Na podlagi 16. člena zakona o temeljni geodetski izmeri
(Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86), 4. člena zakona o prevzemu državnih
funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št.
29/95 in 44/96) ter 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94 in
20/95) izdaja minister za okolje in prostor
PRAVILNIK
o uporabi Gauß-Krügerjeve projekcije pri izdelavi
državne topografske karte v merilu 1:25000 in razdelitev na liste
1. člen
Državna kartografska projekcija na območju Republike
Slovenije je Gauß-Krügerjeva projekcija s širino meridianske cone Δλ = 3°15' in
srednjim meridianom λ = 15° vzhodne geografske dolžine glede na začetni
meridian Greenwich.
2. člen
Državni koordinatni sistem je ravninski pravokotni
koordinatni sistem, ki predstavlja projekcijsko ravnino državne kartografske
projekcije iz 1. člena. Navpična, proti severu usmerjena os (os X) je
projekcija srednjega meridiana cone. Vodoravna, proti vzhodu usmerjena os (os
Y) je projekcija ekvatorja. Izhodišče državnega koordinatnega sistema je v
presečišču obeh osi.
-
Pravokotni koordinati
izhodišča sta: y0
= 0 m in x0 = 0 m.
-
Geografski koordinati
izhodišča sta: λ0
= 15° in φ0 = 0°.
-
Linijsko merilo na srednjem
meridianu je: m0
= 1,0000.
3. člen
Za potrebe praktičnih geodetskih, kartografskih in drugih del
se uporablja spremenjen (modificiran) državni koordinatni sistem. Na srednjem
meridianu se uvede linijsko merilo m0 = 0,9999 (tudi: linijski
modul). Z njim se pomnoži (reducira) vsako koordinato y in x, s čimer se dobi
reducirane koordinate. Reducirane koordinate y se v izogib negativnim
vrednostim povečajo za 500.000m. Reducirane koordinate x se zaradi enostavnejše
in krajše notacije zmanjšajo za 5.000.000 m. Pravokotni koordinati izhodišča
državnega koordinatnega sistema zato postaneta:
Y0 = 500.000
m in x0 = –5.000.000 m.
4. člen
Dosedanji način navajanja pravokotnih koordinat iz 3. člena
se spremeni na naslednji način:
-
pri pravokotnih koordinatah y v dosedanji 5. meridianski coni se opusti
prva številka z leve (številka 5), ki je označevala meridiansko cono,
-
pravokotne koordinate x v dosedanji 5. meridianski coni se zmanjšajo za
5.000.000 m,
-
pravokotne koordinate točk v dosedanji 6. meridianski coni se
preračunajo v 5. meridiansko cono, nato pa jih obravnavamo v skladu s prvima
dvema alineama tega člena.
Primer navajanja pravokotnih koordinat v dosedanji 5.
meridianski coni:
opuščeni
način: y = 5.576.979,8 m
x = 5.132.560,1 m
novi
način: y = 576.979,8 m
x = 132.560,1 m
Na listih Državne topografske karte v merilu 1:25.000 (s
kratico: DTK 25) se v medokvirni vsebini pravokotne koordinate y in x navajajo
okrajšane na cele km brez pisanja stotic, npr.: 76 (os Y), 32 (os X).
Pravokotne koordinate y in x se ob vseh štirih vogalih lista navajajo okrajšane
na cele km tako, da so stotice koordinat izpisane manjše, npr.: (5)76 (os Y),
(1)32 (os X).
5. člen
Velikost vsakega lista DTK 25 je 7,5´ x 7,5´ v smeri
meridianov oziroma paralel. Izhodišče državnega koordinatnega sistema (λ0
= 15°, φ0 = 0°) je hkrati tudi izhodišče razdelitve na liste, kar
pomeni, da se v njem stikajo vogali štirih, sicer fizično neobstoječih listov.
Skupno število listov, ki vsaj deloma pokrivajo slovensko
državno ozemlje, je 205. 7 listov na državni meji zajema zelo majhen del
Slovenije, zato so ti priključeni sosednjim listom sistema DTK 25. Sistem DTK
25 zato obsega 198 listov.
6. člen
Vsak list DTK 25 ima splošno in krajevno označbo.
Splošna označba (nomenklatura) lista DTK 25 je zaporedna
številka lista.
Krajevna označba lista DTK 25 je ime najpomembnejšega naselja
na območju lista. Kadar je območje lista nenaseljeno, je krajevna označba lista
najpomembnejši oronim, hidronim ali horonim. Kadar območje lista obsega tudi
dele sosednjih držav, je krajevna označba vedno ime objekta na ozemlju
Republike Slovenije. Krajevna označba lista je dvojezična, kadar je objekt
poimenovanja lista na narodnostno mešanem območju, kot ga predpisuje odredba o
pisavi zemljepisnih imen v načrtih in kartah na narodnostno mešanih območjih v
SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/80).
Zaradi enotnega hierarhičnega označevanja državnih
topografskih kart v manjših merilih ima vsak list DTK 25 tudi staro splošno
označbo. Ta je sestavljena – od leve proti desni – iz številk prekrivajočih se
topografskih kart v merilu 1:100.000 (TK 100), 1:50.000 (TK 50) in 1:25.000 (TK
25).
Vse tri označbe imajo tudi listi DTK 25, ki fizično ne
obstajajo.
7. člen
Seznam listov DTK 25:
Splošna označba lista
DTK 25
|
Krajevna označba lista DTK
25
|
Stara splošna označba
|
Opombe
|
001
|
Katicin breg
|
006-1-2
|
priključen k 005
Mačkovci
|
002
|
Budinci
|
006-2-1
|
priključen k 006
Šalovci
|
003
|
Fikšinci
|
005-2-4
|
priključen k 004 Kuzma
|
004
|
Kuzma
|
006-1-3
|
|
005
|
Mačkovci
|
006-1-4
|
|
006
|
Šalovci
|
006-2-3
|
|
007
|
Libeliško polje
|
003-4-2
|
priključen k 025 Ravne
na Koroškem
|
008
|
Pernice
|
004-3-1
|
prej Košenjak
|
009
|
Radelj
|
004-3-2
|
|
010
|
Remšnik
|
004-4-1
|
prej Radeljca
|
011
|
Spodnja Kapla
|
004-4-2
|
|
012
|
Zgornja Kungota
|
005-3-1
|
prej Jurski vrh
|
013
|
Šentilj
|
005-3-2
|
|
014
|
Zgornja Ščavnica
|
005-4-1
|
prej Cmurek
|
015
|
Gornja Radgona
|
005-4-2
|
|
016
|
Radenci
|
006-3-1
|
|
017
|
Murska Sobota
|
006-3-2
|
|
018
|
Turnišče
|
006-4-1
|
prej Renkovci
|
019
|
Kobilje
|
006-4-2
|
|
020
|
Peč
|
001-3-4
|
prej Ziljica
|
021
|
Koren
|
001-4-
|
|
022
|
Kepa
|
001-4-4
|
|
023
|
Peca
|
003-3-4
|
priključen k 048
Solčava
|
024
|
Mežica
|
003-4-3
|
|
025
|
Ravne na Koroškem
|
003-4-4
|
|
026
|
Slovenj Gradec
|
004-3-3
|
|
027
|
Radlje ob Dravi
|
004-3-4
|
prej Vuzenica
|
028
|
Ribnica na Pohorju
|
004-4-3
|
|
029
|
Lovrenc na Pohorju
|
004-4-4
|
prej Fala
|
030
|
Ruše
|
005-3-3
|
|
031
|
Maribor
|
005-3-4
|
|
032
|
Lenart v Slovenskih
goricah
|
005-4-3
|
prej Lenart
|
033
|
Cerkvenjak
|
005-4-4
|
|
034
|
Bučkovci
|
006-3-3
|
|
035
|
Ljutomer
|
006-3-4
|
|
036
|
Črenšovci
|
006-4-3
|
|
037
|
Lendava / Lendva
|
006-4-4
|
prej Lendava
|
038
|
Pince
|
007-3-3
|
|
039
|
Log pod Mangartom
|
011-1-1
|
prej Predel
|
040
|
Rateče
|
011-1-2
|
|
041
|
Kranjska Gora
|
011-2-1
|
|
042
|
Mojstrana
|
011-2-2
|
|
043
|
Jesenice
|
012-1-1
|
|
044
|
Vrba
|
012-1-2
|
prej Stol
|
045
|
Ljubelj
|
012-2-1
|
|
046
|
Spodnje Jezersko
|
012-2-2
|
|
047
|
Zgornje Jezersko
|
013-1-1
|
|
048
|
Solčava
|
013-1-2
|
|
049
|
Črna na Koroškem
|
013-2-1
|
|
050
|
Žerjav
|
013-2-2
|
prej Uršlja gora
|
051
|
Šoštanj
|
014-1-1
|
|
052
|
Mislinja
|
014-1-2
|
|
053
|
Vitanje
|
014-2-1
|
|
054
|
Oplotnica
|
014-2-2
|
|
055
|
Slovenska Bistrica
|
015-1-1
|
|
056
|
Pragersko
|
015-1-2
|
|
057
|
Zlatoličje
|
015-2-1
|
prej Ptuj – zahod
|
058
|
Ptuj
|
015-2-2
|
prej Ptuj – vzhod
|
059
|
Gorišnica
|
016-1-1
|
prej Tomaž pri Ormožu
|
060
|
Ormož
|
016-1-2
|
|
061
|
Središče ob Dravi
|
016-2-1
|
|
062
|
Mura
|
016-2-2
|
prej Čakovec,
priključen k listu 037 Lendava / Lendva
|
063
|
Ledava
|
017-1-1
|
prej Podturen
|
064
|
Breginj
|
010-2-4
|
prej Kanin
|
065
|
Bovec
|
011-1-3
|
|
066
|
Soča
|
011-1-4
|
|
067
|
Ukanc
|
011-2-3
|
prej Slap Savice
|
068
|
Bohinjska Bistrica
|
011-2-4
|
|
069
|
Bled
|
012-1-3
|
|
070
|
Radovljica
|
012-1-4
|
|
071
|
Tržič
|
012-2-3
|
|
072
|
Preddvor
|
012-2-4
|
|
073
|
Kamniška Bistrica
|
013-1-3
|
prej Grintavec
|
074
|
Luče
|
013-1-4
|
prej Podvolovljek
|
075
|
Gornji Grad
|
013-2-3
|
|
076
|
Mozirje
|
013-2-4
|
|
077
|
Velenje
|
014-1-3
|
prej Titovo Velenje
|
078
|
Žalec
|
014-1-4
|
prej Dobrna
|
079
|
Vojnik
|
014-2-3
|
prej Škofja vas
|
080
|
Slovenske Konjice
|
014-2-4
|
|
081
|
Poljčane
|
015-1-3
|
|
082
|
Majšperk
|
015-1-4
|
prej Makole
|
083
|
Ptujska Gora
|
015-2-3
|
prej Žetale
|
084
|
Cirkulane
|
015-2-4
|
prej Cvetlin
|
085
|
Turški Vrh
|
016-1-3
|
prej Klenovnik
|
086
|
Drava
|
016-1-4
|
prej Ledanje, rezervni list
– trenutno ne obsega ozemlja RS
|
087
|
Logje
|
010-4-2
|
prej Robidišče
|
088
|
Kobarid
|
011-3-1
|
|
089
|
Tolmin
|
011-3-2
|
|
090
|
Kneža
|
011-4-1
|
|
091
|
Cerkno
|
011-4-2
|
prej Podbrdo
|
092
|
Zali Log
|
012-3-1
|
|
093
|
Železniki
|
012-3-2
|
|
094
|
Kranj
|
012-4-1
|
|
095
|
Medvode
|
012-4-2
|
|
096
|
Kamnik
|
013-3-1
|
|
097
|
Moravče
|
013-3-2
|
prej Nevlje
|
098
|
Zgornji Tuhinj
|
013-4-1
|
|
099
|
Zagorje ob Savi
|
013-4-2
|
prej Motnik
|
100
|
Trbovlje
|
014-3-1
|
|
101
|
Laško
|
014-3-2
|
|
102
|
Celje
|
014-4-1
|
|
103
|
Šentjur
|
014-4-2
|
prej Grobelno
|
104
|
Šmarje pri Jelšah
|
015-3-1
|
|
105
|
Rogaška Slatina
|
015-3-2
|
prej Rogatec
|
106
|
Dobovec pri Rogatcu
|
015-4-1
|
prej Djurmanec
|
107
|
Neblo
|
010-4-4
|
prej Čedad
|
108
|
Anhovo
|
011-3-3
|
prej Kojsko
|
109
|
Kanal
|
011-3-4
|
|
110
|
Čepovan
|
011-4-3
|
|
111
|
Otalež
|
011-4-4
|
|
112
|
Idrija
|
012-3-3
|
|
113
|
Lučine
|
012-3-4
|
|
114
|
Polhov Gradec
|
012-4-3
|
|
115
|
Brezovica pri Ljubljani
|
012-4-4
|
prej Šentvid
|
116
|
Ljubljana
|
013-3-3
|
|
117
|
Dolsko
|
013-3-4
|
|
118
|
Litija
|
013-4-3
|
|
119
|
Polšnik
|
013-4-4
|
|
120
|
Kum
|
014-3-3
|
|
121
|
Zidani Most
|
014-3-4
|
|
122
|
Sevnica
|
014-4-3
|
|
123
|
Senovo
|
014-4-4
|
|
124
|
Kozje
|
015-3-3
|
|
125
|
Bizeljsko
|
015-3-4
|
prej Kumrovec
|
126
|
Barbana
|
027-2-2
|
prej Krmin
|
127
|
Miren
|
028-1-1
|
prej Gorica – zahod
|
128
|
Nova Gorica
|
028-1-2
|
prej Gorica – vzhod
|
129
|
Batuje
|
028-2-1
|
|
130
|
Ajdovščina
|
028-2-2
|
|
131
|
Godovič
|
029-1-1
|
|
132
|
Logatec
|
029-1-2
|
prej Dolenji Logatec
|
133
|
Vrhnika
|
029-2-1
|
|
134
|
Rakitna
|
029-2-2
|
|
135
|
Ig
|
030-1-1
|
|
136
|
Grosuplje
|
030-1-2
|
|
137
|
Stična
|
030-2-1
|
|
138
|
Dobrnič
|
030-2-2
|
prej Velika loka
|
139
|
Trebnje
|
031-1-1
|
|
140
|
Mokronog
|
031-1-2
|
|
141
|
Bučka
|
031-2-1
|
|
142
|
Krško
|
031-2-2
|
|
143
|
Brežice
|
032-1-1
|
|
144
|
Dobova
|
032-1-2
|
|
145
|
Opatje selo
|
028-1-3
|
|
146
|
Gorjansko
|
028-1-4
|
|
147
|
Branik
|
028-2-3
|
|
148
|
Vipava
|
028-2-4
|
|
149
|
Razdrto
|
029-1-3
|
prej Nanos
|
150
|
Postojna
|
029-1-4
|
|
151
|
Cerknica
|
029-2-3
|
|
152
|
Velike Bloke
|
029-2-4
|
|
153
|
Runarsko
|
030-1-3
|
|
154
|
Velike Lašče
|
030-1-4
|
|
155
|
Žvirče
|
030-2-3
|
|
156
|
Žužemberk
|
030-2-4
|
|
157
|
Dolenjske Toplice
|
031-1-3
|
|
158
|
Novo mesto
|
031-1-4
|
|
159
|
Šentjernej
|
031-2-3
|
|
160
|
Kostanjevica
|
031-2-4
|
|
161
|
Bušeča vas
|
032-1-3
|
prej Stojdraga
|
162
|
Obrežje
|
032-1-4
|
prej Samobor
|
163
|
Sežana
|
028-4-1
|
prej Trst
|
164
|
Divača
|
028-4-2
|
|
165
|
Senožeče
|
029-3-1
|
|
166
|
Pivka
|
029-3-2
|
|
167
|
Palčje
|
029-4-1
|
|
168
|
Lož
|
029-4-2
|
|
169
|
Babno Polje
|
030-3-1
|
prej Prezid
|
170
|
Ribnica
|
030-3-2
|
|
171
|
Kočevje
|
030-4-1
|
|
172
|
Šalka vas
|
030-4-2
|
prej Stari breg
|
173
|
Črmošnjice
|
031-3-1
|
prej Kočevske Poljane
|
174
|
Semič
|
031-3-2
|
|
175
|
Metlika
|
031-4-1
|
|
176
|
Drašiči
|
031-4-2
|
prej Vivodna
|
177
|
Piran / Pirano
|
028-3-3
|
prej Piran
|
178
|
Koper / Capodistria
|
028-3-4
|
prej Koper
|
179
|
Dekani
|
028-4-3
|
|
180
|
Kozina
|
028-4-4
|
|
181
|
Obrov
|
029-3-3
|
|
182
|
Ilirska Bistrica
|
029-3-4
|
prej Ilirska Bistrica –
zahod
|
183
|
Jelšane
|
029-4-3
|
prej Ilirska Bistrica –
vzhod
|
184
|
Snežnik
|
029-4-4
|
|
185
|
Novi Kot
|
030-3-3
|
prej Črni lazi
|
186
|
Osilnica
|
030-3-4
|
prej Čabar
|
187
|
Kočevska Reka
|
030-4-3
|
|
188
|
Mozelj
|
030-4-4
|
|
189
|
Nemška Loka
|
031-3-3
|
|
190
|
Črnomelj
|
031-3-4
|
|
191
|
Griblje
|
031-4-3
|
|
192
|
Sečovlje / Sicciole
|
046-1-1
|
prej Umag
|
193
|
Dragonja / Dragogna
|
046-1-2
|
prej Buje
|
194
|
Pomjan
|
046-2-1
|
prej Oprtalj
|
195
|
Sočerga
|
046-2-2
|
prej Buzet
|
196
|
Žabnik
|
047-1-1
|
prej Rašpor
|
197
|
Starod
|
047-1-2
|
prej Velike Mune
|
198
|
Novokračine
|
047-2-1
|
prej Rupa
|
199
|
Veliki Žrnjovec
|
047-2-2
|
prej Klana
|
200
|
Petrina
|
048-2-1
|
prej Delnice
|
201
|
Fara
|
048-2-2
|
prej Skrad
|
202
|
Stari trg ob Kolpi
|
049-1-1
|
prej Srpske Moravice
|
203
|
Sinji Vrh
|
049-1-2
|
prej Zdihovo
|
204
|
Vinica
|
049-2-1
|
prej Vukova Gorica
|
205
|
Kolpa
|
049-2-2
|
prej Venac Mrežnički
|
8. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 014-2/1998-1
Ljubljana, dne 17. aprila 1998.
dr. Pavel Gantar l. r.
Minister
za okolje in prostor