Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu obsega:

-       Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (Uradni list RS, št. 4/02 z dne 18. 1. 2002),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (Uradni list RS, št. 39/05 z dne 19. 4. 2005).

PRAVILNIK

o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Ta pravilnik v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (UL L št. 262 z dne 17. 10. 2000, str. 21) določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in varovanje zdravja delavcev pred tveganji, ki so posledica ali so lahko posledica vpliva bioloških dejavnikov pri delu, kakor tudi ukrepe za preprečevanje takšnih tveganj.

(2) Ta pravilnik se ne uporablja za dela, pri katerih so prisotni gensko spremenjeni organizmi, razen v primeru, ko določbe tega pravilnika predpisujejo višjo raven varnosti in zdravja pri delu.

2. člen

(definicije)

Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.     Biološki dejavnik pomeni mikroorganizme, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, celične kulture in človeške endoparazite, ki lahko povzročijo okužbo, alergijo ali zastrupitev.

2.     Mikroorganizem pomeni mikrobiološko celično ali necelično enoto, s sposobnostjo razmnoževanja ali prenosa genskega materiala.

3.     Celična kultura pomeni in-vitro rast celic, pridobljenih iz večceličnih organizmov.

4.     Biološki dejavniki so, glede na tveganje za okužbo, razvrščeni v štiri skupine:

-  biološki dejavnik iz 1. skupine je dejavnik, za katerega je verjetnost, da povzroči bolezni pri ljudeh minimalna; tveganje, da se razširi v okolico, je zanemarljivo;

-  biološki dejavnik iz 2. skupine je dejavnik, ki lahko povzroči bolezni pri ljudeh in je lahko nevaren za delavce; tveganje, da se razširi v okolico, je majhno; v večini primerov je na voljo učinkovita preventiva ali zdravljenje;

-  biološki dejavnik iz 3. skupine je dejavnik, ki lahko povzroči težje bolezni pri ljudeh in predstavlja veliko nevarnost za delavce; tveganje, da se bo razširil v okolico, je zmerno; v večini primerov je na voljo učinkovita preventiva ali zdravljenje;

-  biološki dejavnik iz 4. skupine je dejavnik, ki povzroči težje bolezni pri ljudeh in predstavlja veliko nevarnost za delavce; tveganje, da se bo razširil v okolico, je veliko; običajno ni na voljo učinkovite preventive ali zdravljenja.

5.     Pristojni organ je organ inšpekcije dela.

II. OCENA TVEGANJA

3. člen

(ocena tveganja)

(1) Za vsako dejavnost, pri kateri obstaja tveganje za izpostavljenost biološkim dejavnikom, je treba določiti vrsto, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavcev z namenom, da se oceni tveganje za zdravje ali varnost delavcev in določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

V primeru, da delavec opravlja dejavnost, pri kateri je izpostavljen več skupinam bioloških dejavnikov, se tveganje oceni na podlagi nevarnosti, ki jo predstavljajo vsi prisotni nevarni biološki dejavniki.

Delodajalec mora oceno tveganja obnavljati redno in pri vsaki spremembi razmer, ki lahko vpliva na izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom.

Delodajalec je dolžan pristojnemu organu na njegovo zahtevo zagotoviti podatke, ki so bili uporabljeni pri oceni tveganja.

(2) Delodajalec mora oceno tveganja iz prejšnjega odstavka izdelati na podlagi vseh razpoložljivih podatkov, upoštevajoč:

a)  razvrstitev bioloških dejavnikov, ki so ali so lahko nevarni za zdravje ljudi, v skladu s 17. členom tega pravilnika;

b)  priporočila pristojnega organa, v katerih je navedeno, da je potrebno določen biološki dejavnik nadzorovati, da bi se zavarovalo zdravje delavcev, kadar so ali so lahko le-ti, zaradi svojega dela, izpostavljeni takemu biološkemu dejavniku;

c)  bolezni, ki jih delavci lahko dobijo zaradi svojega dela;

d)  bolezni, ki se ugotovijo pri delavcu, njihov pojav pa je neposredno povezan z delom tega delavca;

e)  možne alergogene ali toksične vplive ter mutagene in/ali karcinogene vplive, zaradi dela delavcev z biološkimi dejavniki.

4. člen

(upoštevanje posameznih členov glede na oceno tveganja)

(1) Če ocena tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokaže, da gre za izpostavljenost in/ali potencilano izpostavljenost biološkemu dejavniku iz 1. skupine, za katerega ni dokazano, da predstavlja tveganje za zdravje delavcev, se členi od 5. do 16. in 18. člen tega pravilnika ne uporabljajo, upoštevati pa je potrebno točko 1 iz priloge VI tega pravilnika.

(2) Če ocena tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokaže, da dejavnost ne vključuje dela z biološkim dejavnikom ali njegove uporabe, vendar kljub temu obstaja tveganje za izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom, zaradi opravljanja del, kjer lahko pride do nenamerne izpostavljenosti biološkim dejavnikom, kot na primer pri izvajanju del iz priloge I tega pravilnika, se uporabljajo 5., 7., 8., 10., 11., 12., 13. in 14. člen tega pravilnika, razen če ocena tveganja iz prejšnjega člena pokaže, da je to nepotrebno.

III. OBVEZNOSTI DELODAJALCA

5. člen

(nadomestitev)

Delodajalec mora škodljiv biološki dejavnik nadomestiti z biološkim dejavnikom, ki pod zahtevanimi pogoji uporabe po sedanjih spoznanjih ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje delavcev, če je to tehnično možno.

6. člen

(zmanjševanje tveganja)

(1) Delodajalec mora preprečiti izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom v vseh primerih, kadar rezultati ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali varnost delavcev.

(2) Če to tehnično ni možno, mora delodajalec tveganje zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom zmanjšati do tako nizke ravni, kot je potrebno za zagotavljanje varnosti in zdravja izpostavljenih delavcev z upoštevanjem rezultatov ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika in z navedenimi ukrepi:

a)  zagotavljanje čim manjšega števila in čim krajšega časa izpostavljenosti delavcev, ki so ali so lahko izpostavljeni biološkim dejavnikom;

b)  načrtovanje delovnega procesa in tehničnih kontrolnih ukrepov tako, da ne pride do sproščanja bioloških dejavnikov v prostor, kjer poteka delo, ali da je sproščanje čim manjše;

c)  uporaba kolektivnih varnostnih ukrepov in/ali, če se izpostavljenosti ni mogoče drugače izogniti, individualnih varnostnih ukrepov;

d)  uporaba higienskih ukrepov, katerih cilj je preprečevanje ali zmanjševanje nenamernega prenosa ali sproščanja biološkega dejavnika iz delovnega mesta;

e)  uporaba znaka za biološko nevarnost, ki je slikovno prikazan v prilogi II tega pravilnika in drugih ustreznih opozorilnih znakov;

f)   priprava načrta, za ravnanje ob nezgodah, pri katerih lahko pride do sproščanja biološkega dejavnika;

g)  preverjanje, ali so biološki dejavniki, uporabljani pri delu, prisotni zunaj primarnega, fizično omejenega prostora, če je to potrebno in tehnično izvedljivo;

h)  zagotovitev sredstev za varno zbiranje, shranjevanje in odlaganje odpadkov, vključno z uporabo varnih in razpoznavnih vsebnikov in z ustrezno obdelavo odpadkov, če je to primerno;

i)    varno ravnanje z biološkimi dejavniki in ureditev njihovega prevoza znotraj delovnega mesta;

j)    cepljenje in zaščita z zdravili.

7. člen

(podatki za pristojni organ)

(1) Kadar rezultati ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali varnost delavcev, mora delodajalec pristojnemu organu na njegovo zahtevo omogočiti dostop do podatkov o:

a)  rezultatih ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika;

b)  dejavnostih, pri katerih delavci so ali so lahko izpostavljeni biološkim dejavnikom;

c)  številu izpostavljenih delavcev;

d)  imenih in usposobljenosti oseb, odgovornih za varnost in zdravje pri delu;

e)  sprejetih varnostnih in preventivnih ukrepih, vključno z delovnimi postopki in metodami;

f)   načrtu za ravnanje v primeru nezgode ali nevarnega pojava, predvsem načrt za varovanje delavcev pred izpostavljenostjo biološkim dejavnikom iz 3. ali 4. skupine, do katere lahko pride zaradi izgube fizične zapore.

(2) V primeru nezgode ali nevarnega pojava, zaradi katerega lahko pride do sproščanja kateregakoli biološkega dejavnika, ki lahko povzroči težjo okužbo in/ali bolezen pri ljudeh, mora delodajalec takoj obvestiti pristojni organ.

(3) Če podjetje preneha z dejavnostjo, mora delodajalec pristojnemu organu predati seznam iz 11. člena tega pravilnika.

(4) V primeru prenehanja delodajalca mora biti pristojnemu organu omogočen dostop do zdravstvene dokumentacije iz 14. člena tega pravilnika.

8. člen

(higienski in individualni ukrepi)

(1) Delodajalec mora za vsa dela, pri katerih obstaja tveganje za varnost ali zdravje delavcev zaradi dela z biološkimi dejavniki, sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

a)  delavci ne uživajo hrane ali pijače na delovnih območjih, kjer obstaja tveganje, da bo prišlo do kontaminacije z biološkimi dejavniki;

b)  so delavci preskrbljeni z ustrezno varovalno obleko ali drugimi posebnimi oblačili;

c)  imajo delavci na voljo umivalnice, toaletne prostore, tekočino za spiranje oči in/ali razkužila za kožo;

d)  se točno določi postopke za vzorčenje, ravnanje in obdelovanje vzorcev človeškega ali živalskega izvora (dobra laboratorijska praksa);

e)  je potrebna varovalna oprema:

- pravilno shranjena na točno določenem mestu,

- pregledana in očiščena, če je mogoče pred in vsekakor po vsaki uporabi,

- popravljena, če ima kakšne pomanjkljivosti, ali zamenjana pred nadaljnjo uporabo.

(2) Delovna oblačila in varovalno opremo, vključno z varovalno obleko iz prvega odstavka, ki so morda kontaminirani z biološkimi dejavniki, je potrebno ob odhodu iz delovnega območja odstraniti. Delodajalec mora zagotoviti, da se taka oblačila in varovalno opremo hrani ločeno od drugih oblačil, dokler ne zagotovi dekontaminacije in čiščenja ali če je potrebno, uničenja takšnih oblačil in varovalne opreme.

(3) Stroški za ukrepe iz prvega in drugega odstavka ne smejo bremeniti delavcev.

9. člen

(seznanjanje in usposabljanje)

(1) Delodajalec mora s pisnimi navodili in obvestili zagotoviti, da so delavci in njihovi predstavniki seznanjeni o:

a)  morebitnem tveganju za zdravje;

b)  varnostnih ukrepih, ki jih je treba izvajati, da se prepreči izpostavljenost;

c)  higienskih ukrepih;

d)  uporabi in nošenju delovne ali varovalne obleke in osebne varovalne opreme;

e)  ravnanju v primeru nevarnih pojavov ter preprečitvi nevarnih pojavov.

(2) Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci usposobljeni za delo, ki ga opravljajo. Delodajalec mora usposabljanje:

a)  izvesti pred nastopom dela, ki vključuje stik z biološkimi dejavniki,

b)  prilagoditi tako, da so upoštevana nova ali spremenjena tveganja in

c)  periodično ponavljati v skladu z veljavnimi predpisi in oceno tveganja.

10. člen

(obveščanje)

(1) Delodajalec mora za vsa delovna mesta zagotoviti pisna navodila za delo in na ustrezen način izobesiti obvestila, ki so enostavna in dobro vidna, na katerih je vsaj opis postopka, ki ga je potrebno izvesti v primeru:

a)  nezgode ali nevarnega pojava, vključno za ravnanje z biološkim dejavnikom v takih primerih;

b)  ravnanja z biološkim dejavnikom iz 4. skupine.

(2) Delavci morajo o vsaki nezgodi ali nevarnem pojavu, ob katerem je potrebno posebno ravnanje z biološkim dejavnikom, takoj obvestiti odgovornega vodjo ali osebo, odgovorno za varnost in zdravje pri delu.

(3) Delodajalec mora o nezgodi ali nevarnem pojavu, zaradi katerega lahko pride do sproščanja kakega biološkega dejavnika, ki lahko povzroči težjo okužbo in/ali bolezen pri ljudeh, takoj obvestiti delavce in/ali predstavnike delavcev.

Delodajalec mora v primeru nezgode ali nevarnega pojava čim prej obvestiti delavce in/ali njihove predstavnike o vzrokih in o ukrepih, ki so bili ali jih je treba sprejeti za izboljšanje stanja.

(4) Vsakemu delavcu mora biti omogočen dostop do tistih podatkov iz seznama iz 11. člena tega pravilnika, ki se nanašajo nanj osebno.

(5) Delavcem in/ali njihovim predstavnikom mora biti omogočen dostop do depersonaliziranih skupinskih podatkov.

(6) Delodajalec mora delavcem in/ali njihovim predstavnikom na njihovo zahtevo omogočiti dostop do podatkov iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.

11. člen

(seznam izpostavljenih delavcev)

(1) Delodajalec mora voditi seznam delavcev, izpostavljenih biološkim dejavnikom iz 3. ali 4. skupine, v katerem mora biti navedena tudi vrsta dela, ki ga opravljajo in, kadar je to mogoče, biološki dejavnik, kateremu so bili izpostavljeni. Delodajalec mora voditi tudi evidenco o izpostavljenostih, nesrečah in izrednih dogodkih.

(2) Delodajalec mora hraniti seznam iz prvega odstavka tega člena še najmanj 10 let po koncu izpostavljenosti.

Kadar gre za izpostavljenost, zaradi katere lahko pride do okužbe:

a)  z biološkimi dejavniki, za katere je znano, da lahko povzročijo dolgotrajno ali latentno okužbo;

b)  ki je glede na trenutna spoznanja ni mogoče diagnosticirati, dokler se več let pozneje ne razvije bolezen;

c)  ki ima posebej dolgo inkubacijsko dobo, preden se razvije bolezen;

d)  ki ima za posledico bolezen, ki se kljub zdravljenju občasno ponovi po dolgem času;

e)  ki lahko kot posledico bolezni povzroči težje dolgotrajne zdravstvene težave

mora delodajalec hranitiseznam iz prvega odstavka še 40 let po koncu zadnje znane izpostavljenosti.

(3) Delodajalec mora omogočiti dostop do seznama iz prvega odstavka pooblaščenemu zdravniku, pristojnemu organu in strokovnim delavcem ter vsem drugim osebam, odgovornim za varnost in zdravje pri delu.

12. člen

(posvetovanje in sodelovanje z delavci)

Delodajalec mora o zadevah, ki jih ureja ta pravilnik, zagotoviti posvetovanje in sodelovanje z delavci in/ali njihovimi predstavniki v skladu z veljavnimi predpisi.

13. člen

(obvestilo pristojnemu organu)

(1) Delodajalec mora 30 dni pred pričetkom prve uporabe:

a)  bioloških dejavnikov iz 2. skupine,

b)  bioloških dejavnikov iz 3. skupine,

c)  bioloških dejavnikov iz 4. skupine

o tem pisno obvestiti pristojni organ.

Delodajalec mora, v primeru, da sam začasno razvrsti biološki dejavnik, pisno obvesti pristojni organ tudi o prvi uporabi vsakega nadaljnjega biološkega dejavnika iz 4. skupine in nadaljnjega novega biološkega dejavnika iz 3. skupine.

(2) Od laboratorijev, ki opravljajo diagnostične storitve v zvezi z biološkimi dejavniki iz 4. skupine, se zahteva le začetno pisno obvestilo pristojnemu organu.

(3) Vsakokrat, ko pride v procesih in/ali postopkih do bistvenih sprememb, pomembnih za varnost ali zdravje pri delu, zaradi katerih je postalo pisno obvestilo zastarelo, mora delodajalec pristojnemu organu posredovati novo pisno obvestilo.

(4) Delodajalec mora v obvestilu navesti naslednje podatke:

a)  ime in naslov podjetja in/ali ustanove;

b)  ime in usposobljenost osebe, odgovorne za varnost in zdravje pri delu;

c)  rezultate ocene iz 3. člena tega pravilnika;

d)  vrsto biološkega dejavnika;

e)  predvidene varnostne in preventivne ukrepe.

IV. ZDRAVSTVENI NADZOR

14. člen

(zdravstveni nadzor)

(1) Delodajalec mora izvajati zdravstveni nadzor delavcev, pri katerih so rezultati ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokazali, da obstaja tveganje za zdravje in varnost.

(2) Zdravstveni nadzor delavcev se izvaja:

a)  pred izpostavljenostjo in

b)  v rednih časovnih obdobjih po izpostavljenosti,

da omogoča neposredno izvajanje individualnih ukrepov in higienskih ukrepov.

(3) V oceni tveganja iz 3. člena tega pravilnika mora biti določeno, za katere delavce so potrebni posebni varnostni ukrepi.

Kadar je to potrebno, mora biti na voljo učinkovito cepivo za tiste delavce, ki še niso odporni za biološki dejavnik, ki so mu ali so mu lahko izpostavljeni.

Kadar delodajalec zagotovi cepivo, mora upoštevati priporočeni kodeks ravnanja iz priloge VII tega pravilnika.

(4) Če se ugotovi, da je eden od delavcev okužen ali je zbolel in se sumi, da je to posledica izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, pooblaščeni zdravnik, ki izvaja naloge zdravstvenega varstva delavcev, priporoči izreden zdravstveni nadzor tudi za druge delavce, ki so bili podobno izpostavljeni.

V tem primeru se ponovno oceni tveganje zaradi izpostavljenosti v skladu s 3. členom tega pravilnika.

V posebnih primerih iz drugega pododstavka 11. člena tega pravilnika, se zdravstvena dokumentacija hrani ustrezno daljši čas, tudi do 40 let po koncu zadnje znane izpostavljenosti.

(5) Pooblaščeni zdravnik predlaga preventivne in varnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za posameznega delavca.

(6) Pooblaščeni zdravnik mora delavce obvestiti in jim svetovati o za njih primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti.

(7) Delavci morajo imeti dostop do rezultatov zdravstvenega nadzora, ki jih zadeva. Delavci ali delodajalci, ki jih to zadeva, lahko zahtevajo ponoven pregled rezultatov zdravstvenega nadzora.

(8)Pooblaščeni zdravnik mora hraniti zdravstveno dokumentacijo še najmanj 10 let po koncu izpostavljenosti.

(9) Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev so podana v prilogi IV tega pravilnika.

(10) Delodajalec mora o vseh primerih bolezni ali smrti, za katere je ugotovljeno, da so posledica izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, uradno obvesti pristojni organ.

15. člen

(zdravstvene in veterinarske ustanove)

(1) Pri pripravi ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika je potrebno nameniti posebno pozornost:

a)  ugotavljanju prisotnosti bioloških dejavnikov pri bolnih ljudeh in živalih in v materialih in vzorcih, ki so jim bili odvzeti;

b)  nevarnosti, ki jo predstavljajo biološki dejavniki, za katere je znano ali se sumi, da so prisotni v bolnih ljudeh ali živalih in v materialih in vzorcih, ki so jim bili odvzeti;

c)  tveganjem, ki jih predstavlja vrsta dela.

(2) V zdravstvenih in veterinarskih ustanovah je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje zdravja in varnost delavcev.

Ti ukrepi so:

a)  izrecna določitev ustreznih postopkov za dekontaminacijo in dezinfekcijo in

b)  izvajanje postopkov, ki omogočajo ravnanje s kontaminiranimi odpadki in njihovo odlaganje brez tveganja.

(3) V prostorih za izolacijo, kjer so bolni ljudje ali živali, ki so okuženi ali za katere obstaja sum, da so okuženi z biološkimi dejavniki iz 3. ali 4. skupine, je potrebno izbrati zadrževalne ukrepe iz stolpca A iz priloge V tega pravilnika, tako da je tveganje za širitev okužbe čim manjše.

16. člen

(posebni ukrepi za industrijske procese in laboratorije)

(1) Laboratoriji, vključno z diagnostičnimi laboratoriji ter prostori za laboratorijske poskuse na živalih, ki so bile namerno okužene z biološkimi dejavniki iz 2., 3. ali 4. skupine, ali za katere obstaja sum, da so prenašalke takih dejavnikov, morajo izvajati naslednje ukrepe:

a)  laboratoriji, ki opravljajo delo, ki vključuje ravnanje z biološkimi dejavniki iz 2., 3. ali 4. skupine za potrebe raziskav, razvoja, poučevanja ali diagnosticiranja, določijo zadrževalne ukrepe v skladu s prilogo V tega pravilnika, da čim bolj zmanjšajo tveganje za okužbe;

b)  po opravljeni oceni tveganja iz 3. člena tega pravilnika in po določitvi ustrezne zadrževalne stopnje za biološke dejavnike, določene glede na raven tveganja, se v skladu s prilogo V tega pravilnika določi potrebne ukrepe.

Dejavnosti, ki vključujejo ravnanje z biološkim dejavnikom, je treba opravljati:

-       le na delovnih območjih, ki ustrezajo najmanj 2. zadrževalni stopnji za biološki dejavnik iz 2. skupine,

-       le na delovnih območjih, ki ustrezajo najmanj 3. zadrževalni stopnji za biološki dejavnik iz 3. skupine,

-       le na delovnih območjih, ki ustrezajo najmanj 4. zadrževalni stopnji za biološki dejavnik iz 4. skupine;

c)  za delo v laboratorijih, kjer ravnajo z materiali, za katere obstaja negotovost o prisotnosti bioloških dejavnikov, ki lahko povzročijo bolezen pri ljudeh, njihov namen pa ni delati z biološkimi dejavniki kot takimi (tj. da bi jih gojili ali koncentrirali), je potrebno sprejeti vsaj 2. zadrževalno stopnjo. 3. ali 4. zadrževalno stopnjo je potrebno uporabiti, kadar je znano ali obstaja sum, da je takšna zadrževalna stopnja potrebna, razen če praktične smernice pokažejo, da je v določenih primerih ustrezna nižja zadrževalna stopnja.

(2) Pri industrijskih procesih, ki uporabljajo biološke dejavnike iz 2., 3. ali 4. skupine mora delodajalec sprejeti naslednje ukrepe:

a)  pri industrijskih procesih je potrebno na podlagi praktičnih ukrepov in ustreznih postopkov, navedenih v prilogi VI tega pravilnika uporabljati zadrževalne ukrepe iz drugega pododstavka odstavka (1)b) tega člena;

b)  v skladu z oceno tveganja iz 3. člena tega pravilnika, ki je povezana z uporabo bioloških dejavnikov iz 2., 3. ali 4. skupine, lahko pristojni organ odloči o ustreznih ukrepih, ki jih je treba uporabljati pri industrijski uporabi takih dejavnikov.

(3) V primerih, ko pri dejavnostih, na katere se nanašata prvi in drugi odstavek, ni možno opraviti dokončne ocene tveganja za določen biološki dejavnik, ki bi ob predvideni uporabi lahko pomenil veliko tveganje za zdravje delavcev, se sme dejavnosti izvajati le na delovnih mestih, ki ustrezajo najmanj 3. zadrževalni stopnji.

17. člen

(1) Biološki dejavniki se glede na tveganje za okužbo razvrščajo v posamezne skupine na podlagi definicij iz druge, tretje in četrte alinee 4. točke prvega odstavka 2. člena tega pravilnika (skupine 2, 3 in 4).

(2) Razvrstitev bioloških dejavnikov na podlagi definicij iz druge, tretje in četrte alinee 4. točke prvega odstavka 2. člena tega pravilnika je podana v prilogi III tega pravilnika.

(3) Če biološki dejavnik, ki je nevaren ali bi lahko bil nevaren za zdravje ljudi, ni naveden v prilogi III tega pravilnika, se razvrsti v posamezno skupino na podlagi definicij iz druge, tretje in četrte alinee 4. točke prvega odstavka 2. člena tega pravilnika (skupine 2, 3 in 4).

(4) Če biološkega dejavnika, ki se ocenjuje, ni možno z gotovostjo razvrstiti v eno od skupin, definiranih v 4. točki prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, se mora biološki dejavnik razvrstiti v najvišjo skupino tveganja.

18. člen

(priloge)

Sestavni del tega pravilnika so priloge I do VII, ki se usklajujejo in dopolnjujejo s tehničnim napredkom, spremembami mednarodnih predpisov in specifikacij ter novimi dognanji na področju bioloških dejavnikov.

Priloga I: Odprt seznam del, pri katerih lahko delavci pridejo v stik z biološkimi dejavniki

Priloga II: Simbol za biološko nevarnost

Priloga III: Razvrstitev bioloških dejavnikov

Priloga IV: Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev

Priloga V: Zadrževalni ukrepi in zadrževalne stopnje

Priloga VI: Zadrževalni ukrepi in zadrževalne stopnje pri industrijskih procesih

Priloga VII: Priporočeni kodeks ravnanja pri cepljenju

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (Uradni list RS, št. 4/02) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:

»V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI

19. člen

Minister, pristojen za delo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije praktične smernice za varno delo z biološkimi dejavniki.

20. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 31. decembra 2005.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (Uradni list RS, št. 39/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

»9. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.