameščanje in
odstranjevanje enostavno.
(4) Nakladalna ploščadi za razkladanje
oziroma nakladanje železniških vagonov, ki je od tirov odmaknjena več kot 0,80
m, mora biti opremljena s prenosnim mostičkom, ki omogoča varno gibanje
delavcev med delom.
14. Velikost delovnih prostorov
a) površina delovnih prostorov
64. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da
imajo delovni prostori takšno površino, ki delavcem omogoča neovirano gibanje
in opravljanje dela brez tveganj za varnost in zdravje.
(2) Delovni prostor mora imeti vsaj 8
m2 osnovne površine.
65. člen
(1) Delodajalec mora vsakemu delavcu
na delovnem mestu zagotoviti prosto talno površino, ki mu omogoča neovirano
gibanje pri delu in ki znaša najmanj 2 m2.
(2) Če zahteve iz prvega odstavka tega
člena zaradi posebnosti delovnega mesta delodajalec ne more izpolniti, mora
delavcu omogočiti prosto gibanje v bližini delovnega mesta.
b) višina prostorov
66. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da
svetla višina delovnega prostora znaša vsaj:
-
2,50 m, če je osnovna površina prostora manjša
od 50 m2;
-
2,75 m, če je osnovna površina prostora večja
od 50 m2;
-
3 m, če je osnovna površina prostora večja od
100 m2;
- 3,25 m, če je osnovna površina prostora večja od 2000 m2.
(2) V prostorih s poševnim stropom nad
delovnimi mesti in prometnimi potmi svetla višina prostora na nobenem mestu ne
sme biti manjša kot 2,5 m.
(3) V prodajalnah, pisarniških in
podobnih delovnih prostorih, kjer se opravlja pretežno lažje delo ali se
pretežno sedi, lahko pristojni organ po predhodni presoji, pri kateri upošteva
gradbene danosti prostora in naravo delovnega procesa, dovoli nižjo svetlo
višino, vendar ne več kot za 0,25 m.
c) volumen prostorov
67. člen
(1) V prostorih s stalnimi delovnimi
mesti mora delodajalec zagotoviti, da pripada vsakemu delavcu najmanj naslednji
prosti zračni volumen:
-
12 m3 pri lahkem fizičnem delu;
-
15 m3 pri srednje težkem fizičnem delu;
-
18 m3 pri težkem fizičnem delu.
(2) Prostornina delovnega prostora, ki
se naravno zrači, se mora zaradi začasne prisotnosti drugih delavcev povečati
za 10 m3 na začasno prisotnega delavca.
68. člen
(1) Delodajalec lahko uporablja delno
zaprte prostore samo v tistih primerih, kjer je to nujno zaradi tehnološkega
postopka. Za delno zaprt prostor se šteje tudi prostor z vrati ali odprtinami,
ki vodijo neposredno na prosto in so zaradi narave dela stalno odprte.
(2) Delovna mesta v delno zaprtih
delovnih prostorih ali delovna mesta s stalno odprtimi deli sten, mora
delodajalec urediti tako, da so delavci med delom zavarovani pred neugodnimi
vremenskimi vplivi.
15. Posebni prostori
a) prostori za počitek
69. člen
(1) Delodajalec, ki zaposluje več kot
10 delavcev in je potreba po počitku pogojena z delovnim procesom, mora zaradi
varnosti in zdravja delavcev pri delu zagotoviti prostor za počitek. Ta zahteva
ne velja za delavce v pisarnah ali podobnih delovnih prostorih, ki omogočajo
ustrezno sprostitev med odmori.
(2) V prostorih za počitek mora
delodajalec zagotoviti ukrepe, ki varujejo nekadilce pred tobačnim dimom ali pa
za nekadilce zagotoviti ločene prostore.
(3) Če prihaja med delovnim časom do
rednih in pogostih prekinitev, prostorov za počitek pa ni na razpolago, čeprav
to zahteva varnost in zdravje delavcev, mora delodajalec delavcem zagotoviti
druge prostore, v katerih lahko preživijo čas med prekinitvami. Tudi v takšnih prostorih mora delodajalec zagotoviti ukrepe, ki varujejo nekadilce pred tobačnim
dimom.
70. člen
(1) Velikost prostorov za počitek mora
biti prilagojena številu oseb, ki jih istočasno uporabljajo. Prostori morajo
biti opremljeni z mizami, ki se lahko čistijo, sedeži z naslonjalom ter
obešalniki za obleko. Po potrebi so prostori opremljeni s pripravami za
hlajenje ali gretje hrane in pijače. V prostorih za počitek mora biti delavcem
na razpolago tekoča pitna voda in brezalkoholne pijače.
(2) V prostorih za počitek vsakemu delavcu
pripada najmanj 1 m2 proste talne površine. Osnovna površina
prostorov za počitek mora znašati najmanj 6 m2.
(3) Svetla višina prostorov za počitek
mora biti v skladu z 66. členom tega pravilnika.
b) prostori za aktivni odmor
71. člen
Delodajalec mora delavcem, ki so pri delu
izpostavljeni izometričnim obremenitvam, zagotoviti prostore za aktivni odmor,
če razbremenilnih vaj ne morejo izvajati v delovnih prostorih ali na primernem
kraju na prostem.
c) prostori za kajenje
72. člen
(1) Če je zaradi narave tehnološkega
oziroma delovnega procesa v delovnih prostorih in na dvorišču prepovedano
kajenje, mora delodajalec za kajenje zagotoviti poseben prostor.
(2) Prostori za kajenje morajo biti
označeni in ustrezno prezračevani.
č) prostori za občasno ogrevanje
delavcev
73. člen
Delavci, ki delajo v hladilnicah, morajo
imeti v bližini delovnih mest na razpolago ustrezno opremljen prostor za
občasno ogrevanje.
d) prostori za sušenje, čiščenje in
razkuževanje osebne varovalne opreme
74. člen
V tehnoloških procesih, pri katerih se
razvijajo velike količine vlage, prahu, plinov ali hlapov z neprijetnim vonjem,
ali če imajo delavci opravka s kužnimi snovmi, morajo biti predvideni posebni
prostori z napravami za sušenje, čiščenje in razkuževanje osebne varovalne opreme.
Taki prostori morajo imeti ustrezno zračenje.
e) prostori za nosečnice in doječe
matere
75. člen
Delodajalec mora nosečim in doječim materam
med odmori zagotoviti primeren prostor z ležišči, kjer se lahko spočijejo. Sobe
z ležišči morajo imeti na razpolago tudi med delovnim časom, če to narekujejo
zdravstveni razlogi.
16. Sanitarni prostori
a) garderobe
76. člen
(1) Delavci morajo imeti na razpolago
garderobe, v katerih se preoblačijo in hranijo civilno in delovno obleko.
Garderobe morajo biti ločene za moške in ženske.
(2) Izjemoma je dovoljeno za hranjenje
civilne in delovne obleke uporabljati hodnike oziroma delovne prostore, če je
delavcev manj kot 20, in če je delo take vrste, da ne zahteva obvezne uporabe
kopalnice.
(3) Delavcem, ki imajo opravka s
strupenimi, kužnimi ali radioaktivnimi snovmi, ali s snovmi, ki imajo
neprijeten vonj, ter v obratih, v katerih so delavci pri delu izpostavljeni
visokim temperaturam ali vlagi, mora delodajalec zagotoviti ločene garderobne
omarice za delovno in navadno obleko. Garderobe morajo biti v bližini delovnih
prostorov, v katerih delavci opravljajo takšna dela.
77. člen
(1) Delodajalec mora delavcem, ki pri
svojem delu nosijo posebne obleke, zagotoviti garderobe, ki morajo biti dovolj
velike in delavcem lahko dostopne. Delodajalec mora garderobe zagotoviti tudi
delavcem, ki se iz zdravstvenih ali moralnih razlogov ne morejo preobleči na
delovnem mestu.
(2) Garderobe s talno površino do 30 m2 morajo imeti svetlo
višino najmanj 2,3 m, večje pa 2,5 m.
(3) Garderobe, ki jih istočasno
uporablja več delavcev, morajo imeti ob omaricah predelne stene z obešalniki.
Talna površina ob omaricah znotraj predelnih sten, vključno s prometnimi potmi,
mora znašati najmanj 0,5 m2. Talna površina garderobe ne sme biti
manjša od 6 m2.
(4) Garderobe morajo biti opremljene z
omaricami s ključavnico, v katerih delavci med delovnim časom hranijo svojo
obleko. V garderobah morajo imeti delavci na razpolago sedeže.
(5) Delavci morajo, razen v izjemnih
primerih, delovno obleko zračiti in sušiti izven delovnega časa. Če se delovna
obleka delavcu med delom preveč zamaže, mora za čiščenje poskrbeti delodajalec.
6) Če garderoba zaradi narave dela ni
obvezna, mora delodajalec delavcem zagotoviti obešalnike za obleko in predalčke
s ključavnico za hranjenje osebnih stvari.
78. člen
(1) Velikost za garderobo namenjenega
prostora mora ustrezati številu zaposlenih delavcev, načinu hrambe obleke in
razmeram, v katerih se opravlja delo.
(2) Če je prostor iz prvega odstavka
tega člena namenjen za obleko več kot 50 delavcev, mora biti urejen tako, da
omogoča najmanj 1 m širok prost prehod med omaricami za hrambo obleke.
79. člen
Garderobe morajo biti v bližini umivalnic
in kopalnic. V garderobi, v kateri odlagajo delavci vlažno obleko, mora biti,
če je to potrebno, tudi naprava za sušenje.
b) kopalnice in umivalnice
80. člen
(1) Delavci morajo imeti zagotovljene
kopalnice in umivalnice, če to narekuje narava dela ali to zahtevajo
zdravstveni razlogi. Kopalnice in umivalnice morajo biti zagotovljene posebej
za moške in ženske.
(2) Kopalnice in umivalnice s talno
površino do 30 m2 morajo imeti svetlo višino najmanj 2,3 m, večje pa 2,5 m.
(3) Kopalnice in umivalnice morajo
biti v posebnih prostorih v bližini garderob. Kopalnice in umivalnice morajo
biti ločene od garderob, vendar mora med njimi obstajati neposredna povezava.
81. člen
(1) V kopalnicah mora priti na vsakega
delavca površina, ki mu zagotavlja, da se lahko neovirano umije. Talna površina
kopalnice mora znašati najmanj 4m2.
(2) Kopalnice morajo imeti tuše s
tekočo toplo in hladno vodo. V kopalnicah morajo biti predvidena mesta in
priprave za odlaganje obleke.
82. člen
(1) Število prh v kopalnici je odvisno
od vrste dela, ki ga delavci opravljajo, in števila zaposlenih. Tako mora
delodajalec zagotoviti:
-
1 prho na največ 5 delavcev, če se delavci pri
delu močno znojijo, če delajo v prahu, s strupenimi snovmi ali snovmi z
neprijetnim vonjem, oziroma če si močijo obleko;
-
1 prho na največ 10 delavcev, če imajo delavci
opravka s predelavo živil ali izdelavo sterilnih materialov;
-
1 prho na največ 20 delavcev pri drugih delih,
pri katerih si delavci umažejo telo ali obleko.
(2) Prhe so lahko skupinske ali
posamične. Če so prhe v kabinah, talna površina posamezne kabine ne sme biti
manjša od 0,90 x 0,90 m.
83. člen
(1) Če delodajalec zaradi narave dela
delavcem ni dolžan zagotoviti kopalnic s prhami, mora v bližini garderob
urediti umivalnice.
(2) V umivalnicah mora biti
zagotovljena tekoča hladna in topla voda. V umivalnicah morajo biti delavcem na
razpolago sredstva za umivanje in dezinfekcijo rok ter sušilec za roke.
(3) Če umivalnica zaradi narave dela
ni obvezna, mora delodajalec delavcem zagotoviti možnost umivanja s tekočo
hladno in toplo vodo v bližini delovnih mest.
84. člen
Število pip oziroma baterij z hladno in
toplo vodo v umivalnicah je odvisno od vrste dela in števila zaposlenih
delavcev. Tako mora delodajalec zagotoviti:
a) eno pipo oziroma baterijo na največ 20 delavcev, če si delavci pri
delu umažejo roke ali se močno potijo, če delajo v prahu ali vlagi in če si
delavci močijo obleko in roke;
b) eno pipo oziroma baterijo na največ 15 delavcev, če si delavci pri
delu zelo mažejo obleko, roke in telo, če se zelo znojijo ali če nastajajo
velike količine prahu;
c) eno pipo oziroma baterijo na največ 10 delavcev, če delajo s
škodljivimi snovmi in snovmi z neprijetnim vonjem.
c) stranišča
85. člen
(1) Delodajalec mora zaposlenim v
bližini delovnega mesta zagotoviti stranišča z umivalniki za umivanje rok ter
sušilci rok.
(2) Delodajalec, ki zaposluje več kot
5 delavcev različnih spolov, mora urediti ločene prostore za ženske in moške,
ki so na razpolago le njim.
(3) Stranišča morajo biti v neposredni
bližini prostorov za počitek in dežurstvo, ter garderob in kopalnic.
86. člen
(1) Pri večnadstropnih objektih morajo
biti stranišča v vsakem nadstropju.
(2) Od stranišč v objektu, v katerem
so delovni prostori, do najbolj oddaljenih delovnih mest, razdalja ne sme
znašati več kot 50 m.
(3) Če so stranišča izven objekta,
razdalja ne sme znašati več kot 100 m.
87. člen
(1) Število stranišč v objektu, v
katerem so delovna mesta, je odvisno od števila delavcev. Za največ 30 moških
oziroma 20 žensk mora biti eno stranišče, poleg moškega stranišča pa mora biti
tudi pisoar.
(2) Stranišča morajo biti v posebnih
kabinah z najmanj 2 m visokimi predelnimi stenami.
(3) Talna površina kabine ne sme biti
manjša od 0,90 x 1,20 m.
88. člen
(1) Če so stranišča v objektu, v
katerem so delovna mesta, morajo imeti predprostori stranišč vrata s
samozaporno pripravo. V predprostorih morajo biti umivalniki na vsaka štiri
stranišča.
(2) Straniščni prostori in
predprostori z umivalniki morajo imeti urejeno zračenje v skladu z določbami
tega pravilnika.
17. Prva pomoč
a) prostori za prvo pomoč
89. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti
najmanj en prostor za prvo pomoč, če:
-
zaposluje več kot 1000 delavcev na eni
lokaciji;
-
zaposluje več kot 100 delavcev v delovnem
procesu, v katerem obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene
okvare.
(2) Prostor za prvo pomoč mora biti
vidno označen. Prostor za prvo pomoč mora delodajalec opremiti z opremo za prvo
pomoč in nosili, ki morajo biti delavcem lahko dostopna.
90. člen
(1) Prostor za prvo pomoč mora biti
tako velik, da omogoča usposobljenim in pristojnim osebam neovirano nudenje
prve pomoči poškodovanim ali nenadoma obolelim delavcem.
(2) Prostor za prvo pomoč mora biti
čim bližje delovnim prostorom, v katerih dela največ delavcev, oziroma
prostorom, v katerih pri delu nastopajo večje nevarnosti za poškodbe in
zdravstvene okvare. Prostor iz prvega odstavka tega člena mora biti v pritličju
objekta, v katerem so delovni prostori.
(3) Okolica objekta, v katerem je
prostor za prvo pomoč, mora biti urejena tako, da lahko v njegovo bližino
neovirano pripelje reševalno vozilo.
(4) Vrata prostorov za prvo pomoč morajo
biti dovolj široka, da omogočajo neovirano uporabo nosil.
b) oprema za prvo pomoč
91. člen
(1) Delodajalec mora glede na naravo
dejavnosti in velikost delovnih prostorov, število zaposlenih in pogostost
poškodb pri delu, zagotoviti delavcem prvo pomoč.
(2) Oprema za prvo pomoč mora biti na
razpolago na vseh mestih, kjer to zahtevajo delovne razmere. Mesta hrambe
opreme za prvo pomoč morajo biti označena in delavcem lahko dostopna. Oprema za
prvo pomoč mora biti na mestih, kjer se hrani, zavarovana pred umazanijo in
visokimi temperaturami. Delodajalec mora zagotoviti dnevno kontrolo uporabnosti
in popolnosti opreme za prvo pomoč.
(3) Na velikem delovišču morajo biti
oprema za prvo pomoč in nosila, če okoliščine to narekujejo, zagotovljena na
več mestih. Mesta hrambe opreme za prvo pomoč in nosil na takšnem delovišču
morajo biti vidno označena in delavcem lahko dostopna.
18. Delavci – invalidi
92. člen
(1) Delodajalec mora delovne prostore
urediti tako, da pri tem upošteva invalidnost oziroma prizadetost delavcev –
invalidov.
(2) Zahteva iz prvega odstavka tega
člena se nanaša zlasti na vrata, prehode, stopnice, kopalnice, umivalnice in
stranišča, ki jih neposredno uporabljajo delavci – invalidi ter na delovna
mesta, na katerih delajo ti delavci.
19. Delovna mesta na prostem
93. člen
(1) Delodajalec mora delovna mesta,
prometne poti in druge površine na prostem, ki jih uporabljajo delavci med
delom urediti tako, da se lahko pešci in vozila varno gibljejo.
(2) Zahteve iz 52., 54., 55., 61., 62. in 63. člena tega
pravilnika veljajo tudi za poti, ki vodijo do stalnih delovnih mest na prostem,
ter za poti in površine, ki se uporabljajo za vzdrževanje in nadzor delovne
opreme ter nakladalnih mest na prostem.
(3) Če naravna razsvetljava na
delovnih mestih na prostem ne dosega prepisanih vrednosti, morajo biti takšna
delovna mesta opremljena z umetno razsvetljavo.
(4) Če delavci delajo na prostem, mora
delodajalec delovna mesta urediti tako, da:
a) so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi in če je potrebno tudi pred padajočimi predmeti;
b) delavci niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom,
hlapom ali prahu;
c) delavci v primeru nevarnosti lahko hitro zapustijo svoja delovna
mesta in se umaknejo na varno področje;
d) je delavcem, ki se med delom poškodujejo ali naglo obolijo,
zagotovljena hitra prvo pomoč in reševanje;
e) delavci pri delu ali med hojo ne morejo zdrsniti ali pasti.
(5) Zahteve iz 53., 56., 57., 58., 59. in
60. člena tega pravilnika veljajo
tudi za delovna mesta na prostem.
20. Stalna delovna mesta na prostem
94. člen
(1) Delodajalec ima lahko stalna
delovna mesta na prostem v primeru, če je to pogojeno s tehnološkim postopkom,
in zato nimajo značaja začasnosti.
(2) Delodajalec mora stalna delovna
mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem
zagotovi:
a) varovanje pred vremenskimi vplivi in če je
potrebno tudi pred padajočimi predmeti;
b) varovanje pred škodljivim hrupom, vibracijami, plini, parami, meglo
ali prahom;
c) varovanje pred padci v globino in na ravnem;
d) možnost sedenja v bližini delovnih mest, če to dopušča delovni
proces.
(3) Delavcu, ki opravlja lažja fizična
dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in
31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja
temperatura zraka pade pod +16 °C.
21. Vzdrževanje delovnih mest in poti
95. člen
(1) Prometne poti morajo biti proste,
da jih lahko delavci neovirano uporabljajo. Vrata na koncu evakuacijskih ali
drugih reševalnih poti ne smejo biti zaklenjena ali založena, če se delavci
nahajajo na delovišču.
(2) Na delovnih mestih se sme hraniti
le količina materiala, ki ne ogroža delavcev. Nevarne snovi se smejo hraniti na
delovnem mestu le v količini, ki je nujno potrebna za tekoče delo.
(3) Na delovnih mestih, na katerih
delavci uporabljajo lahko vnetljive snovi, morajo imeti na razpolago ustrezne
omare za hranjenje takih snovi. Omare morajo imeti ključavnice in police z
navzgor zakrivljenim robom višine 5 cm. Omare za hrambo lahko vnetljivih snovi
morajo biti izdelane iz negorljivega materiala.
(4) V prostorih za počitek, dežurstvo,
prvo pomoč ter sanitarnih prostorih se ne smejo hraniti predmeti in blago, ki
ne sodi v take prostore.
22. Vzdrževanje delovne in druge opreme
96. člen
(1) Delodajalec mora delovna mesta
ustrezno vzdrževati in zagotoviti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če
ugotovljena pomanjkljivost ogroža varnost in zdravje delavcev na delovnih
mestih, pomanjkljivosti pa ni mogoče takoj odstraniti, mora delodajalec delo na
takšnih delovnih mestih ustaviti.
(2) Varnostne naprave, ki zagotavljajo
varnost in zdravje delavcev, mora delodajalec redno vzdrževati in preskušati.
Preskusi morajo biti opravljeni pri vseh varnostnih pripravah, z izjemo
gasilnih aparatov in prezračevalnih naprav, najmanj enkrat letno. Gasilni
aparati in prezračevalne naprave se morajo preskušati najmanj enkrat v dveh
letih.
23. Načrt reševanja
97. člen
(1) Delodajalec mora za delovne
prostore in delovna mesta izdelati načrt reševanja in umika oseb v primeru
izrednih dogodkov in naravnih nesreč. Pri tem upošteva položaj, dimenzije in
način uporabe delovnih prostorov in delovnih mest ter število oseb ogroženih
oseb.
(2) Načrt reševanja in umika mora biti
obešen na vidnem mestu, ki je delavcem in drugim osebam vedno dostopen.
(3) Delodajalec mora enkrat letno
organizirati vajo reševanja, da bi delavci praktično spoznali načrt reševanja
za ustrezno ukrepanje v primeru potrebe.
C) Druge zahteve v zvezi z delovnimi mesti
1. Obveščanje delavcev
98. člen
(1) Delodajalec mora delavcem ali
njihovim predstavnikom zagotoviti vse potrebne informacije o varnosti in
zdravju na delovnih mestih, predvsem pa o tveganjih za varnost in zdravje pri
posameznih delovnih mestih in o ukrepih, da bi se izognili tveganjem.
(2) Delodajalec mora delavce ali
njihove predstavnike obveščati o vseh ukrepih, ki jih namerava uvesti v zvezi z
varnostjo in zdravjem na delovnih mestih.
2. Posvetovanje in sodelovanje z delavci
99. člen
(1) Delodajalec se mora posvetovati z
delavci ali njihovimi predstavniki o vseh zadevah v zvezi z varnostjo in
zdravjem na delovnih mestih.
(2) Delodajalec mora obveznost iz
prvega odstavka tega člena uresničevati redno in zadosti pogosto, najmanj pa
enkrat letno. Pri tem mora omogočiti delavcem ali njihovim predstavnikom, da
enakopravno sodelujejo.
Priloga
I: Sistemi naravnega prezračevanja delovnih prostorov
Priloga
II: Število izmenjav zraka v pomožnih prostorih
Priloga
III: Temperatura v pomožnih prostorih v ogrevalni sezoni
Pravilnik o zahtevah za
zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS,
št. 89/99)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
100. člen
Delodajalci morajo zahteve za zagotavljanje
varnosti in zdravja pri delu in na delovnih mestih uskladiti z določbami tega
pravilnika najkasneje v roku osemnajst mesecev od dneva njegove uveljavitve.
101. člen
Priloge I, II in III so sestavni del tega
pravilnika.
102. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se
preneha uporabljati pravilnik o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu
za gradbene objekte, namenjene za delovne in pomožne prostore (Uradni list
FLRJ, št. 27/67, 29/68 in 41/68).
103. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah
in dopolnitvah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja
delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 39/05)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»14. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.