Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim
snovem pri delu obsega:
-
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti
kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/01 z dne 11. 12. 2001),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev
pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS,
št. 39/05 z dne 19. 4. 2005),
-
Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji
zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 53/07 z
dne 15. 6. 2007),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev
pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS,
št. 102/10 z dne 17. 12. 2010),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev
pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS,
št. 38/15 z dne 4. 6. 2015),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev
pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS,
št. 78/18 z dne 4. 12. 2018),
-
Pravilnik o spremembah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji
zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 78/19 z
dne 20. 12. 2019).
PRAVILNIK
o varovanju delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa minimalne zahteve za
zagotavljanje varnosti in varovanja zdravja delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti kemičnim snovem, ki se nahajajo v delovnem okolju ali so
posledica katere koli dejavnosti, ki vključuje kemične snovi in zavezujoče
mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z:
-
Direktivo Komisije z dne 29. maja 1991 o določitvi indikativne mejne
vrednosti v skladu z Direktivo Sveta 80/1107/EGS o varovanju delavcev pred
tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim, fizikalnim in biološkim dejavnikom
pri delu (91/322/EGS) (UL L št. 177 z dne 5. 7. 1991, str. 22) zadnjič
spremenjeno z Direktivo Komisije 2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o
določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno
izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktiv
Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017,
str. 115),
-
Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in
zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim
dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1)
Direktive 89/391/EGS) (UL L št. 131 z dne 5. 5. 1998, str. 279), zadnjič
spremenjeno z Direktivo 2014/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.
februarja 2014 o spremembi direktiv Sveta 92/58/EGS, 92/85/EGS, 94/33/ES,
98/24/ES ter Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom
prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju
snovi ter zmesi (UL L št. 65 z dne 5. 3. 2014, str. 1),
-
Direktivo Komisije 2000/39/ES z dne 8. junija 2000 o določitvi prvega
seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju
Direktive Sveta 98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev
pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (UL L št.
142 z dne 16. 6. 2000, str. 47) zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije
2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih
mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta
98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in
2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115),
-
Direktivo Komisije 2006/15/ES z dne 7. februarja 2006 o določitvi
drugega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri
izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES ter o spremembi Direktive 91/322/EGS in
Direktive 2000/39/ES (UL L št. 38 z dne 9. 2. 2006, str. 36),
-
Direktivo Komisije 2009/161/EU z dne 17. decembra 2009 o določitvi
tretjega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri
izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES in o spremembi Direktive 2000/39/ES (UL L
št. 338 z dne 19. 12. 2009, str. 87) zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije
2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih
mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta
98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in
2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115),
-
Direktivo 2014/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja
2014 o spremembi direktiv Sveta 92/58/EGS, 92/85/EGS, 94/33/ES, 98/24/ES ter
Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve
Uredbi (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter
zmesi (UL L št. 65, z dne 5. 3. 2014, str. 1 in
-
Direktivo Komisije 2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi
četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v
skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS,
2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115).
2. člen
(izjeme)
(1) Ta pravilnik se ne uporablja za dela,
pri katerih so delavci izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni rakotvornim
in/ali mutagenim snovem, razen v primeru, ko določbe tega pravilnika
predpisujejo višjo raven varnosti in zdravja pri delu.
(2) Ta pravilnik se ne uporablja za prevoz
nevarnega blaga (nevarnih kemičnih snovi), razen v primeru, ko določbe tega
pravilnika predpisujejo višjo raven varnosti in zdravja pri delu.
(3) Določbe tega pravilnika se ne
uporabljajo za dela, pri katerih so delavci izpostavljeni ionizirnemu sevanju.
3. člen
(definicije)
Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo
naslednji pomen:
1.
Kemična snov pomeni kemični element ali njegove spojine v naravnem
stanju ali pridobljene, uporabljene ali sproščene, vključno sproščene kot
odpadek, pri kateri koli dejavnosti pri delu, ne glede na to ali so proizvedene
namerno ali nenamerno in ne glede na to ali so dane na trg ali ne.
2.
Nevarna kemična snov pomeni katerokoli kemično snov, ki:
-
ustreza merilom za razvrščanje kot nevarna v katerikoli razred
nevarnosti oziroma nevarnosti za zdravje v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju,
označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv
67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L št. 353
z dne 31. 12. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1272/2008/ES);
-
lahko, čeprav po merilih za razvrščanje ni nevarna snov v skladu s
prejšnjo alinejo, zaradi svojih fizikalno – kemičnih, kemičnih ali
toksikoloških lastnosti in načina kako je uporabljena ali prisotna na delovnem
mestu, predstavlja tveganje za varnost in zdravje delavcev ter tudi kemično
snov, ki se ji v skladu s 4. členom tega pravilnika določi mejno vrednost za
poklicno izpostavljenost.
3.
Prah pomeni disperzno porazdeljene trdne snovi v zraku, ki nastanejo z
mehanskimi postopki ali mešanjem. K prahovom prištevamo tudi dim iz termičnih
ali kemičnih procesov.
4.
Dim pomeni disperzno porazdeljene trdne snovi v zraku, ki nastanejo s
toplotnimi in/ali kemičnimi procesi/postopki.
5.
Inhalabilna (inspirabilna ali groba) frakcija (I) pomeni del celotnega
prahu ali dima, ki ga delavec vdihne skozi nos ali usta iz območja vdihavanja.
6.
Alveolarna (respirabilna ali fina) frakcija (A) pomeni del vdihanega
prahu ali dima, ki ga delavec vdihne skozi nos ali usta iz območja vdihavanja
in ki vsebuje dovolj majhne delce, da pridejo v alveole (pljučne mešičke).
7.
Dejavnost, ki vključuje kemične snovi pomeni vsako delo, pri katerem se
kemične snovi uporabi ali se jih namerava uporabiti, vključno s proizvodnjo,
ravnanjem, skladiščenjem, prevozom, odstranjevanjem in obdelavo, ali ki so
rezultat takega dela.
8.
Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost pomeni povprečno
koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja
vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri
koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša
ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan / 40 ur na teden
polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično
lahkem delu.
Mejna vrednost je podana za 8-urno
izpostavljenost.
Mejna vrednost nevarnih snovi v zraku na
delovnem mestu je podana pri temperaturi 20 °C in tlaku 1,013×105 Pa.
9.
Kratkotrajna vrednost (KTV) pomeni koncentracijo nevarne kemične snovi v
zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez
nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni
vrednosti lahko traja največ 15 min. in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v
delovni izmeni, med dvema izpostavljenostima tej koncentraciji pa mora preteči
najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost se izraža v mg/m3 ali v
ml/m3 (ppm), podana pa je kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve
mejne vrednosti.
10. Biološka
mejna vrednost (BAT) pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih
metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to,
ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali
skozi kožo.
11. Biološki
monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov
oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu.
12. Nadzorovanje
zdravja pomeni oceno zdravstvenega stanja v povezavi z izpostavljenostjo določenim
kemičnim snovem pri delu.
13. Nevarnost
pomeni lastnost kemične snovi, ki lahko potencialno škoduje.
14. Tveganje
pomeni verjetnost, da pride pri uporabi in/ali izpostavljenosti delavca kemični
snovi do škodljivega delovanja na človeški organizem.
15. Pristojni
organ je organ inšpekcije dela.
4. člen
(mejne vrednosti za poklicno
izpostavljenost in biološke mejne vrednosti)
(1) Zavezujoče mejne vrednosti nevarnih
kemičnih snovi za poklicno izpostavljenost so določene v prilogi I tega
pravilnika.
(2) Poleg zavezujočih mejnih vrednosti iz
priloge I tega pravilnika je mejna vrednost za prah 10 mg/m3 za
inhalabilno frakcijo in 1,25 mg/m3 za alveolarno frakcijo, v
primeru, da prah nima rakotvornih, mutagenih, teratogenih, fibrogenih,
strupenih ali alergičnih učinkov. V primeru, da ima prah kateregakoli od
naštetih lastnosti, je treba za prah upoštevati mejno vrednost posamezne
nevarne snovi iz priloge I tega pravilnika.
(3) Zavezujoče biološke mejne vrednosti so
določene v prilogi II tega pravilnika. Kemične snovi so razvrščene po CAS številkah v prilogi IV, ki je
sestavni del tega pravilnika.
(4) Kadar obstajajo utemeljeni dokazi, da
je potrebna revizija ali uvedba drugačnih zavezujočih mejnih vrednosti za
nevarne kemične snovi iz priloge I tega pravilnika ali drugačnih zavezujočih
bioloških mejnih vrednosti nevarnih snovi iz priloge II tega pravilnika, mora
delodajalec o tem obvestiti pristojni organ.
5. člen
(podatki o koncentracijah nevarnih
kemičnih snovi)
Na zahtevo pristojnega organa mora
delodajalec posredovati pristojnemu organu vse podatke o koncentracijah
nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu. Pristojni organ mora o tem poročati
ministru, pristojnemu za delo.
II. OBVEZNOSTI DELODAJALCA
6. člen
(določanje in ocenjevanje tveganja)
(1) Delodajalec mora pred pričetkom
izvajanja vsake dejavnosti ugotoviti, ali so na delovnem mestu prisotne nevarne
kemične snovi. Če delodajalec ugotovi njihovo prisotnost, mora oceniti tveganje
za varnost in zdravje delavcev, ki ga predstavlja prisotnost kemičnih snovi na
delovnem mestu.
(2) Delodajalec mora pri oceni tveganja
upoštevati:
-
nevarne lastnosti kemičnih snovi,
-
podatke o varnosti in zdravju, ki jih priskrbi dobavitelj (npr. ustrezne
varnostne liste) v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in
omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter
spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93
in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv
Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L št. 396 z dne
30. 12. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1907/2006/ES),
-
raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti,
-
količino kemičnih snovi,
-
druge okoliščine pri delu s kemičnimi snovmi,
-
mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in/ali biološke mejne
vrednosti,
-
učinek preventivnih ukrepov, ki so/bodo sprejeti,
-
rezultate že uvedenega zdravstvenega nadzora, če so na razpolago.
Dobavitelj kemične snovi mora na zahtevo
delodajalcu podati dodatne informacije, ki so potrebne za oceno tveganja in, če
je to mogoče tudi specifično oceno tveganja za uporabnike.
(3) Delodajalec mora imeti dokumentirano
oceno tveganja. Na podlagi te ocene mora delodajalec ugotoviti, kateri ukrepi
iz 7. in 8. člena tega pravilnika so bili sprejeti. Ocena tveganja lahko
vključuje utemeljitev delodajalca, da je zaradi narave in obsega tveganj v
zvezi s kemičnimi snovmi, nadaljnja podrobna ocena tveganja nepotrebna. Oceno
tveganja mora delodajalec sproti dopolnjevati, še posebno, če je prišlo do
pomembnih sprememb, zaradi katerih ocena ni več ustrezna, ali kadar to zahteva
rezultat zdravstvenega nadzora.
(4) Delodajalec mora pri oceni tveganja
upoštevati tudi druge aktivnosti na delovnem mestu, na primer vzdrževanje, pri
katerih je možno pričakovati večjo izpostavljenost kakor tudi druge vzroke,
zaradi katerih lahko pride do škodljivih učinkov na zdravje in varnost delavcev
potem, ko so že bili sprejeti in izvedeni vsi tehnični ukrepi.
(5) Pri dejavnostih, pri katerih prihaja do
izpostavljenosti več nevarnim kemičnim snovem mora delodajalec oceniti
tveganje, ki ga predstavlja kombinacija tveganj zaradi vseh kemičnih snovi.
(6) Delodajalec mora zagotoviti, da se v
primeru nove dejavnosti, ki vključuje nevarne kemične snovi, delo začne šele
potem, ko se oceni tveganje in ko uvede potrebne preventivne ukrepe.
7. člen
(splošna načela za preprečevanje tveganj)
(1) Delodajalec mora pri izvajanju svojih
obveznosti za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri vsaki dejavnosti,
ki vključuje nevarne kemične snovi, sprejeti potrebne preventivne ukrepe, v
skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, kakor tudi ukrepe navedene v
tem pravilniku.
(2) Delodajalec mora tveganje za varnost in
zdravje delavcev pri delu, ki vključuje nevarne kemične snovi, odpraviti ali
zmanjšati na najmanjšo možno mero na naslednje načine:
-
z načrtovanjem in organizacijo sistemov dela na delovnem mestu,
-
z zagotavljanjem primerne delovne opreme in uvedbo vzdrževalnih
postopkov, ki zagotavljajo varnost in zdravje delavcev pri delu,
-
z zmanjševanjem števila delavcev, ki so izpostavljeni ali so lahko
izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem,
-
z zmanjševanjem trajanja in intenzitete izpostavljenosti,
-
s primernimi higienskimi ukrepi,
-
z znižanjem količine kemičnih snovi, ki so prisotne na delovnem mestu na
najmanjšo možno mero, ki se zahteva za določeno vrsto dela,
-
z ustreznimi postopki na delovnem mestu, vključno s postopki za varno
ravnanje, skladiščenje in prevoz nevarnih kemičnih snovi in odpadkov, ki
vsebujejo take kemične snovi, znotraj delovnega mesta.
(3) Kadar rezultati ocene tveganja, iz
prvega odstavka prejšnjega člena pokažejo, da zaradi količine nevarne kemične snovi,
ki je prisotna na delovnem mestu, obstaja le minimalno tveganje za varnost in
zdravje delavcev in za zmanjšanje tveganja zadoščajo ukrepi, sprejeti v skladu
s prvim in drugim odstavkom tega člena, se določbe 8., 9. in 12. člena tega pravilnika ne uporabljajo.
8. člen
(varnostni in preventivni ukrepi)
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je
tveganje, ki ga predstavlja nevarna kemična snov za varnost in zdravje delavcev
pri delu, odpravljeno ali zmanjšano na najmanjšo možno mero.
(2) Delodajalec mora nadomestiti nevarno
kemično snov ali proces s kemično snovjo ali procesom, ki ni nevaren-a ali je
manj nevaren-a za varnost in zdravje delavcev, če je to tehnično možno. Kadar
zaradi vrste dejavnosti tveganja ni možno odpraviti z nadomestitvijo nevarne
kemične snovi ali procesa s kemično snovjo ali procesom, ki ni nevaren-a ali je
manj nevaren-a za varnost in zdravje delavcev, mora delodajalec zagotoviti, da
se tveganje zmanjša na najmanjšo možno mero z uporabo varnostnih in
preventivnih ukrepov, ki ustrezajo oceni tveganja v skladu s 6. členom tega
pravilnika.
Ti ukrepi morajo vključevati po prednostnem
vrstnem redu:
a) načrtovanje ustreznih
delovnih procesov in tehničnih regulacijskih naprav in uporabo ustrezne opreme
in materialov, da se prepreči ali čim bolj zmanjša sproščanje nevarnih kemičnih
snovi, ki lahko predstavljajo tveganje za varnost in zdravje delavcev na
delovnem mestu;
b) uporaba kolektivnih
varnostnih ukrepov pri izvoru tveganja, kot npr. primerno prezračevanje in
primerni organizacijski ukrepi;
c) uporaba individualnih
varnostnih ukrepov, vključno z uporabo osebne varovalne opreme.
(3) Glede na stopnjo in vrsto tveganja mora
delodajalec zagotoviti nadzorovanje zdravja v skladu z 12. členom tega
pravilnika.
(4) Delodajalec mora redno in kadar pride
do spremembe pogojev, ki lahko vplivajo na izpostavljenost delavcev kemičnim
snovem, izvajati meritve koncentracij kemičnih snovi, ki lahko predstavljajo
tveganje za zdravje delavcev na delovnem mestu in pri tem upoštevati mejne
vrednosti za poklicno izpostavljenost. Delodajalec mora pri izvajanju meritev nevarnih kemičnih snovi v
zraku na delovnem mestu upoštevati periodiko, določeno v standardu SIST EN 689.
(5) Delodajalec mora pri izvajanju ukrepov,
temelječih na oceni tveganja iz 6. člena tega pravilnika, upoštevati rezultate meritev
iz prejšnjega odstavka.
Delodajalec mora v primerih prekoračitev
mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost ugotoviti vzroke in takoj ukrepati
ter opraviti kontrolne meritve. Pri izvajanju preventivnih in varnostnih
ukrepov mora delodajalec upoštevati vrsto te mejne vrednosti.
(6) Na osnovi celotne ocene tveganja in
splošnih načel za preprečevanje tveganj, navedenih v 7. členu tega pravilnika,
mora delodajalec sprejeti tehnične in/ali organizacijske ukrepe, ki ustrezajo
vrsti delovnega postopka, vključno s skladiščenjem, ravnanjem in ločevanjem
nekompatibilnih kemičnih snovi tako, da delavce zavaruje pred nevarnostmi, ki
jih povzročajo fizikalno-kemične lastnosti kemičnih snovi.
Delodajalec mora ukrepati po prednostnem
vrstnem redu, tako da:
a) prepreči prisotnost nevarnih
koncentracij vnetljivih snovi ali nevarnih količin kemično nestabilnih snovi na
delovnem mestu,
b) se izogne prisotnosti
izvorov vžiga, ki bi lahko povzročili požar in eksplozije, ali neugodnim
pogojem, ki bi lahko privedli do škodljivih fizikalnih učinkov nestabilnih
snovi ali mešanic snovi,
c) zmanjša škodljive učinke za
zdravje in varnost delavcev v primeru požara ali eksplozije zaradi vžiga
vnetljivih snovi ali škodljivih fizikalnih učinkov, ki jih lahko povzroče kemično
nestabilne snovi ali mešanice snovi.
(7) Delodajalec mora zagotoviti, da je
oblika, izdelava in dobava delovne opreme in varovalnih sistemov za varovanje
delavcev v skladu s predpisi o varnosti strojev in s predpisi o varnosti
proizvodov.
Delodajalec mora sprejete tehnične in
organizacijske ukrepe uskladiti s predpisi, ki urejajo opremo in varovalne
sisteme, ki so namenjeni uporabi v potencialno eksplozivni atmosferi.
Delodajalec mora sprejeti ukrepe za
zagotovitev ustreznega nadzora obrata, opreme in strojev ali zagotoviti opremo
za preprečevanje eksplozij ali sisteme za sproščanje tlaka pri eksploziji.
9. člen
(ravnanje ob nezgodah in nevarnih pojavih)
(1) Z namenom, da bi zagotovili varnost in
zdravje delavcev pred nezgodo ali nevarnim pojavom zaradi prisotnosti nevarnih
kemičnih snovi na delovnem mestu, mora delodajalec določiti postopek ukrepanja
(akcijski načrt), za primer da pride do takšnega dogodka. Delodajalec mora
zagotoviti, da ti ukrepi obsegajo tudi praktične varnostne vaje, ki se redno izvajajo
in ustrezna sredstva za prvo pomoč.
(2) V primeru pojava dogodka iz prvega
odstavka tega člena mora delodajalec takoj sprejeti ukrepe za ublažitev
posledic tega dogodka in o tem obvestiti vse prizadete delavce.
Delodajalec mora za ponovno vzpostavitev
normalnega stanja:
-
uvesti ustrezne ukrepe za čimprejšnje saniranje nastale situacije,
-
dovoliti dostop na prizadeta območja le delavcem, ki so nujno
potrebni za izvajanje popravil in drugega nujnega
dela.
(3) Delodajalec mora delavcem, ki smejo
delati na prizadetem območju, zagotoviti ustrezno varovalno obleko, osebno
varovalno opremo, posebno varnostno opremo in drugo opremo, ki jo morajo
uporabljati, dokler obstaja tako stanje.
Delodajalec mora zagotoviti, da
nezavarovane osebe ne bodo ostale na prizadetem območju.
(4) Delodajalec mora zagotoviti ustrezne
opozorilne in druge komunikacijske sisteme, ki so potrebni za opozarjanje na
povečano tveganje za varnost in zdravje, poskrbeti za ustrezni odziv in za
takojšnjo uvedbo ustreznih ukrepov, pomoči, izhodov v sili in reševalne akcije.
(5) Delodajalec mora zagotoviti, da so
informacije o nujnih ukrepanjih v zvezi z nevarnimi kemičnimi snovmi dostopne
notranjim in zunanjim službam za ukrepanje pri nezgodah in nevarnih pojavih.
Te informacije morajo vsebovati:
-
vnaprejšnje obvestilo o nevarnosti pri delu, ukrepe za ugotavljanje
nevarnosti, varnostne ukrepe in postopke, tako da službe za nujno ukrepanje
lahko pripravijo svoje lastne postopke za odziv in
varnostne ukrepe,
-
podatke o specifičnih nevarnostih, ki se pojavijo, ali se lahko pojavijo
ob času nezgode ali nevarnega pojava, vključno s podatki o postopkih,
pripravljenih v skladu s tem členom.
10. člen
(seznanjanje, obveščanje in usposabljanje)
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so
delavci in/ali njihovi predstavniki:
-
seznanjeni z oceno tveganja in spremembami na delovnem mestu, ki narekujejo
spremembe v oceni tveganja,
-
obveščeni o nevarnih kemičnih snoveh, ki se pojavljajo na delovnem mestu, o vrsti teh snovi, tveganju za
varnost in zdravje, ustreznih mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost
ipd.,
-
usposobljeni in obveščeni o ustreznih varnostnih ukrepih za
preprečevanje tveganja ter o njihovih obveznostih za zagotavljanje njihove lastne varnosti in varnosti drugih
delavcev na delovnem mestu,
-
obveščeni o načinu dostopa do kateregakoli varnostnega lista, ki ga
priskrbi dobavitelj v skladu z 31. členom Uredbe 1907/2006/ES.
(2) Delodajalec mora listine in podatke iz
prejšnjega odstavka sproti dopolnjevati, ob upoštevanju okoliščin, ki se
spreminjajo in jih posredovati delavcem ustno, z individualnim poukom ali
usposabljanjem, podprto s pisnimi podatki, odvisno od vrste in stopnje
tveganja, na delavcem razumljiv način.
(3) Kadar posode in cevi, ki se uporabljajo
za nevarne kemične snovi pri delu, niso označene v skladu s predpisi o
označevanju kemičnih snovi in varnostnih znakih na delovnem mestu mora
delodajalec zagotoviti, da bodo vsebine posod in cevi, kot tudi vrste vsebine
in s tem povezane nevarnosti poznane.
(4) Proizvajalci ali dobavitelji
morajo na zahtevo delodajalca delodajalcu priskrbeti vse podatke o nevarnih
kemičnih snoveh, ki so potrebni za oceno tveganja iz 6. člena tega pravilnika,
če Uredba 1907/2006/ES in Uredba 1272/2008/ES ne vsebujeta obveznosti za
dajanje podatkov.
III. RAZNE DOLOČBE
11. člen
(prepovedi)
(1) Prepovedana je proizvodnja, izdelava
ali uporaba kemičnih snovi in dejavnosti, ki vključujejo kemične snovi,
navedenih v prilogi III tega pravilnika. Namen prepovedi je preprečitev
izpostavljenosti delavcev tveganju za zdravje, ki ga predstavljajo določene
kemične snovi in/ali določene dejavnosti.
(2) Prepovedane kemične snovi in/ali
dejavnosti iz priloge III tega pravilnika se izjemoma lahko uporabljajo:
-
kadar je edini namen uporabe znanstvena raziskava in preizkušanje,
vključno z analizo,
-
za dejavnosti, ki so namenjene odstranjevanju
kemičnih snovi, ki so prisotne v obliki stranskih proizvodov ali odpadnih
proizvodov,
-
za proizvodnjo kemičnih snovi, ki so navedene v prvem odstavku tega
člena, v primeru da so te kemične snovi polizdelki.
(3) Delodajalec mora preprečiti
izpostavljenost delavcev kemičnim snovem iz prvega odstavka tega člena tako, da
zagotovi, da se proizvodnja in čimprejšnja uporaba takih kemičnih snovi kot
polizdelkov izvaja v zaprtem sistemu, iz katerega se lahko kemične snovi iz
priloge III tega pravilnika odstrani samo, kolikor je to potrebno za
nadzorovanje procesa ali popravilo sistema.
(4) Pred uporabo kemičnih snovi iz priloge
III, mora delodajalec pristojnemu organu predložiti prijavo. Prijava mora
vsebovati naslednje podatke:
-
razlog uporabe,
-
količino kemične snovi (letna poraba),
-
vključene dejavnosti in/ali reakcije ali procese,
-
število delavcev, ki bi lahko bili izpostavljeni,
-
predvidene varnostne ukrepe za varovanje zdravja in zagotavljanje
varnosti delavcev,
-
tehnične in organizacijske ukrepe za preprečevanje izpostavljenosti
delavcev.
12. člen
(zdravstveni nadzor)
(1) Delodajalec mora zagotoviti zdravstveni
nadzor tistih delavcev, za katere rezultati ocene tveganja iz 6. člena tega
pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za njihovo zdravje.
(2) Nadzorovanje zdravja, katerega
rezultati se upoštevajo pri uporabi preventivnih ukrepov na nekem delovnem
mestu, se izvaja:
-
kadar je izpostavljenost delavca nevarnim kemičnim snovem takšna, da se
ugotovljena bolezen ali negativni učinek na zdravje lahko pripišejo
izpostavljenosti,
-
kadar obstaja verjetnost, da se bolezen ali učinek lahko pojavi pod
posebnimi pogoji dela,
-
kadar obstajajo veljavne tehnike za odkrivanje znakov bolezni ali
učinkov in diagnostični postopek predstavlja nizko tveganje za zdravje delavca.
(3) Biološki monitoring se obvezno izvaja
pri delavcih, ki so pri delu izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam.
Biološki monitoring se izvaja tudi kadar, so delavci pri delu izpostavljeni
nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz
priloge II tega pravilnika. Biološki monitoring se izvaja po zahtevah za
kakovost in kompetentnost medicinskih laboratorijev.
(4) Delodajalec delavce obvesti o
rezultatih ocene tveganja, v kateri je opredeljena tudi zahteva po zdravstvenem
nadzoru z biološkim monitoringom, preden jih razporedi na delo s temi nevarnimi
kemičnimi snovmi.
(5) Kadar se z zdravstvenim nadzorom
ugotovi, da ima delavec določeno bolezen ali negativni učinek na zdravje, ki je
po mnenju izvajalca medicine dela posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim
snovem pri delu ali da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost,
izvajalec medicine dela obvesti delavca o rezultatu zdravstvenega nadzora ter
ga obvesti in mu svetuje o zanj primernem zdravstvenem nadzoru po koncu
izpostavljenosti. V takem primeru mora delodajalec:
-
preveriti oceno tveganja,
-
preveriti ukrepe, ki so določeni za odpravo ali zmanjšanje tveganja v
skladu s 7. in 8. členom tega pravilnika,
-
upoštevati mnenje izvajalca medicine dela pri izvajanju ukrepov, ki so
potrebni za odpravo ali zmanjšanje tveganja v skladu z 8. členom tega
pravilnika, vključno z možnostjo prerazporeditve delavca na drugo delovno
mesto, kjer ni tveganja za nadaljnjo izpostavljenost, ter
-
poskrbeti za stalni zdravstveni nadzor in oceno zdravstvenega stanja
drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni in na predlog izvajalca
medicine dela napotiti izpostavljene osebe na zdravstveni pregled.
(6) Za vsakega delavca, za katerega se
izvaja zdravstveni nadzor, je treba voditi evidenco in stalno dopolnjevati
podatke o času izpostavljenosti in koncentracijah kemičnih snovi, katerim je
delavec izpostavljen ter o njegovem zdravstvenem stanju. Podatki o
izpostavljenosti morajo vsebovati rezultate meritev in periodičnih preiskav, ki
jih mora delodajalec posredovati izvajalcu medicine dela. Biološki monitoring
in z njim povezane zahteve so del zdravstvenega nadzora. Izvajalec medicine
dela je dolžan rezultate biološkega monitoringa, ki je pokazatelj ustreznosti,
zadostnosti in učinkovitosti uvedenih ukrepov za varovanje zdravja delavcev,
posredovati delodajalcu.
(7) Podatki o izpostavljenosti in
zdravstvenem stanju se hranijo v primerni obliki, ki mora zagotavljati možnost
kasnejšega vpogleda, ob upoštevanju obvezne zaupnosti osebnih podatkov.
Posameznemu delavcu je treba zagotoviti, da ima na svojo zahtevo dostop do
lastnih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti.
(8) Na zahtevo pristojnega organa je
delodajalec dolžan posredovati poročilo o zdravstvenem nadzoru delavcev. Pred
prenehanjem dejavnosti mora delodajalec pristojnemu organu posredovati podatke
o izpostavljenosti delavcev in zdravstvenem stanju delavcev, ki so bili pod
zdravstvenim nadzorom zaradi dela z nevarnimi kemičnimi snovmi.
13. člen
(posvetovanje in sodelovanje delavcev)
Delodajalec mora zagotoviti posvetovanje in
sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov o zadevah, ki jih ureja ta
pravilnik.
13.a člen
(praktične smernice)
Pri uporabi nevarnih kemičnih snovi lahko
delodajalci upoštevajo Praktične nezavezujoče smernice o varovanju zdravja in
zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim
snovem pri delu, ki so objavljene v publikaciji Evropske komisije na spletni
strani https://publications.europa.eu/
en/publication-detail/-/publication/b8827eb0-bb69 4193-9d54-
8536c02080c1/language-sl, in sicer za:
-
standardizirane metode za merjenje in vrednotenje koncentracij v zraku
na delovnem mestu, skladno z mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost,
-
določanje in oceno tveganja, za njihovo revizijo in, če je potrebno,
njihovo prilagoditev,
-
preventivne ukrepe za nadzorovanje tveganja in
-
varnostne in preventivne ukrepe za nadzorovanje tveganja.
Priloga
I: Seznam zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost
Priloga
II: Zavezujoče biološke mejne vrednosti – BAT vrednosti / EKA vrednosti
Priloga
III: Prepovedi
Priloga
IV: Kazalo po CAS številkah
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji
zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/01)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14. člen
Minister, pristojen za delo, objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije praktične smernice za:
-
standardizirane metode za merjenje in oceno
koncentracij nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu,
-
določanje in oceno tveganja in revizijo le-te,
-
varnostne in preventivne ukrepe pri delu z nevarnimi kemičnimi snovmi,
-
varno ravnanje s posameznimi skupinami nevarnih
kemičnih snovi,
-
nadomestitev nevarnih kemičnih snovi z manj nevarnimi ali nenevarnimi.
15. člen
Minister, pristojen za delo, v soglasju z
ministrom za zdravje objavi v Uradnem listu Republike Slovenije praktične
smernice za izvajanje zdravstvenega nadzora in biološkega monitoringa za
delavce, ki so pri delu izpostavljeni tistim nevarnim kemičnim snovem, za
katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz priloge II tega pravilnika.
16. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2002, razen določb 11. člena in priloge III ter zavezujočih bioloških mejnih
vrednosti iz priloge II, ki se začnejo uporabljati 31. decembra 2005.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim
snovem pri delu (Uradni list RS, št. 39/05)
spreminja 16. člen pravilnika tako, da se glasi:
»16. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2002, razen določb 11. člena in priloge III ter zavezujočih bioloških mejnih
vrednosti iz priloge II, razen bioloških mejnih vrednosti za svinec, ki se
začnejo uporabljati 31. decembra 2005.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»7. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o varovanju
delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni
list RS, št. 53/07)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim
snovem pri delu (Uradni list RS, št. 102/10)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim
snovem pri delu (Uradni list RS, št. 38/15)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim
snovem pri delu (Uradni list RS, št. 78/18)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9. člen
(1) Mejne vrednosti za dušikov monoksid,
dušikov dioksid in ogljikov monoksid v podzemnem rudarstvu in gradnji predorov
iz Priloge I pravilnika, se začnejo uporabljati 21. avgusta 2023, do takrat pa
se uporablja mejna vrednost za dušikov monoksid 30 mg/m3 oziroma 25
ppm, za dušikov dioksid 9 mg/m3 oziroma 5 ppm in za ogljikov
monoksid 33 mg/m3 oziroma 30 ppm.
(2) Za kemične snovi iz Priloge I
pravilnika, ki v stolpcu Opombe nimajo navedene oznake EU, EU0, EU1, EU2, EU3
ali EU4 se začnejo mejne vrednosti uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega
pravilnika. Do takrat se za te kemične snovi uporabljajo mejne vrednosti iz
Priloge I Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti
kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/01, 39/05, 53/07, 102/10,
43/11 – ZVZD-1 in 38/15).
(3) Mejna vrednost za kremen iz Priloge I
pravilnika se začne uporabljati 1. junija 2022. Od 1. junija 2019 se za kremen
uporablja mejna vrednost 0,1 mg/m3, do takrat pa mejna vrednost 0,15
mg/m3.
10. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo
veljati:
-
Praktične smernice za izvajanje zdravstvenega nadzora in biološkega
monitoringa za svinec (Uradni list RS, št. 9/11),
-
Praktične smernice za oceno tveganja pri delu z nevarnimi kemičnimi
snovmi (Uradni list RS, št. 56/07),
-
Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Uradni list RS,
št. 50/03).
11. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah Pravilnika o varovanju
delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni
list RS, št. 78/19)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta pravilnik začne veljati 10. januarja
2020.«.