Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev obsega:

-           Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03 z dne 12. 12. 2003),

-           Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 56/05 z dne 10. 6. 2005),

-           Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 78/11 z dne 5. 10. 2011),

-           Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti – ZAID (Uradni list RS, št. 61/17 z dne 2. 11. 2017),

-        Splošni akt o strokovnem izpitu za pooblaščenega inženirja (Uradni list RS, št. 37/18 z dne 1. 6. 2018).

PRAVILNIK

o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev

(prenehal veljati)

(se delno preneha uporabljati)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) Ta pravilnik določa pogoje, način in postopek opravljanja strokovnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit) inženirjev in drugih posameznikov, ki opravljajo inženirske storitve in druga strokovna dela pri zadevah urejanja prostora in graditve objektov (v nadaljnjem besedilu: inženirske storitve) ter želijo pri opravljanju takšnih inženirskih storitev nastopati kot odgovorni prostorski načrtovalci, odgovorni projektanti določene vrste načrtov, odgovorni revidenti določene vrste načrtov, odgovorni vodje določene vrste del pri gradnjah in odgovorni vodje določene vrste posameznih del pri gradnjah (v nadaljnjem besedilu: kandidati).

(2) Ta pravilnik opredeljuje tudi pristojno poklicno zbornico, pri kateri kandidati opravljajo določeno vrsto izpitov, določa standarde znanj za opravljanje vseh vrst izpitov, imenovanje, sestavo in pristojnosti izpitnih komisij ter varstvo pravic kandidatov pri opravljanju izpita in ureja druga vprašanja, ki so v zvezi z izpiti.

2. TEMELJNE DOLOČBE

2.1 Vrste izpitov

2. člen

(razvrstitev izpitov)

Izpiti se razvrščajo na osnovne izpite in dopolnilne izpite.

3. člen

(vrste osnovnih izpitov)

(1) Osnovni izpiti se opravljajo iz odgovornega prostorskega načrtovanja, odgovornega projektiranja in odgovornega vodenja del.

(2) Osnovni izpiti iz odgovornega prostorskega načrtovanja so izpiti iz izdelovanja določenih vrst prostorskih aktov (v nadaljnjem besedilu: prostorsko načrtovanje).

(3) Osnovni izpiti iz odgovornega projektiranja so izpiti iz izdelovanja določenih vrst načrtov.

(4) Osnovni izpiti iz odgovornega vodenja del so izpiti iz vodenja določenih vrst del pri gradnjah in vodenja določenih vrst posameznih del pri gradnjah.

4. člen

(vrste dopolnilnih izpitov)

Dopolnilni izpiti se opravljajo iz revidiranja določenih vrst načrtov in vseh vrst osnovnega izpita, razen izpita iz vodenja posameznih del pri gradnjah.

5. člen

(namen osnovnega in dopolnilnega izpita)

(1) Z osnovnim izpitom se preveri, ali je kandidat usposobljen za samostojno opravljanje tiste inženirske storitve, s področja katere opravlja takšen izpit, in ali obvlada osnovne zakonitosti metod in tehnik za zagotavljanje izvajanja takšne inženirske storitve tako, da lahko nastopa kot odgovorni prostorski načrtovalec, odgovorni projektant določene vrste načrtov, odgovorni vodja določene vrste del oziroma odgovorni vodja določene vrste posameznih del.

(2) Z dopolnilnim izpitom se preveri, ali je kandidat, ki je sicer že dokazal, da je usposobljen za nastopanje kot odgovorni prostorski načrtovalec, odgovorni projektant določene vrste načrtov oziroma odgovorni vodja določene vrste del, usposobljen tudi za samostojno opravljanje tiste inženirske storitve, s področja katere opravlja takšen izpit in ali obvlada osnovne zakonitosti metod in tehnik za zagotavljanje izvajanja takšne inženirske storitve tako, da lahko nastopa tudi kot odgovorni revident določene vrste načrtov oziroma da lahko nastopa tudi kot odgovorni prostorski načrtovalec, odgovorni projektant druge vrste načrtov oziroma odgovorni vodja druge vrste del.

2.2 Pristojnost za opravljanje in način opravljanja izpitov

6. člen

(pristojna poklicna zbornica)

(1) Izpiti se opravljajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZAPS) in pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS).

(2) Pri ZAPS se opravljajo:

1.     osnovni izpiti iz:

-   prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »P«,

-   izdelovanja načrtov arhitekture (v nadaljnjem besedilu: arhitekturno projektiranje) in

-   izdelovanja načrtov krajinske arhitekture (v nadaljnjem besedilu: krajinsko-arhitekturno projektiranje);

2.     dopolnilni izpiti iz:

-   revidiranja načrtov arhitekture in krajinske arhitekture (v nadaljnjem besedilu: prostorsko revidiranje),

-   prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »P«,

-   prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »A« in označbo »KA«,

-   arhitekturnega projektiranja in

-   krajinsko-arhitekturnega projektiranja.

(3) Pri IZS se opravljajo:

1.     osnovni izpiti iz:

-   gradbenega in drugega projektiranja v zvezi z gradnjami (v nadaljnjem besedilu: tehnično projektiranje) oziroma izdelovanja načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov, načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme, načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij, tehnoloških načrtov (kemijska tehnologija, gozdarstvo in lesarstvo), načrtov geotehnologije, izkopov in podgradnje za podzemne objekte ter drugih načrtov, ki so v zvezi z gradnjo (požarna varnost, varnost in zdravje pri delu),

-   vodenja del pri gradnjah s področja gradbeništva, področja strojništva, področja elektrotehnike in telekomunikacij, tehnoloških področij (kemijska tehnologija, gozdarstvo in lesarstvo) in področja geotehnologije ter izvajanja izkopov in podgradnje;

-   vodenja posameznih del pri izvajanju geotehnoloških del, izkopov in podgradnje, gradbenih del, strojnih inštalacijskih del, elektro inštalacijskih in telekomunikacijskih del.

2.     dopolnilni izpiti iz:

-   revidiranja projektne dokumentacije z določenega področja tehničnega projektiranja (v nadaljnjem besedilu: tehnično revidiranje),

-   določene vrste tehničnega projektiranja in

-   vodenja določene vrste del pri gradnjah.

7. člen

(način opravljanja izpitov)

(1) Kandidati opravljajo izpite pred izpitnimi komisijami.

(2) Izpiti iz drugega odstavka prejšnjega člena se opravljajo pred izpitnimi komisijami, ki jih v skladu s tem pravilnikom imenuje pristojni organ ZAPS (v nadaljnjem besedilu: izpitne komisije ZAPS).

(3) Izpiti iz tretjega odstavka prejšnjega člena se opravljajo pred izpitnimi komisijami, ki jih v skladu s tem pravilnikom imenuje pristojni organ IZS (v nadaljnjem besedilu: izpitne komisije IZS).

(4) Opravljanje izpitov ni javno.

2.3 Obseg izpitov

8. člen

(obseg osnovnega izpita)

(1) Osnovni izpit obsega splošni in posebni del.

(2) Splošni del osnovnega izpita je enak za vse kandidate, ne glede na to, ali se opravlja izpit pri ZAPS ali pri IZS, razen za kandidate, ki opravljajo osnovni izpit za odgovorno vodenje posameznih del. Splošni del osnovnega izpita se opravlja ustno.

(3) Posebni del osnovnega izpita je prilagojen vrsti osnovnega izpita ter vrsti in smeri strokovne izobrazbe kandidata in je odvisen od tega, ali se opravlja izpit pri ZAPS ali pa pri IZS. Posebni del osnovnega izpita se opravlja pisno in ustno.

9. člen

(obseg dopolnilnega izpita)

(1) Dopolnilni izpit obsega samo posebni del.

(2) Posebni del dopolnilnega izpita je prilagojen vrsti osnovnega izpita, ki ga je kandidat že opravil, vrsti dopolnilnega izpita ter vrsti in smeri strokovne izobrazbe kandidata in je odvisen od tega, ali se opravlja izpit pri ZAPS ali pa pri IZS. Posebni del dopolnilnega izpita se opravlja pisno in ustno.

2.4 Standardi znanj in izpitni programi

10. člen

(zagotavljanje standardov znanj za opravljanje izpitov)

(1) Standarde znanj za opravljanje izpitov zagotavljata ZAPS in IZS z izpitnimi programi v skladu z izpitnim katalogom iz 13. člena tega pravilnika.

(2) Izpitni programi se razvrščajo na:

1.     izpitni program splošnega dela vseh vrst osnovnega izpita (v nadaljnjem besedilu: splošni izpitni program) in

2.     izpitne programe posebnega dela določenih vrst osnovnega izpita in dopolnilnega izpita (v nadaljnjem besedilu: posebni izpitni programi).

11. člen

(sestav splošnega izpitnega programa)

Splošni izpitni program obsega poznavanje:

1.     temeljev sistema predpisov s področij urejanja prostora in graditve objektov ter zborničnega sistema;

2.     temeljev sistema predpisov s področij, ki so neposredno povezana s sistemom urejanja prostora in graditve objektov ter obsegajo tri sklope:

-   poznavanje sistema varstva okolja, varovanja zdravja in življenja ljudi, varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pri delu,

-   poznavanje sistema standardizacije in tehničnih predpisov in

-   poznavanje sistema investicijskih procesov, projektnega vodenja, gospodarnosti investicij, stroškov in kalkulacij ter vzdrževanja objektov v povezavi z obligacijskimi in stvarnopravnimi razmerji.

12. člen

(sestav posebnega izpitnega programa)

(1) Glede na vrsto izpita, ki se ga opravlja pri ZAPS, se posebni izpitni programi razvrščajo na:

-           program odgovornega prostorskega načrtovanja, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju prostorskih aktov ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi z izdelovanjem takšnih aktov;

-           program odgovornega arhitekturnega projektiranja, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju načrtov arhitekture ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi z izdelovanjem takšnih načrtov;

-           program odgovornega krajinsko-arhitekturnega projektiranja, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju načrtov krajinske arhitekture ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi z izdelovanjem takšnih načrtov;

-           program revidiranja načrtov arhitekture, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri revidiranju načrtov arhitekture ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnimi načrti;

-           program revidiranja načrtov krajinske arhitekture, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri revidiranju načrtov krajinske arhitekture ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnimi načrti.

(2) Glede na vrsto izpita, ki se ga opravlja pri IZS, se posebni izpitni programi razvrščajo na:

1.     programe s področja odgovornega tehničnega projektiranja, ki vključujejo poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju določene vrste načrtov iz prve alinee 1. točke tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi z izdelovanjem takšnih načrtov;

2.     programe s področja odgovornega vodenja del, ki vključujejo poznavanje metod in tehnik pri vodenju določene vrste del iz druge alinee 1. točke tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnim vodenjem del;

3.     programe s področja odgovornega vodenja posameznih del, ki vključujejo poznavanje metod in tehnik pri vodenju določene vrste posameznih del iz tretje alinee 1. točke tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika;

4.     programe s področja odgovornega tehničnega revidiranja, ki vključujejo poznavanje metod in tehnik pri revidiranju določene vrste načrtov iz prve alinee 1. točke tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnimi načrti.

13. člen

(izpitni katalog)

Podrobnejšo vsebino splošnega izpitnega programa iz 11. člena tega pravilnika in podrobnejšo vsebino posebnih izpitnih programov iz prejšnjega člena določa izpitni katalog, ki je v prilogi 1 in je sestavni del tega pravilnika.

14. člen

(seznam strokovne literature in predpisov)

ZAPS in IZS določita in vodita seznam priporočljive strokovne literature in predpisov, ki se nanašajo na izpitne programe ter kandidatom posredujeta ustrezne informacije.

3. POGOJI ZA OPRAVLJANJE IZPITOV

3.1 Pogoji za opravljanje izpitov pri ZAPS

15. člen

(pogoji za opravljanje osnovnega izpita pri ZAPS)

Pravico do opravljanja osnovnega izpita pri ZAPS pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.     če namerava opravljati izpit iz prostorskega načrtovanja:

-   da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja po pridobljeni univerzitetni izobrazbi ali

-   da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi;

2.     če namerava opravljati izpit iz arhitekturnega projektiranja:

-   da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja po pridobljeni univerzitetni izobrazbi;

3.     če namerava opravljati izpit iz krajinsko-arhitekturnega projektiranja:

-   da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja po pridobljeni univerzitetni izobrazbi ali

-   da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi.

16. člen

(pogoji za opravljanje dopolnilnega izpita pri ZAPS)

Pravico do opravljanja dopolnilnega izpita pri ZAPS pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.     če namerava opravljati dopolnilni izpit iz prostorskega revidiranja:

-   da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj osem let delovnih izkušenj na področju izdelovanja načrtov arhitekture oziroma načrtov krajinske arhitekture zahtevnih objektov ali

-   da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni ali dopolnilni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj enajst let delovnih izkušenj na področju izdelovanja načrtov arhitekture oziroma načrtov krajinske arhitekture zahtevnih objektov;

2.     če namerava opravljati dopolnilni izpit iz prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »P«:

-   da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj pet let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja ali

-   da ima visoko strokovno s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja;

3.     če namerava opravljati dopolnilni izpit iz odgovornega prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »A« ali označbo »KA«:

-   da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja tri leta delovnih izkušenj na področju izdelovanja prostorskih aktov ali

-   da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj pet let delovnih izkušenj na področju izdelovanja prostorskih aktov.

4.     če namerava opravljati dopolnilni izpit iz arhitekturnega projektiranja:

-   da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja;

5.     če namerava opravljati dopolnilni izpit iz krajinsko-arhitekturnega projektiranja:

-   da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja ali

-   da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj pet let delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja.

17. člen

(ugotavljanje izpolnjevanja pogoja izobrazbe pri izpitih ZAPS)

Za dokazilo o izpolnjevanju predpisane izobrazbe iz 15. in 16. člena tega pravilnika, njene stopnje in smeri, s katero se zagotavlja ustrezna znanja s področja, na katerem namerava kandidat opravljati izpit, se šteje diploma, zaključno spričevalo oziroma druga listina ustreznega javnega zavoda, ki opravlja izobraževalno dejavnost s področja urejanja prostora in graditve objektov, s katero razpolaga kandidat, oziroma notarsko overjen prepis takšne listine, iz katere izhaja, da je kandidat končal šolanje na takšnem javnem zavodu.

18. člen

(ugotavljanje izpolnjevanja pogoja pridobljenih delovnih izkušenj pri izpitih ZAPS)

(1) Za pridobljene delovne izkušnje iz 15. člena tega pravilnika se štejejo izkušnje, ki jih je pridobil kandidat, ko je z odgovornimi prostorskimi načrtovalci oziroma odgovornimi projektanti neposredno sodeloval pri prostorskem načrtovanju, arhitekturnem projektiranju oziroma krajinsko-arhitekturnem projektiranju. Za čas pridobivanja takšnih izkušenj se šteje obdobje, v katerem je kandidat po pridobljeni izobrazbi sodeloval s takšnimi posamezniki pri prostorskem načrtovanju, arhitekturnem projektiranju oziroma krajinsko-arhitekturnem projektiranju.

(2) Za pridobljene delovne izkušnje iz 1. točke 16. člena tega pravilnika se štejejo izkušnje, ki jih je pridobil kandidat, ko je z odgovornimi revidenti neposredno sodeloval pri revidiranju oziroma je nastopal kot odgovorni projektant zahtevnih objektov. Za čas pridobivanja takšnih izkušenj se šteje obdobje, v katerem je kandidat po izpolnitvi pogojev za odgovorno projektiranje opravljal takšne storitve.

(3) Za pridobljene delovne izkušnje iz 2., 3., 4. in 5. točke 16. člena tega pravilnika se štejejo izkušnje, ki jih je pridobil kandidat, ko je z odgovornimi prostorskimi načrtovalci oziroma odgovornimi projektanti neposredno sodeloval pri prostorskem načrtovanju, arhitekturnem projektiranju oziroma krajinsko-arhitekturnem projektiranju. Za čas pridobivanja takšnih izkušenj se šteje obdobje, v katerem je kandidat po pridobljeni zahtevani izobrazbi za dopolnilni izpit opravljal takšne storitve.

(4) Za dokazilo o pridobljenih delovnih izkušnjah iz 15. oziroma 16. člena tega pravilnika in o času pridobivanja takšnih izkušenj se šteje pisna izjava pravne ali fizične osebe, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za prostorskega načrtovalca, projektanta oziroma revidenta, da je kandidat pri njej opravljal določeno vrsto inženirskih storitev, v kateri sta navedeni vrsta in čas opravljanja takšnih storitev in tudi navedbo, s katerimi odgovornimi prostorskimi načrtovalci, odgovornimi projektanti oziroma odgovornimi revidenti je ob tem sodeloval.

(5) Če je kandidat opravljal določeno vrsto inženirskih storitev iz prejšnjega odstavka pri dveh ali več osebah iz prejšnjega odstavka, se čas njegovih delovnih izkušenj pri takšnih osebah sešteva.

3.2 Pogoji za opravljanje izpitov pri IZS

19. člen

(pogoji za opravljanje osnovnega izpita pri IZS)

Pravico do opravljanja osnovnega izpita pri IZS pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.     če namerava opravljati osnovni izpit iz določene vrste tehničnega projektiranja:

-   da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju tehničnega projektiranja po pridobljeni univerzitetni izobrazbi, ali

-   da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju tehničnega projektiranja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi;

2.     če namerava opravljati osnovni izpit iz vodenja del:

-   da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja del po pridobljeni univerzitetni izobrazbi, ali

-   da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vodenja del po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi, ali

-   da ima višjo strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del, in najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju vodenja del po pridobljeni višji strokovni izobrazbi, ali

-   da ima srednjo strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del, in najmanj deset let delovnih izkušenj na področju vodenja del po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi, ali

3.     če namerava opravljati osnovni izpit iz vodenja posameznih del:

-   da ima višjo strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja posameznih del, in najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju vodenja posameznih del po pridobljeni višji strokovni izobrazbi, ali

-   da ima srednjo strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja posameznih del, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja posameznih del po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi.

20. člen

(pogoji za opravljanje dopolnilnega izpita pri IZS)

Pravico do opravljanja dopolnilnega izpita pri IZS pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.     če namerava opravljati dopolnilni izpit iz določene vrste tehničnega revidiranja:

-   da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja ali vodenja del, opravljen osnovni izpit iz tehničnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektiranja zahtevnih objektov po opravljenem osnovnem izpitu, ali

-   da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja ali vodenja del, opravljen izpit iz tehničnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj osem let delovnih izkušenj na področju projektiranja zahtevnih objektov po opravljenem osnovnem izpitu;

2.     če namerava opravljati dopolnilni izpit iz določene vrste tehničnega projektiranja:

-   da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz vodenja del oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju takšnega projektiranja, ali

-   da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz vodenja del oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju takšnega projektiranja;

3.     če namerava opravljati dopolnilni izpit iz vodenja del:

-   da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del in opravljen osnovni izpit iz katerekoli vrste tehničnega projektiranja ter najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju vodenja del, ali

-   da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del ter opravljen osnovni izpit iz katerekoli vrste tehničnega projektiranja in najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju vodenja del.

21. člen

(ugotavljanje izpolnjevanja pogoja izobrazbe pri izpitih IZS)

Za dokazilo o izpolnjevanju predpisane izobrazbe iz 19. in 20. člena tega pravilnika, njene stopnje in smeri, s katero se zagotavlja ustrezna znanja s področja, na katerem namerava kandidat opravljati izpit, se šteje diploma, zaključno spričevalo oziroma druga listina ustreznega javnega zavoda, ki opravlja izobraževalno dejavnost s področja urejanja prostora in graditve objektov, s katero razpolaga kandidat, oziroma notarsko overjen prepis takšne listine, iz katere izhaja, da je kandidat končal šolanje na takšnem javnem zavodu.

22. člen

(ugotavljanje izpolnjevanja pogoja pridobljenih delovnih izkušenj pri izpitih IZS)

(1) Za pridobljene delovne izkušnje iz 19. člena tega pravilnika se štejejo izkušnje, ki jih je pridobil kandidat, ko je z odgovornimi projektanti, odgovornimi vodji del oziroma odgovornimi vodji posameznih del neposredno sodeloval pri tehničnem projektiranju, vodenju del oziroma vodenju posameznih del. Za čas pridobivanja takšnih izkušenj se šteje obdobje, v katerem je kandidat po pridobljeni izobrazbi sodeloval s takšnimi posamezniki pri tehničnem projektiranju, vodenju del oziroma vodenju posameznih del.

(2) Za pridobljene delovne izkušnje iz 20. člena tega pravilnika se štejejo izkušnje, ki jih je pridobil kandidat, ko je z odgovornimi revidenti neposredno sodeloval pri tehničnem revidiranju oziroma je nastopal kot odgovorni projektant zahtevnih objektov oziroma kot odgovorni vodja del pri gradnji zahtevnih objektov. Za čas pridobivanja takšnih izkušenj se šteje obdobje, v katerem je kandidat po izpolnitvi pogojev za odgovorno projektiranje opravljal takšne storitve.

(3) Za dokazilo o pridobljenih delovnih izkušnjah iz 19. oziroma 20. člena tega pravilnika in o času pridobivanja takšnih izkušenj se šteje pisna izjava pravne ali fizične osebe, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za projektanta, revidenta oziroma izvajalca, da je kandidat pri njej opravljal določeno vrsto inženirskih storitev, v kateri sta navedena vrsta in čas opravljanja takšnih storitev in tudi navedbo, s katerimi odgovornimi projektanti, odgovornimi revidenti, odgovornimi vodji del oziroma odgovornimi vodji posameznih del je ob tem sodeloval.

(4) Če je kandidat opravljal določeno vrsto inženirskih storitev iz prejšnjega odstavka pri dveh ali več osebah iz prejšnjega odstavka, se čas njegovih delovnih izkušenj pri takšnih osebah sešteva.

3.3 Posebnosti pri opravljanju izpitov pri ZAPS in IZS v primeru kvalifikacij, pridobljenih v tujini

22.a člen

(preizkus poklicne usposobljenosti po Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij)

(1) Če si je kandidat v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije v skladu z Zakonom o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02 in 92/07) izbral dopolnilni ukrep preizkusa poklicne usposobljenosti in o tem obvestil ZAPS ali IZS, se s tem šteje, da se je prijavil k strokovnemu izpitu.

(2) Izpitna komisija na podlagi manjkajočih vsebin, ki niso zajete v kandidatovih kvalifikacijah in ki izhajajo iz začasne odločbe o odreditvi dopolnilnega ukrepa, kandidatu določi vsebine iz izpitnega kataloga, ki se bodo preverjale na strokovnem izpitu.

(3) Kandidat opravlja strokovni izpit pisno in ustno. ZAPS ali IZS po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka kandidata pozove, da se opredeli do tega, ali bo pisni del izpita opravljal na podlagi ocenitve referenčnih del ali pa bo izdelal pisno nalogo, ki mu jo bo določil mentor.

22.b člen

(strokovni izpit v drugih primerih kvalifikacij, pridobljenih v tretjih državah)

Če je kandidat kvalifikacije pridobil v tretjih državah, ZAPS ali IZS v primeru manjkajočih vsebin, ki niso zajete v kandidatovih kvalifikacijah, kandidata lahko napoti na opravljanje strokovnega izpita v skladu s tem pravilnikom.

4. IZPITNE KOMISIJE

23. člen

(naloge in pristojnosti izpitnih komisij)

Naloga in pristojnost vsake izpitne komisije je, da na podlagi izpitne naloge, ki jo izdela kandidat oziroma na podlagi referenčnih del, pri katerih je kandidat sodeloval ter na podlagi odgovorov kandidata na vprašanja, postavljena na izpitu, preveri, ali je kandidat, ki opravlja izpit, usposobljen za samostojno opravljanje tiste inženirske storitve, s katere področja opravlja takšen izpit, in ali obvlada zakonitosti metod in tehnik ter dobre prakse za zagotavljanje izvajanja takšne inženirske storitve tako, da bo lahko pri opravljanju takšnih inženirskih storitev nastopal kot odgovorni prostorski načrtovalec, odgovorni projektant določene vrste načrtov, odgovorni revident določene vrste načrtov, odgovorni vodja določene vrste del pri gradnjah oziroma odgovorni vodja določene vrste posameznih del pri gradnjah.

24. člen

(imenovanje izpitnih komisij)

(1) Na predlog pristojnih matičnih sekcij ZAPS imenuje izpitne komisije ZAPS z odločbo upravni odbor ZAPS. Na predlog pristojnih matičnih sekcij IZS imenuje izpitne komisije IZS z odločbo upravni odbor IZS.

(2) V odločbi o imenovanju izpitnih komisij mora biti tudi določeno, za katero področje opravljanja inženirskih storitev, stroke in smeri strokovne izobrazbe se imenujejo posamezni izpraševalci.

(3) (črtan).

(4) (črtan).

(5) (črtan).

25. člen

(vrste izpitnih komisij)

(1) Izpitne komisije ZAPS so:

1.     izpitna komisija za preverjanje znanja s področja prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »P«,

2.     izpitna komisija za preverjanje znanja s področja arhitekturnega projektiranja,

3.     izpitna komisija za preverjanje znanja s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja,

4.     izpitna komisija za preverjanje znanja s področja prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »A« in označbo »KA«,

5.     izpitna komisija za preverjanje znanja s področja prostorskega revidiranja načrtov arhitekture in

6.     izpitna komisija za preverjanje znanja s področja prostorskega revidiranja načrtov krajinske arhitekture.

(2) Izpitne komisije IZS so:

1.     izpitne komisije za preverjanje znanja z naslednjih področij tehničnega projektiranja, vodenja del in vodenja posameznih del:

-  gradbeništvo,

-  strojništvo,

-  elektrotehnika in telekomunikacije,

-  tehnološka področja, razen s področja vodenja posameznih del in

-  geotehnologija, izkopi in podgradnje za podzemne objekte;

2.     izpitne komisije za preverjanje znanja z naslednjih področij tehničnega revidiranja:

-   revidiranje načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov,

-   revidiranje načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme,

-   revidiranje načrtov električnih inštalacij in električne opreme in načrtov telekomunikacij,

-   revidiranje tehnoloških načrtov,

-   revidiranje načrtov geotehnologije, izkopov in podgradnje za podzemne objekte in

-   revidiranje drugih načrtov, ki so v zvezi z gradnjo, kot so študija požarne varnosti in druge tehnične študije oziroma elaborati.

26. člen

(organizacija izpitnih komisij)

(1) Vsaka izpitna komisija za opravljanje osnovnega izpita ima predsednika in pet članov.

(2) Izpitna komisija za opravljanje dopolnilnega izpita ima predsednika in dva člana.

(3) Predsednika izpitne komisije v njegovi odsotnosti nadomešča tisti član izpitne komisije, ki ga za svojega namestnika določi predsednik izpitne komisije.

27. člen

(pogoji za člane izpitnih komisij)

(1) Predsednik in vsi člani izpitnih komisij, razen komisij za opravljanje dopolnilnih izpitov iz prostorskega in tehničnega revidiranja, morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo tehnične smeri, za katero je izpitna komisija imenovana, najmanj deset let delovnih izkušenj v svoji stroki, in sicer na področju opravljanja inženirskih storitev, za katerega so bili imenovani ter opravljen strokovni izpit s takšnega področja opravljanja inženirskih storitev. Vsi morajo biti tudi člani ZAPS oziroma IZS.

(2) Člani izpitne komisije za opravljanje dopolnilnega izpita iz prostorskega revidiranja morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo arhitekturne oziroma arhitekturno-krajinske smeri ter 15 let delovnih izkušenj s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja zahtevnih objektov po pridobljeni univerzitetni izobrazbi.

(3) Člani izpitne komisije za opravljanje dopolnilnega izpita iz tehničnega revidiranja morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo tehnične smeri ter 15 let delovnih izkušenj s področja tehničnega projektiranja in izvajanja gradnje zahtevnih objektov po pridobljeni univerzitetni izobrazbi.

(4) Za pridobljene delovne izkušnje iz prvega odstavka tega člena se šteje dokazilo, da je posameznik, ki kandidira za člana izpitne komisije, najmanj 10 let nastopal kot odgovorni vodja projekta oziroma kot odgovorni projektant tiste vrste načrtov, s področja katerih se pred izpitno komisijo preverja znanje kandidatov oziroma da je najmanj 10 let nastopal kot odgovorni prostorski načrtovalec ali pa da je pri projektih najmanj 10 let samostojno sodeloval kot investitorjev svetovalni inženir oziroma da je najmanj 10 let skupaj nastopal kot odgovorni projektant, odgovorni vodja projekta in investitorjev svetovalni inženir.

(5) Za pridobljene delovne izkušnje iz drugega in tretjega odstavka tega člena se šteje dokazilo, da je posameznik, ki kandidira za člana izpitne komisije za opravljanje dopolnilnega izpita iz prostorskega oziroma tehničnega revidiranja, najmanj 15 let nastopal kot odgovorni projektant zahtevnih objektov ali da je pri izdelavi projektov zahtevnih objektov najmanj 15 let samostojno sodeloval kot revident ali kot odgovorni vodja projekta ali pa da je pri projektih zahtevnih objektov najmanj 15 let samostojno sodeloval kot investitorjev svetovalni inženir oziroma da je najmanj 15 let skupaj nastopal kot odgovorni projektant zahtevnih objektov, odgovorni vodja projekta zahtevnih objektov in investitorjev svetovalni inženir.

28. člen

(izpitni odbor)

(1) Delo vseh izpitnih komisij, ustanovljenih pri pristojni poklicni zbornici, koordinira in vodi izpitni odbor pri ZAPS oziroma izpitni odbor pri IZS, ki ga sestavljajo predsedniki vseh izpitnih komisij ZAPS oziroma predsedniki vseh izpitnih komisij IZS.

(2) Izpitni odbor vodi predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo njegovi člani oziroma predsedniki izpitnih komisij.

(3) Naloge in pristojnosti obeh izpitnih odborov so:

1.     sprejema poslovnik o svojem delu,

2.     določa smernice in pravila za delo izpitnih komisij,

3.     usklajuje roke za izvedbo izpitov,

4.     usklajuje delo izpitnih komisij,

5.     pripravlja izpitna vprašanja,

6.     sprejema letno poročilo o poteku in rezultatih izpitov in ga najpozneje do konca januarja naslednjega leta pošlje pristojni službi zbornice, ter

7.     opravlja druge naloge v okviru svojih pristojnosti, če je tako določeno s statutom ZAPS oziroma statutom IZS.

29. člen

(zagotavljanje dela izpitnih komisij in izpitnega odbora)

Organizacijska in tehnična opravila za izpitne komisije in izpitni odbor zagotavlja in opravlja pristojna služba zbornice.

30. člen

(zagotavljanje izpitnih rokov)

(1) Pristojna služba zbornice mora zagotavljati opravljanje vseh vrst izpitov najmanj dvakrat na leto.

(2) Pristojna služba zbornice mora vsako leto najpozneje do konca januarja objaviti roke za opravljanje osnovnih in dopolnilnih izpitov za celo leto vnaprej.

(3) Kadar se k posameznemu izpitu v določenem roku prijavi manj kot pet kandidatov, lahko zbornica tak rok odpove in kandidate prestavi na naslednji napovedani rok.

(4) Če se k posameznemu izpitnemu roku prijavi preveliko število kandidatov, lahko zbornica število prijavljenih kandidatov omeji, pri čemer imajo prednost tisti kandidati, ki so se prej prijavili k izpitu, za preostale kandidate pa mora najpozneje v dveh mesecih po datumu, ki je bil določen za opravljanje izpita, razpisati dodaten izpitni rok.

31. člen

(priprave na izpit)

V skladu s pravili svojega poslovanja in statutom ZAPS oziroma IZS lahko pristojna služba zbornice organizira oziroma poskrbi za izvedbo pripravljalnih tečajev za kandidate, ki nameravajo opravljati osnovni ali dopolnilni izpit.

32. člen

(izločitev člana izpitne komisije)

(1) Pri preverjanju pogojev za opravljanje izpita kandidata in pri opravljanju izpita ne sme kot član izpitne komisije sodelovati oseba, ki je v času izpita v zakonski zvezi, v izvenzakonski zvezi ali v krvnem sorodstvu s kandidatom v ravni vrsti do kateregakoli kolena in v stranski vrsti do vključno drugega kolena ali prvega kolena v svaštvu, ne glede na to ali gre za veljavno sklenjeno zvezo ali za izvenzakonsko skupnost, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti. Enaka prepoved velja tudi za delodajalca ali strokovnega sodelavca, s katerim je v času pridobivanja delovnih izkušenj sodeloval kandidat, ki opravlja izpit.

(2) Če določeni član izpitne komisije ugotovi, da pri preverjanju pogojev za opravljanje izpita kandidata oziroma opravljanju izpita ne sme sodelovati kot član izpitne komisije iz razlogov po prejšnjem odstavku, mora o tem brez odlašanja seznaniti predsednika komisije, predsednik komisije pa mora poskrbeti za nadomestnega člana.

(3) Če član izpitne komisije zanemarja svoje obveznosti, oziroma obstoji utemeljen sum in razlog za nezaupanje v nepristranskost njegovega dela v izpitni komisiji, ali če kandidat, ko opravlja izpit, izrazi tak sum, odloča o morebitni izločitvi takšnega člana izpitne komisije na predlog predsednika izpitne komisije ali po lastni presoji predsednik izpitnega odbora.

(4) Član izpitne komisije, o katerem se odloča, ne sodeluje pri sprejemanju odločitev, ki so v zvezi z njegovo izločitvijo iz razlogov po prvem odstavku tega člena ali ki so v zvezi z njegovim neizpolnjevanjem obveznosti.

5. OPRAVLJANJE IZPITA

5.1 Prijava k izpitu

33. člen

(prijava na izpit)

(1) Kandidat, ki želi opravljati osnovni izpit, vloži pri pristojni službi zbornice pisno prijavo na obrazcu, ki je v prilogi 2, če namerava opravljati osnovni izpit pri ZAPS, oziroma v prilogi 3, če namerava opravljati osnovni izpit pri IZS. Priloga 2 in 3 sta sestavni del tega pravilnika.

(2) Kandidat, ki želi opravljati dopolnilni izpit, vloži pri pristojni službi zbornice pisno prijavo na obrazcu, ki je v prilogi 4, če namerava opravljati dopolnilni izpit pri ZAPS, oziroma v prilogi 5, če namerava opravljati dopolnilni izpit pri IZS. Priloga 4 in 5 sta sestavni del tega pravilnika.

(3) Pristojna služba zbornice poskrbi, da je zadostno število prijavnic iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena stiskanih na papirju in da so te prijavnice tudi objavljene na spletnih straneh ZAPS oziroma IZS.

(4) Kandidat mora na dan prijave na izpit izpolnjevati predpisane pogoje v skladu s tem pravilnikom.

34. člen

(popolnost prijave na izpit)

(1) Če so dokazila iz prejšnjega člena nepopolna, mora pristojna služba zbornice najpozneje v petnajstih dneh po prejemu kandidatove prijave zahtevati dopolnila in kandidat jih mora dopolniti v osmih dneh. Če kandidat v tem roku prijave ne dopolni, se šteje, da je kandidat od prijave odstopil, o čemer mu pristojna služba zbornice po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo.

(2) Če pristojna služba zbornice ugotovi, da kandidat ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izpita, o tem obvesti kandidata tako, da mu po uradni dolžnosti izda ustrezno odločbo.

(3) Če pristojna služba zbornice ugotovi, da kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje izpita, o tem obvesti kandidata tako, da mu po uradni dolžnosti izda potrdilo in mu pošlje obvestilo o obveznosti plačila materialnih in drugih stroškov, ki jih ima zbornica v zvezi s postopkom prijave in vodenja evidenc o prijavah ter s preverjanjem izpolnjevanja pogojev za pristop k izpitu in ki bodo nastali v zvezi z delom mentorja pri določitvi ustrezne pisne naloge ter preverjanje njene ustreznosti oziroma ustreznosti referenčnih del pred opravljanjem ustnega dela izpita ter sodelovanja mentorja s kandidatom pri pisnem delu izpita (v nadaljnjem besedilu: prijavnina). Prijavnino mora poravnati kandidat ali njegov delodajalec v osmih dneh po prejemu obvestila.

(4) Če pristojna služba zbornice ugotovi, da v roku iz prejšnjega odstavka prijavnina ni plačana, se šteje, da je kandidat od opravljanja izpita odstopil, o čemer mu pristojna služba zbornice po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo.

(5) Če pristojna služba zbornice ugotovi, da je prijavnina poravnana, o tem obvesti kandidata tako, da mu po uradni dolžnosti izda potrdilo in ga hkrati obvesti, kdo izmed članov izpitne komisije je določen za njegovega mentorja in da se lahko začne s pisnim delom izpita.

(6) Mentorja iz prejšnjega odstavka izmed članov izpitne komisije določi predsednik izpitne komisije.

5.2 Potek pisnega dela izpita

35. člen

(način izdelave pisnega dela izpita)

(1) Če je kandidat v prijavi na izpit navedel, da bo izdelal pisno nalogo, mu mentor določi naslov takšne naloge na podlagi kandidatovega opisa del. Če pa je kandidat v prijavi na izpit navedel, da bo kot pisni del izpita predložil referenčna dela, mora ob prijavi na izpit predložiti seznam najmanj pet takšnih del in vsako tako delo opisati na najmanj polovici A4 formata, če ni z izpitnim katalogom ZAPS oziroma IZS določeno večje število, mentor pa nato izmed njih izbere tisto delo, ki se bo štelo kot pisna naloga kandidata.

(2) Kandidat in mentor se tudi dogovorita o datumu, v katerem bo kandidat izdelal pisno nalogo in jo predal mentorju oziroma o datumu, v katerem bo mentorju predal izbrano referenčno delo, ki se bo štelo kot pisna naloga.

(3) Če mentor ugotovi, da referenčna dela ne ustrezajo kot podlaga za opravljanje pisnega dela izpita, mora kandidat izdelati pisno nalogo, katere naslov določi mentor.

(4) Mentor lahko od kandidata zahteva, da nalogo dopolni oziroma zahteva dodatna pisna pojasnila o referenčnem delu.

(5) Če kandidat naloge ne dopolni oziroma ne poda dodatnih pisnih pojasnil o referenčnem delu v roku, ki mu ga je določil mentor, se šteje, da je od izpita odstopil, o čemur mu pristojna služba zbornice po uradni dolžnosti izda sklep.

(6) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena se mora kandidat, ki želi opravljati strokovni izpit iz odgovornega revidiranja, na izpit prijaviti z opisi referenčnih del na zahtevnih objektih po zakonu o graditvi objektov oziroma seznamu, ki ga pripravi posamezna stroke pristojne poklicne zbornice. Opis referenčnih del mora obsegati opis najmanj petih referenčnih del po izbiri kandidata. Pri opisu vsakega referenčnega dela (na najmanj eni strani A-4 formata) mora kandidat navesti merila, po katerih se objekt po zakonu oziroma seznamu uvršča med zahtevne objekte, in njegovo vlogo (odgovorni projektant, odgovorni vodja del, sodelovanje z odgovornimi revidenti) ter aktivnost pri tem delu. Mentor lahko v fazi prijave na izpit zahteva dodatna pisna pojasnila o referenčnih delih, če v prijavi niso dovolj jasno predstavljena.

36. člen

(oddaja pisne naloge)

(1) Kandidat mora oddati pisno nalogo oziroma referenčnih del najpozneje trideset dni pred datumom, ki ga je pristojna služba poklicne zbornice določila za opravljanje ustnega dela izpita.

(2) Če kandidat ne odda pisne naloge oziroma referenčnih del v roku iz prvega odstavka tega člena, se šteje, da je od izpita odstopil, o čemer mu pristojna služba zbornice po uradni dolžnosti izda ustrezno ugotovitveno odločbo.

37. člen

(obvestilo o začetku ustnega dela izpita)

(1) Kandidatu, ki je oddal pisno nalogo oziroma referenčno delo v skladu z določbami prvega odstavka prejšnjega člena, pošlje pristojna služba zbornice potrdilo o prejemu. V primeru iz tretjega oziroma četrtega odstavka 30. člena tega pravilnika pristojna služba zbornice kandidata hkrati tudi obvesti o novem datumu opravljanja izpita.

(2) Z obvestilom iz prejšnjega odstavka pristojna služba zbornice seznani kandidata tudi z višino materialnih in drugih stroškov, ki jih ima zbornica v zvezi z izvedbo ustnega dela izpita, izdajo potrdil o izpitu oziroma spričeval in vodenja evidenc o izpitu (v nadaljnjem besedilu: izpitna pristojbina). Izpitno pristojbino mora poravnati kandidat ali njegov delodajalec v osmih dneh po prejemu obvestila.

(3) Če pristojna služba zbornice ugotovi, da v roku iz prejšnjega odstavka izpitna pristojbina ni plačana, se šteje, da je kandidat od opravljanja izpita odstopil, o čemer mu po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo.

5.3. Potek ustnega dela izpita

38. člen

(začetek opravljanja ustnega dela izpita)

(1) Ustni del izpita se opravlja v uradnih prostorih ZAPS oziroma IZS.

(2) Ustni del izpita začne predsednik izpitne komisije ali njegov namestnik tako, da kandidatom najprej pojasni način opravljanja izpita.

39. člen

(posledice odsotnosti kandidata)

(1) Če kandidat brez opravičenega razloga ne pristopi k opravljanju izpita na dan, ko se opravlja ustni del izpita, ali če odstopi med opravljanjem ustnega dela izpita, se šteje, da izpita ni opravil.

(2) O opravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloči predsednik izpitnega odbora ZAPS, če se izpit opravlja pri ZAPS, oziroma predsednik izpitnega odbora IZS, če se izpit opravlja pri IZS.

(3) Kandidat mora pristopiti k opravljanju ustnega dela izpita najkasneje v roku dveh let od prijave na izpit, sicer se šteje, da je od izpita odstopil.

40. člen

(način opravljanja ustnega dela izpita)

(1) Kandidati za osnovni izpit najprej opravijo zagovor pisne naloge oziroma referenčnega dela, nato pa opravljajo splošni del izpita, ki vsebuje tudi dodatna posebna vprašanja s področja stroke.

(2) Kandidati za dopolnilni izpit najprej opravijo zagovor pisne naloge oziroma referenčnih del, izpit pa se zaključi z dodatnimi vprašanji s področja stroke.

41. člen

(ponavljanje izpita in možnost popravnega izpita)

(1) Kandidat ponavlja izpit v celoti, če:

-           pisna naloga, ki jo je izdelal, oziroma referenčno delo, ki ga je predložil, ni bilo ocenjeno pozitivno;

-           ni uspešno opravil zagovora pisnega dela izpita;

-           ni uspešno opravil splošnega dela izpita.

(2) Kandidat, ki je na osnovnem izpitu sicer uspešno opravil zagovor pisnega dela izpita, ni pa opravil ustnega dela izpita iz več kot polovice postavljenih vprašanj iz programa splošnega ali posebnega dela izpita, ponavlja izpit v celoti. Kandidat, ki na dopolnilnem izpitu uspešno opravi zagovor pisnega dela izpita, ne opravi pa ustnega dela izpita iz več kot polovice postavljenih vprašanj iz posebnega dela izpita, tudi ponavlja izpit v celoti.

(3) Kandidat, ki je na osnovnem oziroma dopolnilnem izpitu uspešno opravil zagovor pisnega dela izpita, ni pa opravil ustnega dela izpita iz največ dveh področij, lahko ponavlja ta del izpita (v nadaljnjem besedilu: popravni izpit).

(4) Kandidat lahko opravlja popravni izpit večkrat, vendar samo, če ga opravi najpozneje v treh letih od dneva, ko prvič ni opravil izpita.

(5) Če kandidat v roku iz prejšnjega odstavka ne opravi popravnega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.

42. člen

(zapisnik o poteku izpita)

(1) O poteku osnovnega in dopolnilnega izpita se za vsakega kandidata vodi oziroma izdela zapisnik.

(2) Zapisnik podpišejo predsednik in člani izpitne komisije takoj zatem, ko je izpit končan. Zapisnik se mora nato brez odlašanja dostaviti pristojni službi poklicne zbornice.

43. člen

(odločitev komisije)

(1) Izpitna komisija oceni celotni uspeh kandidata na podlagi ocen iz posameznih predmetov. Uspeh kandidata se oceni z oceno »je opravil« ali »ni opravil«.

(2) Pri odločanju morajo sodelovati vsi člani izpitne komisije.

(3) O oceni iz prvega odstavka tega člena odloča izpitna komisija soglasno. Če do soglasja ne pride, je odločilni glas predsednika izpitne komisije, v zapisniku iz prejšnjega člena pa se zabeležijo pripombe članov komisije, ki so nasprotovali.

5.4 Potrdila o opravljenih izpitih

44. člen

(obvestila kandidatom po opravljenem izpitu)

(1) Pristojna služba zbornice za vsak uspešno opravljen izpit izda takoj po opravljenem izpitu potrdilo in ga preda kandidatu. Če kandidat po tem, ko je opravil izpit, ni prisoten, se mu pošlje potrdilo po pošti.

(2) Pristojna služba zbornice mora najpozneje v petnajstih dneh po prejemu zapisnika iz 42. člena tega pravilnika:

-           kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, poslati obvestilo o tem, kdaj oziroma na kakšen način mu bo izročeno spričevalo o opravljenem izpitu;

-           kandidatu, ki izpita ni opravil, poslati obvestilo, da izpita ni opravil ter hkrati posredovati podatke o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko izpit ponavlja, če so za to izpolnjeni pogoji iz 41. člena tega pravilnika oziroma kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko ponovno opravlja izpit.

45. člen

(spričevala)

(1) Kandidatu, ki je opravil osnovni izpit, se izda spričevalo o opravljenem izpitu na obrazcu, katerega oblika in vsebina sta določeni v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika. Kandidatu, ki je opravil dopolnilni izpit, se izda spričevalo o opravljenem izpitu na obrazcu, katerega oblika in vsebina sta določeni v prilogi 7, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Spričevalo iz prejšnjega odstavka podpišeta predsednik izpitne komisije in predsednik pristojne poklicne zbornice, žigosa pa ga pristojna služba zbornice.

(3) Spričevalo o opravljenem izpitu je javna listina.

6. STROŠKI IZPITA

46. člen

(struktura stroškov izpita)

Strošek izpita sta prijavnina in izpitna pristojbina.

47. člen

(obveznost plačila stroškov izpita)

(1) Strošek izpita nosi kandidat, če se je na izpit prijavil sam oziroma njegov delodajalec, če je on prijavil kandidata na izpit (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj).

(2) Prijavitelj nosi tudi stroške izdelave pisne naloge oziroma izbora in prezentacije referenčnih del, predloženih na izpit.

48. člen

(višina stroškov izpita)

(1) Višina prijavnine za vse vrste izpita je 176,00 eurov.

(2) Višina izpitne pristojbine je:

-           za opravljanje osnovnega izpita 440,00 eurov;

-           za opravljanje dopolnilnega izpita 308,00 eurov;

-           za opravljanje popravnega izpita 220,00 eurov.

49. člen

(možnost valorizacije)

Višina prijavnine in izpitne pristojbine se valorizira, ko seštevek indeksov rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja organ, pristojen za državno statistiko, glede na zadnjo določeno višino prijavnine in izpitne pristojbine preseže 5 %, in sicer v višini seštevka rasti cen.

50. člen

(plačilo izpitne komisije)

(1) Predsedniku in članom izpitne komisije pripada plačilo za delo v izpitni komisiji. Višina zneska za takšna plačila je vključena v znesku izpitnih pristojbin.

(2) Predsedniku izpitnega odbora pripada plačilo za delo v izpitnem odboru. Višina zneska za takšna plačila je vključena v znesku prijavnin.

(3) Višino zneska plačil za delo v izpitnih komisijah in izpitnem odboru, ki pa ne sme preseči 40% višine skupnega seštevka prijavnin in izpitnih pristojbin, določita v okviru pravilnika o svojem finančnem poslovanju ZAPS in IZS vsaka zase, v soglasju z ministrom.

7. EVIDENCE O IZPITIH

51. člen

(spis o izpitu)

(1) Za vsakega kandidata, ki opravlja izpit, pristojna služba zbornice vzpostavi, vodi in vzdržuje spis, ki vsebuje vse listine in dokumente v zvezi z opravljanjem izpita.

(2) Spisi se vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo do opravljenega izpita oziroma izdaje potrdil oziroma obvestil iz 44. člena tega pravilnika, in sicer na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o ravnanju z dokumentarnim gradivom v javni upravi.

(3) Po izdaji potrdila o opravljenem izpitu in prepisu ustreznih podatkov iz spisa v register o opravljenih izpitih (v nadaljnjem besedilu: knjiga izpitov), ali po končanem pritožbenem postopku, se spis, kolikor ga kandidat ne prevzame osebno pri pristojni zbornici, komisijsko uniči.

52. člen

(knjiga izpitov)

(1) Za kandidate, ki so opravili izpit, zbornica vzpostavi, vodi in vzdržuje knjigo izpitov. Knjiga izpitov se vzpostavi, vodi in vzdržuje ločeno po posameznih področjih strokovnih izpitov.

(2) V knjigi izpitov morajo biti naslednji podatki:

1.     zaporedna številka z označbo številke spisa, ki je bila predana kandidatu,

2.     ime in priimek ter podatki o identifikaciji kandidata, ki je opravil izpit,

3.     datum opravljenega izpita,

4.     vrsta opravljenega strokovnega izpita,

5.     registrska številka potrdila,

6.     datum izdaje potrdila,

7.     naslov izpitne naloge ter ime in priimek mentorja.

(3) Knjiga izpitov se vodi računalniško, in sicer v obliki informatizirane baze podatkov.

53. člen

(varovanje podatkov evidenc o izpitih)

(1) Za zbiranje in varovanje osebnih podatkov v spisih in knjigi izpitov se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(2) ZAPS in IZS morata sprejeti organizacijske in druge ustrezne postopke in ukrepe, s katerimi pristojna služba poklicne zbornice preprečuje nepooblaščen ali neregistriran dostop do evidenc o izpitih ali namerno uničevanje oziroma spreminjanje vpisanih podatkov ali njihovo izgubo, in tudi nepooblaščen dostop do njih, ter obdelavo in posredovanje vpisanih podatkov nepooblaščenim osebam in njihovo neregistrirano uporabo.

8. VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV IN NADZORSTVO

54. člen

(varstvo pravic kandidatov)

(1) O pritožbah zoper sklepe oziroma odločbe v zvezi s prijavami kandidatov za opravljanje izpita, obvestili o opravljanju izpita, plačili prijavnin in izpitnih pristojbin ter potrdili o opravljenih izpitih oziroma spričevali odloča predsednik izpitnega odbora pristojne zbornice.

(2) Zoper odločitev predsednika izpitnega odbora iz prejšnjega odstavka je dopustna posebna pritožba, o kateri odloča upravni odbor pristojne zbornice.

55. člen

(pravica do ugovora zoper postopek)

(1) Kandidat ima tudi pravico ugovora zoper postopek pri opravljanju izpita in sicer v treh dneh po končanem izpitu oziroma prejemu pisne odločitve.

(2) Ugovor se vloži pri pristojni službi zbornice, o ugovoru pa odloča upravni odbor pristojne zbornice.

(3) Organ iz prejšnjega odstavka mora v enem mesecu po prejemu ugovora s sklepom ugotoviti utemeljenost ugovora. Če ugotovi, da je ugovor utemeljen, mora imenovati novo izpitno komisijo, ki na naslednjem izpitnem roku ponovno oceni znanje kandidata. Če ugovor ni utemeljen, se s sklepom zavrne.

(4) Odločitev upravnega odbora ZAPS oziroma IZS je dokončna.

56. člen

(pravica do vpogleda)

Predsednik izpitnega odbora lahko kandidatu, ki je odstopil od izpita oziroma kandidatu, ki izpita ni opravil, na podlagi njegovega pisnega zahtevka omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo in sicer v osmih dneh po vročitvi ugotovitvene odločbe oziroma obvestila, da izpita ni opravil.

57. člen

(opravljanje nadzorstva)

(1) Nadzorstvo nad opravljanjem izpitov, imenovanjem izpitnih komisij in njihovim delovanjem, vzpostavitvijo, vodenjem in vzdrževanjem evidenc o izpitih ter nad njihovim zavarovanjem opravlja ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2) Pristojna služba zbornice posreduje ministrstvu letna poročila izpitnega odbora iz 6. točke tretjega odstavka 28. člena tega pravilnika, in sicer najpozneje do konca februarja za obdobje preteklega leta.

Priloga 1: Izpitni katalog strokovnih izpitov s področja opravljanja inženirskih storitev

Priloga 2: Prijava k strokovnemu izpitu iz: - prostorskega načrtovanja; - arhitekturnega projektiranja; - krajinsko-arhitekturnega projektiranja

Priloga 3: Prijava k strokovnemu izpitu iz: - tehničnega projektiranja; - vodenja del; - vodenja posameznih del

Priloga 4: Prijava k dopolnilnemu strokovnemu izpitu iz: - revidiranja arhitekture; - revidiranja krajinske arhitekture; - prostorskega načrtovanja; - arhitekturnega projektiranja; - krajinsko-arhitekturnega projektiranja

Priloga 5: Prijava k dopolnilnemu strokovnemu izpitu iz: - tehničnega revidiranja; - tehničnega projektiranja; - vodenja del

Priloga 6: Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu

Priloga 7: Potrdilo o opravljenem dopolnilnem strokovnem izpitu

Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

58. člen

(veljavnost dosedanjih potrdil o izpitih)

(1) Potrdilo o izpitu, opravljenem po dosedanjih predpisih, ki so veljali na območju Republike Slovenije pred uveljavitvijo tega pravilnika, velja v obsegu, za katerega je bilo dano.

(2) Šteje se, da je bilo potrdilo iz prejšnjega odstavka dano za tisto vrsto osnovnega izpita, za katero je bil opravljen tisti posebni del izpita, ki so ga pred uveljavitvijo tega pravilnika opredeljevali dosedanji predpisi, veljavni na območju Republike Slovenije pred uveljavitvijo tega pravilnika.

(3) Potrdilo o opravljenem izpitu v tujini, ki ga predloži državljan Republike Slovenije, se lahko prizna v obsegu, za katerega pristojna zbornica ugotovi skladnost vsebin, ki se zahtevajo pri opravljanju izpita v Republiki Sloveniji. Zbornica lahko takšnemu posamezniku delno ali v celoti prizna posebni del izpita, ne glede na to pa mora takšen posameznik vedno opravljati splošni del izpita.

(4) Šteje se, da ima posameznik, na katerega ime in priimek se glasi potrdilo o izpitu s področja arhitekturne stroke ali krajinsko-arhitekturne stroke, opravljen osnovni izpit iz prostorskega načrtovanja in arhitekturnega projektiranja oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja.

(5) Šteje se, da ima posameznik, na katerega ime in priimek se glasi potrdilo o izpitu s področja ustrezne tehnične stroke, opravljen osnovni izpit iz tehničnega projektiranja tiste vrste načrtov, za katere je opravil posebni del izpita, in vodenja takšne vrste del.

(6) V primerih dvoma, za katero področje opravljanja inženirske storitve je bilo dano potrdilo o izpitu, odloča na zahtevo posameznika pristojni izpitni odbor. Zoper odločitve izpitnega odbora je dopustna pritožba, ki se jo vloži pri pristojni službi zbornice, o njej pa odloča upravni odbor pristojne zbornice.

(7) V primeru iz prejšnjega odstavka pristojna služba zbornice na zahtevo posameznika izda potrdilo o opravljenem izpitu in z njim tudi opredeli, za katero vrsto izpita takšno potrdilo velja.

(8) Potrdila iz prejšnjega odstavka se izdajajo na obrazcu, ki je v prilogi 6.

59. člen

(z osnovnimi izpiti pri ZAPS in pri IZS izenačeni preizkusi znanja)

(1) Šteje se, da ima posameznik z osnovnim izpitom pri ZAPS oziroma osnovnim izpitom pri IZS izenačen preizkus znanja, če se na njegovo ime in priimek glasi potrdilo o izpitu, ki je bil opravljen po dosedanjih predpisih, ali potrdilo o izpitu oziroma druga javna listina o opravljenem izpitu, ki je bila izdana na območju SFRJ do 25. junija 1991.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka pristojna poklicna zbornica na zahtevo takšnega posameznika izda potrdilo o opravljenem izpitu in z njim tudi opredeli, za katero vrsto izpita takšno potrdilo velja.

(3) Potrdila iz prejšnjega odstavka se izdajajo na obrazcu, ki je v prilogi 6.

60. člen

(dokončanje že začetih strokovnih izpitov)

(1) Že začeti izpiti se končajo po določbah pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri Inženirski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 35/98 in 64/99, v nadaljnjem besedilu: izpitni pravilnik-IZS/97).

(2) Izpit se šteje za začet, če je bilo kandidatu poslano obvestilo o datumu izpita v skladu s 15. členom izpitnega pravilnika-IZS/97.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zapisnik o poteku izpita piše in potrdilo o opravljenem izpitu izda na obrazcih, predpisanih s tem pravilnikom.

61. člen

(posebnosti dopolnilnega izpita v prehodnem obdobju)

(1) Posameznik, ki je že opravil izpit pred uveljavitvijo tega pravilnika in je z nadaljnjim izobraževanjem dosegel naslednjo stopnjo strokovne izobrazbe, opravlja dopolnilni izpit po določbah tega pravilnika.

(2) Posamezniki, ki so vpisani v posebni imenik odgovornih projektantov na podlagi določb 100.e člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 71/93 – ZUN, 40/94 – odl. US, 69/94 – odl. US, 59/96, 45/99, 42/00 – odl. US, 52/00 – ZGPro, 52/00 in 110/02 – ZGO-1, v nadaljnjem besedilu: ZGO) in nameravajo v predpisanem roku petih let po vpisu v takšen imenik opravljati strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov iz 27. člena ZGO, opravljajo dopolnilni izpit po določbah 14.a člena izpitnega pravilnika-IZS/97.

(3) Dopolnili izpit iz projektiranja, ki ga opravi posameznik iz prejšnjega odstavka, se šteje tudi za dopolnilni izpit iz vodenja del po določbah tega pravilnika.

62. člen

(uskladitev določb o evidencah o izpitih)

(1) ZAPS in IZS morata vzpostaviti in začeti ročno voditi knjigo izpitov najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika. Do vzpostavitve predpisanih evidenc se knjiga izpitov in druge evidence, ki so v zvezi z izpiti, vodijo po dosedanjih predpisih.

(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se šteje, da je knjiga izpitov iz 30. člena izpitnega pravilnika – IZS/97 sestavni del knjige izpitov iz 52. člena tega pravilnika.

63. člen

(uskladitev določb o izpitnem katalogu)

ZAPS in IZS morata vzpostaviti seznam strokovne literature in predpisov iz 14. člena tega pravilnika ter začeti kandidatom posredovati informacije, ki so v zvezi z opravljanjem izpitov, najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

64. člen

(uskladitev določb o izpitnih komisijah)

(1) Do imenovanja izpitnih komisij po tem pravilniku člani izpitnih komisij, imenovani v skladu z dosedanjimi predpisi, nadaljujejo z delom in nalogami kot člani izpitnih komisij po določbah tega pravilnika.

(2) Do imenovanja predsednika izpitnega odbora ZAPS in predsednika izpitnega odbora IZS po tem pravilniku predsednik komisije za strokovne izpite, imenovan v skladu z dosedanjimi predpisi, nadaljuje z delom kot predsednik izpitnega odbora ZAPS in izpitnega odbora IZS.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena član izpitne komisije, ki ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena tega pravilnika, lahko nadaljuje z delom in nalogami kot član izpitne komisije najdalj eno leto po uveljavitvi tega pravilnika.

65. člen

(uskladitev organizacijske narave)

(1) Če na dan, ko začne veljati ta pravilnik, ZAPS in IZS še nista ustanovljeni in nista začeli z opravljanjem svojih nalog oziroma se ZAPS še ni izločila iz sedanje Inženirske zbornice Slovenije, ki je bila ustanovljena na podlagi 100.a člena ZGO (v nadaljnjem besedilu: IZS/97), se vsi osnovni in dopolnilni izpiti, ki jih določa ta pravilnik, opravljajo pri IZS/97, vendar najdalj do začetka opravljanja nalog ZAPS in IZS.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora IZS/97 tudi začeti voditi ločeni knjigi izpitov po določbah tega pravilnika najpozneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi in tisto, v katero so vpisani podatki o opravljenih izpitih s področja prostorskega načrtovanja, arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja ter prostorskega revidiranja, predati ZAPS najpozneje v enem mesecu po začetku njenega poslovanja.

(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena je logotip pristojne poklicne zbornice v vseh prilogah tega pravilnika enak logotipu IZS/97, potrdila o opravljenem osnovnem in dopolnilnem izpitu pa podpisujeta predsednik izpitnih komisij iz drugega odstavka prejšnjega člena in predsednik IZS/97.

66. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati izpitni pravilnik-IZS/97.

67. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 56/05) dodaja 58.a člen pravilnika:

»58.a člen

(domneva strokovnega izpita za področje elektrotehnike in telekomunikacij)

Šteje se, da imajo vsi posamezniki, ki imajo opravljen strokovni izpit iz elektrotehnike ali telekomunikacij, veljaven strokovni izpit za področje elektrotehnike in telekomunikacij.«;

dodaja 61.a člen pravilnika:

»61.a člen

(pogoji za izdelovalce elaboratov)

Šteje se, da izdelovalci študij, elaboratov s področja tehnoloških strok, ki se nanašajo na zagotavljanje varstva pred požarom, varnost in zdravje pri delu ter sanitarno inženirstvo, ki so člani matične sekcije inženirjev tehnologov in drugih inženirjev pri IZS, in imajo v primeru univerzitetne izobrazbe pet, v primeru visokošolske izobrazbe pa osem let ustreznih delovnih izkušenj na zahtevnih objektih, kot jih opredeljuje ZGO-1, ter so preden je pričela veljati obveznost opravljanja strokovnih izpitov zanje na Inženirski zbornici Slovenije, izpolnjevali pogoje za izdelavo študij, elaboratov, ipd., tehnoloških strok, izpolnjujejo pogoj delovnih izkušenj po 1. točki 20. člena in 2. točki 22. člena tega pravilnika.«;

ter vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»12. člen

(1) Posameznik, ki je kot tehnik že opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo tega pravilnika, in je nato zaključil študij na višji stopnji in pridobil naziv inženir, lahko opravlja dopolnilni izpit za odgovorno vodenje del po tem pravilniku, če izpolnjuje pogoj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah.

(2) Posameznik, ki je kot tehnik že opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo tega pravilnika, in je nato zaključil študij na visoki strokovni šoli in pridobil naslov diplomirani inženir, lahko opravlja dopolnilni izpit ali za odgovorno projektiranje ali za odgovorno vodenje del. Za odgovorno vodenje del lahko opravlja dopolnilni izpit v skladu s tem pravilnikom takoj po diplomi, če izpolnjuje pogoj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah. Za dopolnilni izpit iz tehničnega projektiranja pa mora izpolnjevati pogoje po 2. točki prvega odstavka 20. člena tega pravilnika.

(3) Posamezniku, ki je kot diplomant višje strokovne šole že opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo tega pravilnika, in je nato zaključil študij na visoki strokovni šoli in pridobil naslov diplomirani inženir, za pridobitev pooblastila za odgovorno vodenje del in odgovorno nadziranje ni potrebno opravljati dopolnilnega izpita, če izpolnjuje pogoj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah. Če pa želi takšen posameznik pet let po diplomi na visoki šoli pridobiti pooblastilo za odgovorno projektiranje, mora v skladu z 2. točko 20. člena tega pravilnika predhodno opraviti dopolnilni izpit za odgovorno projektiranje.

(4) Posamezniku, ki je kot diplomant prve stopnje fakultete že opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo tega pravilnika, in je nato zaključil študij na visoki strokovni šoli in pridobil naslov diplomirani inženir, za pridobitev pooblastila za odgovorno vodenje del in odgovorno nadziranje ni potrebno opravljati dopolnilnega izpita, če izpolnjuje pogoj sedem let delovnih izkušenj pri gradnjah. Če pa želi takšen posameznik pet let po diplomi na visoki šoli pridobiti pooblastilo za odgovorno projektiranje, mora v skladu z 2. točko 20. člena tega pravilnika predhodno opraviti dopolnilni izpit za odgovorno projektiranje.

(5) Dopolnilni strokovni izpit, ki se opravlja v skladu s tem členom, obsega splošni del, ki obsega poznavanje sistema investicijskih procesov, projektnega vodenja, gospodarnosti investicij, stroškov in kalkulacij ter vzdrževanja objektov v povezavi z obligacijskimi in stvarnopravnimi razmerji, če posameznik tega dela izpita še ni opravil pri predhodnem strokovnem izpitu, ter posebni del, t.j. predložitev referenčnih del oziroma izdelavo pisne naloge z zagovorom del oziroma naloge.

13. člen

Kandidat, ki je pristopil k strokovnemu izpitu v skladu s določili izpitnega pravilnika-IZS/97 in ga do dne, ko začne veljati ta pravilnik, še ni opravil, lahko opravlja popravni izpit po določbah izpitnega pravilnika-IZS/97, vendar ga mora opraviti najpozneje do 1. 9. 2007.

14. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 78/11) spreminja 61.a člen pravilnika tako, da se glasi:

»61.a člen

(pogoji za izdelovalce elaboratov)

Šteje se, da izdelovalci študij, elaboratov s področja tehnoloških strok, ki se nanašajo na zagotavljanje varstva pred požarom, varnost in zdravje pri delu ter sanitarno inženirstvo, ki so člani matične sekcije inženirjev tehnologov in drugih inženirjev pri IZS, in imajo v primeru univerzitetne izobrazbe pet, v primeru visokošolske izobrazbe pa osem let ustreznih delovnih izkušenj po pridobljeni izobrazbi na zahtevnih objektih, kot jih opredeljuje ZGO-1, ter so preden je pričela veljati obveznost opravljanja strokovnih izpitov zanje na Inženirski zbornici Slovenije, izpolnjevali pogoje za izdelavo študij, elaboratov, ipd., tehnoloških strok, izpolnjujejo pogoj delovnih izkušenj po 1. točki 20. člena in 2. točki 22. člena tega pravilnika.«;

ter vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»19. člen

(1) Izpiti, začeti do uveljavitve tega pravilnika, se končajo po določbah Pravilnika o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03 in 56/05).

(2) Šteje se, da se je izpit iz prejšnjega odstavka začel, če je kandidat vložil popolno prijavo na izpit v skladu s Pravilnikom o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03 in 56/05).

20. člen

Ročno vodena knjiga izpitov, vodena v skladu s Pravilnikom o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03 in 56/05), se z dnem uveljavitve tega pravilnika zaključi in trajno hrani.

21. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti – ZAID (Uradni list RS, št. 61/17) v zvezi s prenehanjem veljavnosti določb pravilnika določa:

»65. člen

(prenehanje veljavnosti izvršilnih predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi tega zakona, uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:

-        Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03, 56/05 in 78/11)

-        […].«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»67. člen

(začetek veljavnosti in uporabe zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2018.«.

Splošni akt o strokovnem izpitu za pooblaščenega inženirja (Uradni list RS, št. 37/18) v zvezi z delnim prenehanjem uporabe določb pravilnika določa:

»»48. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem uveljavitve tega splošnega akta se prenehata uporabljati Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03, 56/05, 78/11) v delu, ki se nanaša na osnovne in dopolnilne strokovne izpite, ki so se opravljali na IZS, in Pravilnik o programu in načinu opravljanja izpita iz geodetske stroke (Uradni list RS, št. 10/11).«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»49. člen

(začetek veljavnosti)

Ta splošni akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.«.