Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o napredovanju
zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture obsega:
-
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture
(Uradni list RS, št. 41/94 z dne 12. 7. 1994),
-
Pravilnik o dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih
zavodih na področju kulture (Uradni list RS, št. 2/96 z dne 19. 1. 1996),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju
zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture (Uradni list RS, št. 106/00 z
dne 21. 11. 2000),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih
v javnih zavodih na področju kulture (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6.
2002).
PRAVILNIK
o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju
kulture
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja postopek za napredovanje zaposlenih v
javnih zavodih s področja kulture (v nadaljevanju: javni zavodi), pogoje za
napredovanje in razvrščanje zaposlenih v plačilne razrede, izjemna in pospešena
napredovanja ter prvo razporeditev zaposlenih v plačilne razrede.
Določbe tega pravilnika se lahko uporabljajo tudi za
napredovanja zaposlenih v zavodih in društvih s področja kulture.
2. člen
Preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v javnih
zavodih se opravijo trikrat letno in sicer 1. januarja, 1. maja in 1. septembra
v skladu z letnim načrtom napredovanja, ki ga določi javni zavod za naslednje
leto najkasneje do 1. decembra tekočega leta.
3. člen
Javni zavod je dolžan enkrat letno, praviloma ob izdelavi
poročila o opravljenem delu, obvestiti Ministrstvo za kulturo o opravljenem
napredovanju in izvajanju tega pravilnika.
4. člen
Podatki, pomembni za napredovanje, se hranijo v osebni mapi
zaposlenega pri direktorju javnega zavoda, ki je dolžan zagotoviti pravilno
uporabo teh podatkov in onemogočiti nepooblaščenim vpogled v osebno mapo.
Podatke v osebni mapi je dovoljeno uporabljati le za
določitev plačilnega razreda zaposlenega ali ugotavljanje zlorabe določb tega
pravilnika.
Pooblaščeni delavec, ki dopusti uporabo podatkov iz osebne
mape v nasprotju z 2. odstavkom tega člena, je razrešen svoje funkcije, delavcu
pa v primeru ugotovljene škode pripada pravična odškodnina.
5. člen
Na delovnem mestu lahko v višji plačilni razred napreduje
zaposleni, ki:
-
ima zahtevano strokovno izobrazbo za delovno mesto, na katerega je razporejen
-
izpolnjuje druge zahtevane pogoje za razporeditev na delovno mesto
-
izpolni pogoje za napredovanje, določene z zakonom in tem pravilnikom.
6. člen
Z napredovanjem v višji plačilni razred pridobi zaposleni
količnik za določitev osnovne plače, ki je višji od izhodiščnega količnika
osnovne plače delovnega mesta.
Za napredovanja se uporabljajo plačilni razredi in količniki,
določeni z zakonom.
II. POSTOPEK IN SPLOŠNI POGOJI NAPREDOVANJA
7. člen
Zaposleni lahko na delovnem mestu napreduje največ za pet
plačilnih razredov.
Zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od
zadnjega napredovanja, pri čemer se pod triletnim obdobjem šteje obdobje 34 do
38 mesecev. Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.
Izjemoma lahko zaposleni napreduje prej kot v treh letih ob
pogojih, določenih s tem pravilnikom. (črtan)
Čas dela na delovnem mestu, ki je potreben za napredovanje,
se šteje od zaključka pripravništva in opravljenega pripravniškega oziroma
strokovnega izpita in zajema. čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih
mestih. enake ali podobne zahtevnosti praviloma v okviru tarifne skupine, ki je
določena za njegovo delovno mesto. V čas dela na delovnem mestu se ne všteva
čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega
izpopolnjevanja in drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od šestih
mesecev, razen zaradi strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega
napotil javni zavod, in porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo pri
delu, odsotnosti zaradi poklicne bolezni in zaradi poškodbe pri delu.
Ob sklenitvi delovnega razmerja se zaposlenemu pri prvi
razvrstitvi v plačilni razred upošteva že dosežena razporeditev v tarifni
razred predhodne zaposlitve, če je opravljal istovrstna dela oziroma dela
podobne zahtevnosti, izpolnjuje predpisane pogoje po tem pravilniku in predloži
potrebno dokumentacijo.
Pripravnik se po končanem pripravništvu in opravljenem
strokovnem izpitu uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen izhodiščni
količnik osnovne plače za njegovo delovno mesto.
8. člen
Za napredovanje morajo biti izpolnjeni naslednji splošni
pogoji, ki so s posebnimi pogoji določeni v prilogi I tega pravilnika kot
njegov sestavni del:
-
dodatna funkcionalna znanja, ki so pomembna za uspešnejše-opravljanje
dela na delovnem mestu
-
interdisciplinarna usposobljenost delavca za opravljanje različnih del v
okviru poklica -
-
samostojnost in zanesljivost pri delu
-
ustvarjalnost pri delu
-
nadpovprečna delovna uspešnost v daljšem, najmanj enoletnem obdobju.
Dodatna funkcionalna znanja, ki so pomembna za uspešnejše
opravljanje dela na delovnem mestu in niso predpisana kot pogoj za razporeditev
na delovno mesto, se dokazujejo z javnimi listinami oziroma potrdili o dodatno
pridobljenih funkcionalnih znanjih in strokovnih nazivih. Izpolnjevanje ostalih
pogojev za napredovanje se dokazuje s pisnimi dokazili in s pisnimi ocenami
nadrejenega (vodja oddelka, vodja enote, strokovni vodja, umetniški vodja). Za
zaposlene v Vil do IX tarifni skupini v knjižnicah, arhivih, zavodih za varstvo
naravne in kulturne dediščine, muzejih in galerijah se izpolnjevanje kriterijev
ocenjuje tudi na podlagi točk.
Delovna uspešnost zaposlenega, izkazana v daljšem, najmanj
enoletnem obdobju, se ocenjuje s pisno oceno podpovprečen, povprečen,
nadpovprečen.
Dokazila mora predložiti zaposleni, razen dokazil, ki jih
izda javni zavod.
Pisna dokazila se lahko v postopku napredovanja uporabijo le
enkrat.
9. člen
Zaposleni napreduje glede na izpolnjevanje pogojev po tem
pravilniku praviloma za en plačilni razred. Izjemoma lahko zaposleni v
primerih, določenih s tem pravilnikom, napreduje hkrati za več kot en plačilni
razred.
Zaposleni izpolnjuje pogoje za napredovanje za en plačilni
razred na podlagi pisne ocene o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev za
napredovanje za en plačilni razred in najmanj povprečno ocenjene delovne
uspešnosti. Na delovnih mestih, na katerih posebni pogoji za napredovanje za en
plačilni razred niso izrecno določeni, zaposleni izpolnjuje pogoje za
napredovanje za en plačilni razred na podlagi pisne ocene o globalnem (90%)
izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev za napredovanje in najmanj povprečno
ocenjene delovne uspešnosti.
Zaposleni izpolnjuje pogoje za napredovanje za dva plačilna
razreda na podlagi pisne ocene o izpolnjevanju vseh (100%) splošnih in posebnih
pogojev za napredovanje in nadpovprečno ocenjene delovne uspešnosti.
Zaposleni izpolnjuje pogoje za napredovanje za tri plačilne
razrede na podlagi pisne ocene, da najmanj za 50% presega izpolnjevanje
splošnih in posebnih pogojev za napredovanje in nadpovprečno ocenjene delovne
uspešnosti. (črtan)
Zaposleni, ki pridobi strokovni naziv, praviloma napreduje za
dva plačilna razreda, če izpolnjujejo druge pogoje po tem pravilniku.
Zaposleni, ki pridobi državno nagrado, nagrado republiškega
strokovnega združenja, nagrado na republiških in mednarodnih kulturnih
prireditvah in druga javna priznanja za strokovno delo ali umetniške dosežke,
praviloma napreduje za dva plačilna razreda, če izpolnjuje druge pogoje po tem
pravilniku.
Zaposleni lahko hitreje napreduje (v krajšem obdobju od treh
let) v primeru, da pridobi strokovni naziv, nagrado za svoje strokovno delo ali
umetniške dosežke ali če ima za preteklo ocenjevalno obdobje nadpovprečno oceno
delovne uspešnosti. Hitrejše napredovanje je praviloma možno po preteku 17
mesecev od zadnjega napredovanja. (črtan)
Zaposleni, ki je pridobil naziv svetovalec ali svetnik ali
državno nagrado za strokovno delo ali umetniške dosežke, izredno napreduje
takoj po pridobitvi strokovnega naziva ali državne nagrade. (črtan)
10. člen
Če je zaposleni prerazporejen na bolj zahtevno delovno mesto,
ki je nižje ocenjeno od plačilnega razreda, ki gaje dosegel z rednim
napredovanjem, zadrži dosedanji plačilni razred in napreduje naprej, ko z
rednim napredovanjem z nižjega delovnega mesta doseže že pridobljeni plačilni
razred.
11. člen
Izpolnjevanje pogojev za napredovanje se v javnem zavodu
preverja trikrat letno za vse zaposlene, ki do določenih rokov izpolnijo dobo
najmanj treh let od zadnjega napredovanja.
Hitrejše napredovanje zaposlenega predlaga njegov neposredno
nadrejeni. Če nadrejeni ne predlaga v napredovanje zaposlenega v roku treh
mesecev, ko je zaposleni izpolnil pogoje po tem pravilniku in mesec dni po enem
od treh letnih datumov, predvidenih za napredovanje, lahko zaposleni sam sproži
postopke za svoje napredovanje. (črtan)
Predlog za svoje izredno napredovanje lahko poda zaposleni
takoj po pridobitvi strokovnega naziva ali državne nagrade. (črtan)
Predlog za napredovanje mora biti v pisni obliki. Predložena
mu morajo biti dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev. (črtan)
12. člen
Direktor javnega zavoda odloča o napredovanju zaposlenega.
Direktor lahko imenuje posebno komisijo, ki oblikuje mnenje o
izpolnjevanju pogojev za napredovanje.
V komisijo iz prejšnjega odstavka lahko svojega člana
predlaga tudi reprezentativni sindikat.
Direktor javnega zavoda mora o predlogu za napredovanje
odločiti najkasneje v roku 30 dni od danega predloga. Če o predlogu odloči
pozitivno, določi v odločbi o napredovanju plačilni razred, v katerega
napreduje zaposleni in s tem količnik njegove plače. Če odloči negativno, je
zaposlenega in njegovega nadrejenega dolžan pisno seznaniti z razlogi za
zavrnitev napredovanja.
Zaposlenemu, ki napreduje, pripada plača v skladu z določbo
iz prejšnjega odstavka od prvega dne v naslednjem mesecu po izdaji odločbe.
13. člen
Zaposleni ima pravico vložiti zahtevo za uveljavitev svojih
pravic ter pravico do ugovora zoper odločitve o njegovih pravicah, obveznostih
in odgovornostih.
Zahtevo vloži zaposleni pri direktorju oziroma drugemu
organu, ki je pristojen za odločitev o pravicah, obveznostih in odgovornostih
zaposlenega, ugovor pa direktorju javnega zavoda. Direktor oziroma drug
pristojni organ preizkusita svojo odločitev in jo lahko spremenita.
Če zaposleni ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevi oziroma
ugovoru ali če pristojni organ ne odloči v 30 dneh od vložitve, lahko zaposleni
zahteva varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču.
14. člen
Zaposleni ne glede na izpolnjevanje pogojev po tem pravilniku
ne more napredovati, če:
-
od dneva dokončnosti odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu javnega
opomina ali denarne kazni še nista minili dve leti
-
od dneva preizkusne dobe zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa
pogojnega prenehanja delovnega razmerja še nista minili dve leti
-
je bil pravnomočno kaznovan za prekršek ali obsojen za kazniva dejanja,
storjena na delu ali v zvezi z delom, dokler navedena kazen ni izbrisana iz
ustrezne evidence.
Zaposleni lahko napreduje po preteku navedenih omejitev, če
izpolnjuje'pogoje za napredovanje.
III. TOČKOVNO VREDNOTENJE STROKOVNEGA DELA V JAVNIH ZAVODIH S
PODROČJA KULTURE
15. člen
Strokovno delo, ki šteje kot posebni pogoj za napredovanje
strokovnih delavcev v javnih zavodih s področja kulture, je ovrednoteno z
naslednjim številom točk:
Število točk
-
strokovna knjiga, izdana v tujini 200
-
strokovna knjiga, izdana doma 150
-
projekt, ki pomeni nov prispevek k stroki ali novo izvirno
interpretacijo gradiva s
katalogom (najmanj 2 do 3 avtorske pole) 60-80
-
projekt, ki uveljavlja mednarodne standarde in zahtevnejšo
metodologijo dela 40-60
-
strokovni članek v kakovostni recenzirani mednarodni reviji 40
-
vodenje in organizacija mednarodne konference 40
-
izvedba zelo zahtevnih restavratorskih posegov z obveznim
publiciranjem poročil 40-60
-
koordiniranje projekta prezentacije gradiva s katalogom (najmanj
ena avtorska pola) 20-40
-
članstvo v izpitnih komisijah 40
-
avtorstvo strokovnega priročnika 40
-
predavanje na mednarodni konferenci 40
-
izdelava konservatorskih/restavratorskih smernic in programa
obnove spomenika oziroma
znamenitosti 20-40
-
avtorsko sodelovanje pri večji razstavi s katalogom (najmanj 1
do 2 avtorske pole) 20-30
-
predavanje z vabilom na domači ali tuji univerzi 40
-
poglavje v inozemskih knjigah¸ 50
-
študijsko tematska razstava manjšega obsega s publikacijo (1-5 strani) 20
-
prevod ali recenzija strokovnega članka knjige 20-40
-
sodelovanje pri organizaciji mednarodne konference 20-40
-
vodenje in organizacija domače konference, simpozija 30
-
referat, objavljen v zborniku mednarodne konference 30
-
strokovni članek, poglavje v domači knjigi 20-30
-
predavanje za strokovno usposabljanje bibliotekarjev, kustosov,
arhivistov, konservatorjev,
restavratorjev 20-30
-
predavanje na domači konferenci, simpoziju 20
-
sodelovanje pri organizaciji domače konference, simpozija 20
-
referat, objavljen v zborniku domače konference, simpozija 20
-
drugi raziskovalni in razvojni rezultati (z obrazložitvijo) 10-20
15.a člen
Strokovno umetniško delo, ki se šteje kot posebni pogoj za
napredovanje strokovnih in umetniških delavcev v javnih zavodih s področja
kulture, je ovrednoteno z naslednjim številom točk:
Število točk
-
najvišja mednarodna priznanja in nagrade ter uveljavitev
umetnika v tujini kot
stalnega sodelavca gledaliških,
glasbenih,
glasbeno-scenskih, plesnih ali baletnih
ansamblov s statusom
državnih institucij ali s primerljivim statusom 100–200
-
nagrada Prešernovega sklada 70
-
nagrada umetnika za življenjsko delo 70
-
zelo zahtevne umetniške kreacije v gledaliških,
glasbenih in
glasbeno-scenskih institucijah v vsaj treh
sezonah ali zahtevne umetniške
kreacije v gledaliških,
glasbenih ali
glasbeno-scenskih institucijah v vsaj
petih sezonah ali vsaj pet
zaporednih sezonskih umetniških
angažmajev v tujih gledaliških,
glasbenih, glasbeno-scenskih,
plesnih ali baletnih
ansamblih s statusom državnih institucij
ali s primerljivim statusom 50–70
-
nagrada in priznanje za umetniške dosežke 20–30
-
regionalna nagrada 15
IV. NADZOR
16. člen
Zoper direktorja oziroma nosilca nalog s področja
napredovanja, ki je zlorabil postopek napredovanja ali omogočil napredovanje
mimo pravilnika, lahko sprožijo postopek računsko sodišče, proračunska
inšpekcija ali ministrstvo za kulturo.
V postopku se lahko predlagajo naslednji ukrepi:
-
določi se rok za odpravo nepravilnosti
-
uvede se postopek za njegovo razrešitev pri svetu zavoda
-
v primeru kaznivega dejanja ali prekrška se poda ovadba pred pristojnim
sodiščem.
Priloga
1: Posebni pogoji za napredovanje na delovnem mestu v javnih zavodih s področja
kulture
Obrazec
št. 2: Predlog za razporeditev v plačilni razred glede na izpolnjevanje pogojev
za napredovanje (prva razporeditev zaposlenega v javnem zavodu za področje
kulture)
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih
zavodih na področju kulture (Uradni list RS, št. 41/94) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
Zaposleni je pri prvi razporeditvi v skladu z določili zakona
ter tega pravilnika uvrščen v plačilni razred na podlagi:
-
števila let dejanske delovne dobe, ki jo je dopolnil do uveljavitve tega
pravilnika na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti, kot je zahtevnost
delovnega mesta, na katerega je zaposleni razporejen ob uveljavitvi tega
pravilnika in
-
ocene direktorja o izpolnjevanju pogojev za napredovanje (v nadaljnjem
besedilu: ocena).
Določitev plačilnega razreda se opravi na obrazcu št. 2, ki
je sestavni del tega pravilnika.
18. člen
Pri prvi razporeditvi se izpolnjevanje pogojev za
napredovanje ne ugotavlja na način, določen v II. in III. poglavju tega
pravilnika in ne dokazuje s pisnimi dokazili.
Pri prvi razporeditvi se ne uporablja 7. člen, ki govori o
možnih plačilnih razredih za napredovanje.
19. člen
Pri prvi razporeditvi direktor javnega zavoda oceni
izpolnjevanje posameznih pogojev za napredovanje na obrazcu št. 2 in upoštevaje
doseženo število točk ugotovi, da zaposleni:
1.
ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (do vključno 0,5 točke)
2.
delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (od 1 do vključno 4,5 točke)
3.
izpolnjuje pogoje za napredovanje (od 5 do vključno 9 točk)
4.
izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (od 9,5 do vključno 10 točk)
V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora
direktor pisno utemeljiti razloge, ki dokazujejo, da zaposleni ne izpolnjuje
posameznega pogoja, v primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka pa razloge, ki
dokazujejo, da zaposleni izpolnjuje vsak posamezni pogoj.
Direktor mora zaposlenega na njegovo zahtevo seznaniti s
pisno utemeljitvijo.
20. člen
Zaposleni, ki ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (1. točka
1. odstavka 19. člena), se uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen
količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je zaposleni
razporejen ob uveljavitvi tega pravilnika.
21. člen
Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje (3. točka 1.
odstavka 19. člena), se uvrsti v plačilni razred, ki bi ga dosegel, če bi glede
na število let dejanske delovne dobe napredoval vsaka tri leta.
Ne glede na število let delovne dobe zaposleni, ki izpolnjuje
pogoje za napredovanje, pri prvi razporeditvi ne more biti uvrščen za več kot
tri plačilne razrede višje od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen
količnik delovnega mesta.
22. člen
Zaposleni, ki delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (2.
točka 1. odstavka 19. člena), se uvrsti za en plačilni razred nižje od
plačilnega razreda, ki bi ga dosegel v skladu s prejšnjim členom.
23. člen
Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (4.
točka 1. odstavka 19. člena), se uvrsti za en plačilni razred višje od
plačilnega razreda, ki bi ga lahko dosegel v skladu s prvim odstavkom 21.
člena, vendar ne v višji plačilni razred, kot ga je možno z napredovanjem
doseči v skladu z zakonom. Na ta način ne more napredovati več kot 15%
zaposlenih v javnem zavodu.
24. člen
Ne glede na omejitev števila plačilnih razredov za
napredovanje, določeno v drugem odstavku 21. člena, je lahko za 4 ali 5
plačilnih razredov višje od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik
delovnega mesta. uvrščen zaposleni, ki bi po prvem odstavku 21. člena
napredoval za več kot tri plačilne razrede, če:
-
ima visoko izobrazbo in je pred uveljavitvijo tega pravilnika pridobil
strokovni naziv ali ima priznane umetniške reference
-
po oceni predstojnika uspešno opravlja naloge, ki so bistvenega pomena
za delovanje javnega zavoda. Na ta način ne more napredovati več kot 5%
zaposlenih v javnih zavodih. V javnem zavodu z manj kot 20 zaposlenimi lahko na
ta način napreduje 1 zaposleni
-
bi glede na uvrstitev na podlagi 21. člena prejel nižjo plačo, kot je
znašala njegova povprečna plača za polni delovni čas v obdobju zadnjih treh
mesecev pred uveljavitvijo tega pravilnika.
25. člen
Če je zaposleni pred uveljavitvijo tega pravilnika napredoval
na bolj zahtevno delovno mesto, kije uvrščeno v višjo tarifno skupino kot
delovno mesto, na katerega je bil razporejen pred napredovanjem, direktor
ugotovi plačilni razred, v katerega bo zaposleni razvrščen na naslednji način:
-
ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na
prejšnjem delovnem mestu upoštevaje oceno in delovno dobo v nižji tarifni
skupini
-
ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na novem
delovnem mestu upoštevaje oceno in delovno dobo v višji tarifni skupini
-
na podlagi ugotovitev iz prejšnjih dveh alinej se zaposlenega uvrsti v
plačilni razred, ki je zanj ugodnejši.
26. člen
Za zaposlenega, ki ob uveljavitvi tega pravilnika še ni
dopolnil treh let delovne dobe, se ob dopolnitvi treh let preveri izpolnjevanje
pogojev za napredovanje na način, določen v prehodnih določbah tega pravilnika.
27. člen
Ne glede na določbo 5. člena tega pravilnika lahko pri prvi
razporeditvi v skladu z določili zakona in tega pravilnika napreduje zaposleni,
ki je razporejen na delovno mesto, za katerega nima zahtevane strokovne
izobrazbe, če ima na dan uveljavitve tega pravilnika najmanj 20 let delovne
dobe. od tega najmanj 1.0 let na delovnih mestih enake ali podobne stopnje
zahtevnosti.
Zaposleni, ki nima zahtevane stopnje strokovne izobrazbe in
delovne dobe, določene v prejšnjem odstavku, lahko napreduje pogojno, če z
delodajalcem sklene pogodbo o izobraževanju, s katero se zaveže, da bo v času,
določenem z izobraževalnim programom, pridobil ustrezno strokovno izobrazbo.
28. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o dopolnitvah pravilnika o
napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture (Uradni list RS,
št. 2/96) vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture
(Uradni list RS, št. 106/00) dodaja 24.a člen:
»24.a člen
Prvo preverjanje pogojev za napredovanje se za zaposlene od
I. do VI. tarifne skupine, ki so do uveljavitve tega pravilnika lahko
napredovali največ za tri oziroma največ za štiri plačilne razrede, opravi s 1.
januarjem 2001, če so od zadnjega napredovanja pretekla najmanj tri leta.
Pri preverjanju pogojev za napredovanje se upoštevajo
dokazila, ki jih je zaposleni pridobil v obdobju od zadnjega napredovanja.«;
dodaja 27.a člen:
»27.a člen
»Ne glede na določilo drugega odstavka prejšnjega člena, se
zaposlenim iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki ne morejo dokazati
izpolnjevanja pogojev iz prve in druge alinee prvega odstavka 8. člena, prizna,
da zaposleni izpolnjujejo pogoje za napredovanje in lahko napreduje za en
plačilni razred.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture
(Uradni list RS, št. 56/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.