Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
pogojih za zbiranje, pridobivanje, pripravo, shranjevanje, presajanje in promet
z živalskimi zarodki obsega:
-
Pravilnik o pogojih za zbiranje, pridobivanje, pripravo, shranjevanje,
presajanje in promet z živalskimi zarodki (Uradni list RS, št. 55/99 z dne 9.
7. 1999)
-
Pravilnik o veterinarskih pogojih za trgovanje z govejimi zarodki na
teritoriju Evropske unije ter uvoz iz tretjih držav (Uradni list RS, št. 36/04
z dne 13. 4. 2004).
PRAVILNIK
o pogojih za zbiranje, pridobivanje,
pripravo, shranjevanje, presajanje in promet z živalskimi zarodki
(se delno preneha uporabljati)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa veterinarsko-sanitarne
pogoje, izvajanje nadzora ter evidenco nad zbiranjem, pridobivanjem, pripravo,
shranjevanjem, presajanjem in prometom z živalskimi zarodki.
Ta pravilnik velja za zarodke goveda,
konjev, prašičev, koz in ovac.
2. člen
(pomen izrazov)
V pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo
naslednje:
1.
Organizacija za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov je pravna
ali fizična oseba, ki je pooblaščena za pridobivanje, pripravo, shranjevanje,
presajanje in promet z zarodki (v nadaljnjem besedilu: organizacija).
2.
Skupina za zbiranje, pridobivanje in presajanje zarodkov je imenovana
skupina strokovnjakov pod vodstvom pooblaščenega veterinarja (vodja skupine),
usposobljena za zbiranje, pridobivanje, pripravo, shranjevanje in presajanje
zarodkov (v nadaljnjem besedilu: skupina).
3.
Vodja skupine je veterinarski strokovni delavec, ki je odgovoren za delo
in vodenje skupine ter za sprotno upoštevanje zahtev, določenih v predpisih iz
te dejavnosti.
4.
Veterinarska registrska številka je številka, ki jo po opravljenem
imenovanju pridobi skupina za zbiranje in presajanje zarodkov.
5.
Zarodek je zgodnji razvojni stadij živali, ki ga je možno prenesti v
žival prejemnico.
6.
Serija zarodkov je določeno število zarodkov, pridobljenih z enim
posegom od ene darovalke, in za katero skupina izda eno zdravstveno potrdilo.
7.
Skupina živali so živali, ki jih spremlja isto zdravstveno spričevalo.
8.
Promet z zarodki je prenos živalskih zarodkov med imetniki živali.
II. VETERINARSKO-SANITARNI POGOJI ZA PRIDOBIVANJE ZARODKOV
3. člen
(splošni pogoji za pridobivanje zarodkov)
Zarodke lahko pridobiva samo skupina, ki
ima veterinarsko registrsko številko.
Jajčna celica je lahko oplojena le s
semenom plemenjakov iz osemenjevalnih središč, ki so pod rednim
veterinarsko-sanitarnim nadzorom ali s semenom po naravnem pripustu lincenciranih
plemenjakov s preverjenim zdravstvenim stanjem.
Zarodki se lahko pridobivajo od živali
darovalk, ki izpolnjujejo predpisane zdravstvene pogoje.
Vsako pošiljko zarodkov v prometu spremlja
zdravstveno potrdilo vodje skupine, ki mora vsebovati:
-
ime, naslov in veterinarsko registrsko številko organizacije;
-
ime odgovornega vodje skupine;
-
ime in številko darovalke;
-
ime in številko očeta;
-
podatke o mestu in datumu pridobivanja zarodkov;
-
število pridobljenih zarodkov;
-
izjavo vodje skupine, da žival na dan pridobivanja jajčnih celic ali
zarodkov ni kazala kliničnih znakov bolezni.
4. člen
(zbiranje, pridobivanje in priprava
zarodkov)
Dovoljena je uporaba zarodkov, ki jih je
zbrala, pridobila, pripravila in shranila skupina, in ki niso bili v stiku z
zarodki nižjega zdravstvenega standarda.
Živali darovalke, od katerih se zarodki
pridobivajo, morajo biti v času zbiranja ločene od ostalih živali v reji, v
prostoru, ki ga je mogoče mokro čistiti in razkuževati.
Zarodki se pripravljajo samo v posebnem
prostoru laboratorija oziroma v (čistem) delu mobilnega laboratorija.
Vse, kar pride v kontakt z zarodki ali
darovalkami, mora biti pred uporabo razkuženo ali sterilizirano.
Vsi dodatki živalskega porekla, ki se
uporabljajo v procesu zbiranja, pridobivanja, priprave, presajanja in
shranjevanja zarodkov, ne smejo predstavljati nevarnosti za okužbo zarodka.
Mediji in raztopine morajo biti pred uporabo sterilizirani z metodami, ki jih
je priporočilo Mednarodno združenje za prenos zarodkov (International Embryo
Transfer Society – v nadaljnjem besedilu: IETS). Priporočilo združenja velja
tudi za dodajanje antibiotikov v medije.
Vsa laboratorijska steklovina mora biti
pred uporabo sterilizirana.
Tekoči dušik in podobne snovi, v katerih se
zarodki zamrzujejo, se predhodno ne smejo uporabljati za zamrzovanje drugih
proizvodov živalskega porekla.
Vsaka posamezna slamica z zarodki in posode
za shranjevanje morajo biti ustrezno označeni oziroma šifrirani tako, da je
mogoče določiti datum pridobivanja in zamrzovanja, vrsto in pasmo živali,
identifikacijsko številko darovalke in očeta zarodka ter veterinarsko
registrsko številko skupine.
Pred presaditvijo ali zamrzovanjem morajo
biti jajčne celice ali zarodki vsaj desetkrat preprani v sterilnem mediju s
širokospektralnim antibiotikom, količina medija mora biti najmanj stokrat večja
od količine medija z jajčno celico ali zarodkom. Za vsako prepranje v sterilnem
mediju se mora uporabiti druga sterilna mikropipeta ali mikropipeta za enkratno
uporabo. Načini in postopki prepranja zarodkov (dodajanje tripsina) se izvajajo
v skladu s priporočili IETS.
Po zadnjem prepranju morajo biti jajčne
celice ali zarodki pregledani z mikroskopom pod najmanj 50-kratno povečavo.
Ovojnica (zona pelucida) ne sme biti poškodovana, na njej pa ne smejo biti
prisotne nobene celice ali tuji delci. Uporaba jajčnih celic ali zarodkov s
poškodovano ovojnico je dovoljena le, če je:
-
poškodba nastala pri mikromanipulaciji v sterilnem okolju in če so bile
jajčne celice ali zarodki pred postopkom mikromanipulacije z nepoškodovano zono
pelucido predpisano obdelani;
-
poškodba nastala pri zamrzovanju oziroma odtajanju jajčnih celic ali
zarodkov, ki so bili pred zamrzovanjem predpisano obdelani.
Vsi zarodki, ki so po pregledu iz
prejšnjega odstavka ustrezni, morajo biti shranjeni v sterilnih zaprtih
slamicah ali posodah za shranjevanje, ki so predpisano označene oziroma
šifrirane.
Vsi ustrezni zarodki, ki se zamrzujejo
morajo biti zamrznjeni v čim krajšem času po pregledu in shranjeni v prostoru,
ki je pod kontrolo vodje skupine.
Skupina mora vsaj eno leto shranjevati
vzorce raztopine za izpiranje zarodkov, raztopine za prepiranje zarodkov,
poškodovanih in neuporabnih zarodkov, neoplojenih jajčnih celic za potrebe
nadzora.
5. člen
(pridobivanje in priprava zarodkov in
vitro)
Če se v procesu pridobivanja zarodkov
uporablja klavnični material, ta lahko izvira samo iz klavnic, ki so pod stalno
veterinarsko kontrolo.
Klavnični material se ne sme uporabiti
dokler ni zaključen veterinarsko sanitarni pregled klavnih živali. Če se pri
veterinarsko sanitarnem pregledu v klavnici postavi sum na kužno bolezen v
skupini darovalk ali na drugih klavnih živalih na dan odvzema, se mora odvzeti
klavnični material zavreči.
Vsa oprema, ki pride v direktni stik z
materialom, ki ga zbiramo v klavnici, mora biti pred uporabo sterilizirana,
uporabljena samo v te namene in za eno skupino darovalk.
Vse z in vitro tehnikami pridobljene
zarodke se mora po kultiviranju oziroma pred nadaljnjo uporabo pripraviti v
skladu s postopki iz prejšnjega člena tega pravilnika.
V isti slamici ali posodi za shranjevanje
se lahko shranjuje le zarodke, ki so bili pridobljeni iz ene skupine darovalk.
III. SHRANJEVANJE IN PROMET Z ZARODKI
6. člen
(shranjevanje)
Zamrznjene jajčne celice in zarodki se
morajo najmanj trideset dni hraniti ločeno od ostalih.
Zarodki morajo biti shranjeni pri ustrezni
temperaturi v za to namenjenem prostoru, ki je pod stalno kontrolo vodje
skupine.
V tem prostoru je dovoljeno tudi shranjevanje
zamrznjenega živalskega semena, pridobljenega v osemenjevalnih središčih, ki so
pod rednim veterinarsko-sanitarnim nadzorom.
7. člen
(promet)
Promet z zarodki je dovoljen pod pogojem,
da so ti shranjeni v ustrezno zaprtih in vidno označenih posodah, ki so bile
predhodno očiščene, razkužene in sterilizirane.
Zamrznjene jajčne celice in zarodki se ne
smejo dati v promet dokler ne preteče najmanj trideset dni od dneva, ko so bili
pridobljeni.
IV. EVIDENCA
8. člen
(evidenca)
Skupina mora najmanj tri leta po presaditvi
zarodka hraniti podatke, iz katerih so razvidni:
-
vrsta in pasma, starost in identifikacijski številki staršev zarodka;
-
mesto zbiranja, priprave in hranjenja zarodkov;
-
označba zarodka;
-
ob prodaji ali drugi odtujitvi tudi podatki, kje se bo zarodek uporabil;
-
podatki o metodah, ki so bile uporabljene pri pripravi zarodka pred
hranjenjem (mikromanipulacija, in vitro oploditev, in vitro kulture).
V primeru, da je zarodek pridobljen s
tehnikami in vitro oploditve, se podatki o identifikaciji nanašajo na skupino
darovalk. Iz podatkov morajo biti razvidni tudi datum in mesto zbiranja
jajčnikov oziroma jajčnih celic. Prav tako mora biti možna identifikacija
izvora živali.
V. NADZOR
9. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika vsaj
enkrat letno opravi veterinarska inšpekcija.
Pravilnik o pogojih za zbiranje, pridobivanje,
pripravo, shranjevanje, presajanje in promet z živalskimi zarodki (Uradni list
RS, št. 55/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
»VI. KONČNA DOLOČBA
10. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o veterinarskih pogojih za trgovanje
z govejimi zarodki na teritoriju Evropske unije ter uvoz iz tretjih držav
(Uradni list RS, št. 36/04) v zvezi z delnim prenehanjem
uporabe določb pravilnika določa:
»13. člen
(prenehanje
uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se glede
govejih zarodkov prenehajo uporabljati:
-
Pravilnik o pogojih za zbiranje, pridobivanje, pripravo, shranjevanje,
presajanje in promet z živalskimi zarodki (Uradni list RS, št. 55/99);
[…]«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»14. člen
(uveljavitev
pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati 1. maja 2004.«.