Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest

Na podlagi drugega odstavka 8. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) minister za promet in zveze izdaja

PRAVILNIK

o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa vrste vzdrževalnih del na javnih cestah in potrebni nivo vzdrževanosti javnih cest (v nadaljnjem besedilu: cest).

2. člen

Vzdrževanje cest vodi in organizira za to dejavnost pristojna strokovna služba upravljavca cest (v nadaljnjem besedilu: strokovna služba). Ceste morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen promet na njih, da se ohranijo ali izboljšajo njihove prometne, tehnične in varnostne lastnosti, da se ceste in okolje zaščitijo pred škodljivimi vplivi cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: prometa) ter ohranja urejen videz cest.

3. člen

Vzdrževalna dela se morajo izvajati vestno in po pravilih stroke, z uporabo sodobnih tehnologij in mehanizacije ter s strokovno usposobljenimi izvajalci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje teh del. Opravljati se morajo v skladu s predpisi o cestah, graditvi objektov, urejanju prostora, varnosti cestnega prometa, varstvu okolja, navodili za obratovanje in obveznostmi do sosedov ob cesti. Strokovno nadzorstvo nad izvajanjem vzdrževalnih del zagotavlja strokovna služba.

Vzdrževanje ceste se začne takoj po predaji ceste ali njenega posameznega dela v promet. Vzdrževalna dela se praviloma opravljajo takrat, ko so za to najprimernejše vremenske, prometne in druge razmere za izvajanje del. Območje, kjer se izvajajo vzdrževalna dela, je izvajalec del dolžan označiti in zavarovati s predpisano prometno signalizacijo tako, da je zagotovljena varnost prometa in delavcev pri opravljanju del. Začasno prometno ureditev in signalizacijo je izvajalec del dolžan umakniti takoj, ko ni več potrebna.

4. člen

Zbiranje podatkov o stanju in prevoznosti cest ter obveščanje javnosti o pogojih za odvijanje prometa organizira strokovna služba. Zagotovljeno mora biti sprotno obveščanje javnosti, kadar se zaradi vremenskih razmer, vzdrževalnih del na cesti, naravnih ali prometnih nesreč ali drugih dogodkov spremenijo pogoji za odvijanje prometa.

5. člen

Z letnim planom vzdrževanja določena vzdrževalna dela se izvajajo v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja, ki ga izdela in sprejme strokovna služba. Del izvedbenega programa, ki se nanaša na redno vzdrževanje, pripravi izvajalec rednega vzdrževanja in ga predloži v sprejem strokovni službi.

Z izvedbenim programom se določijo obdobja in razpored izvajanja posameznih del, obseg in tehnološki postopki izvajanja, roki izvedbe ter drugi pogoji za izvajanje del.

6. člen

Za posamezne ceste, ki jih določi strokovna služba, ali za njihove posamezne sestavne dele se izdela dolgoročen načrt vzdrževanja, s katerim se določijo vrste in razpored vzdrževalnih del. Dolgoročen načrt vzdrževanja se upošteva pri pripravi izvedbenega programa vzdrževanja.

NADZOR NAD STANJEM CEST

7. člen

Nadzor nad stanjem cest zagotavljata strokovna služba z rednimi in izrednimi pregledi cest ter izvajalec rednega vzdrževanja s pregledniško službo. Posebej se pregled ceste lahko opravi tudi na podlagi opozorila ali zahteve inšpekcije za ceste ali policije. Strokovna služba zbira podatke s pregledov cest ter na predpisani način vodi evidenco o stanju cest. Ugotovitve s pregledov cest so osnova za določanje potrebnih vzdrževalnih ukrepov.

1. Redni pregledi

8. člen

Redni pregledi cest se izvajajo periodično v skladu z razporedom, določenim z izvedbenim programom vzdrževanja. Rezultat rednega pregleda je poročilo o stanju pregledanega dela ceste in predlog o potrebnih vzdrževalnih ukrepih. Na zahtevo strokovne službe je pri rednih pregledih dolžan sodelovati tudi predstavnik izvajalca rednega vzdrževanja.

Vrste rednih pregledov so:

-        sezonski pregledi cest,

-        letni pregledi cestnih objektov,

-        glavni pregledi cestnih objektov.

Letni in glavni pregledi cestnih objektov se nanašajo na objekte svetlih razpetin 5 m in več.

9. člen

Sezonski pregledi cest se opravljajo dvakrat letno, in sicer po koncu zimskega obdobja (marec–maj) in jeseni (september–november). Preverita se stanje cest in obseg poškodb, pri čemer se za ugotavljanje obsega poškodb izvajajo tudi meritve.

10. člen

Jekleni in leseni premostitveni objekti se pregledajo najmanj enkrat letno, drugi cestni objekti pa najmanj enkrat na dve leti. Pregledajo se vsi dostopni deli objekta, pri čemer se glede na ugotovitve pregleda ali pa na predhodno zahtevo inšpekcije za ceste ali strokovne službe izvedejo tudi meritve in preizkusi.

11. člen

Glavni pregledi cestnih objektov se opravljajo najmanj enkrat na šest let. Podrobno se pregledajo vsi deli objekta in izvedejo meritve in preizkusi. Izvajalec pregleda je dolžan odpraviti poškodbe zaradi preizkusov.

2. Izredni pregledi

12. člen

Izredni pregledi cest se opravljajo:

-        ob ali takoj po dogodkih, kot so naravne nesreče, težje prometne nesreče, požar, eksplozije, posedanje ali drsenje terena, izredni prevozi ter drugi izredni dogodki, ki vplivajo na cesto,

-        ob pojavu nenadnih večjih poškodb posameznih elementov ceste,

-        pri ugotavljanju sposobnosti ceste za prevzemanja dodatnih ali izrednih obremenitev,

-        pred pretekom garancijske dobe za cesto.

Strokovna služba določi vsebino in obseg izrednega pregleda ter imenuje komisijo za opravljanje pregleda. Komisija o svojih ugotovitvah sestavi poročilo s predlogom o potrebnih ukrepih.

REDNO VZDRŽEVANJE JAVNIH CEST

13. člen

Redno vzdrževanje se izvaja v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja. Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. Redna vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času manjšega prometa in po možnosti brez omejitev prometa.

Dela rednega vzdrževanja so:

1.      pregledniška služba,

2.      redno vzdrževanje prometnih površin,

3.      redno vzdrževanje bankin,

4.      redno vzdrževanje odvodnjavanja,

5.      redno vzdrževanje brežin,

6.      redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,

7.      redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,

8.      redno vzdrževanje vegetacije,

9.      zagotavljanje preglednosti,

10.   čiščenje cest,

11.   redno vzdrževanje cestnih objektov,

12.   nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,

13.   intervencijski ukrepi,

14.   zimska služba.

1. Pregledniška služba

14. člen

Pregledniška služba je dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej, ter preverjati (vizualni pregled) stanje vseh sestavnih delov ceste. Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi. Podatke o ugotovitvah s pregledov in opravljenih delih je dolžna zapisovati in hraniti na predpisani način ter jih posredovati strokovni službi.

O posegih ali uporabi ceste in varovalnega pasu, ki so v nasprotju z določili predpisov o cestah in varnosti cestnega prometa, je pregledniška služba dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti strokovno službo, pri večjih kršitvah pa tudi policijo ali inšpekcijo za ceste.

Pregledniška služba opravlja preglede cest najmanj:

-        trikrat dnevno na avtocestah in hitrih cestah,

-        enkrat dnevno na glavnih cestah, glavnih mestnih cestah in drugih cestah s PLDP > 4000,

-        dvakrat tedensko na regionalnih, zbirnih mestnih ali krajevnih cestah,

-        enkrat tedensko na lokalnih cestah, mestnih ali krajevnih cestah.

Na cestah nižjih kategorij in cestah, ki so prometno obremenjene le v omejenih časovnih obdobjih (na primer: kolesarske poti, turistične ceste, ceste, ki so v zimskem obdobju zaprte), pogostost pregledov določi strokovna služba glede na pomen ceste, prometne obremenitve, geografsko-klimatske razmere ter druge posebne razmere.

V obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej, je treba pogostost in obseg pregledov prilagoditi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost preglednika.

Pregledniška služba je dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne objekte, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.

2. Redno vzdrževanje prometnih površin

15. člen

Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih asfaltnih površin ali posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih poškodb.

Prometne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se praviloma popravljajo z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim primernim materialom.

3. Redno vzdrževanje bankin

16. člen

Kota bankine ne sme biti višja od kote roba vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm. Prečni naklon bankine mora omogočati odtok vode z vozišča in ne sme biti manjši kot 4% in ne večji kot 10%. Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah.

4. Redno vzdrževanje odvodnjavanja

17. člen

Z območja ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode.

5. Redno vzdrževanje brežin

18. člen

Brežine usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste.

6. Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme

19. člen

Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno njuno brezhibno delovanje in vidnost ter da izpolnjujeta zahteve zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) in predpisa o prometni signalizaciji in opremi cest.

7. Redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev

20. člen

Cestne naprave in ureditve morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje in omogočena normalna uporaba. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe.

Posebne naprave in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v cesto in so namenjeni urejanju in nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste, meritvam, obveščanju, pobiranju cestnine, telekomunikacijske naprave, energetski kabli, prezračevalne, zaščitne in varnostne naprave ter ureditve in naprave na počivališčih, morajo biti vzdrževani v skladu z navodili in predpisi za delovanje teh naprav.

8. Redno vzdrževanje vegetacije

21. člen

Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno.

Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati.

9. Zagotavljanje preglednosti

22. člen

Polja preglednosti, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, morajo biti vzdrževana tako, da je zagotovljena s predpisom določena preglednost, izjemoma, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost.

10. Čiščenje cest

23. člen

Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanje okolja.

11. Redno vzdrževanje cestnih objektov

24. člen

Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se na objektu in prostoru okoli objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.

Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov sodi zlasti čiščenje:

-        prometnih površin in prometne opreme na objektu,

-        prostora neposredno okoli objekta,

-        ležišč, dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov objekta,

-        naprav za odvodnjavanje,

-        naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt ali promet,

in manjša popravila:

-        poškodb prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin),

-        posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, popravila zaščitne plasti armature itd.),

-        protikorozijske zaščite,

-        hidroizolacije in odvodnjavanja,

-        izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij.

12. Nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil

25. člen

Največje dovoljene osne obremenitve ter skupne mase in dimenzije vozil se nadzirajo na lokacijah in v terminih, določenih z izvedbenim programom. Nadzor opravlja izvajalec rednega vzdrževanja s sodelovanjem policije.

13. Intervencijski ukrepi

26. člen

Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti strokovno službo, kadar je ogrožen ali oviran promet, pa tudi policijo.

Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije, je izvajalec rednega vzdrževanja dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje materialne škode.

Če to ni mogoče, je dolžan:

-        označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo,

-        izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste,

-        vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno.

14. Zimska služba

27. člen

Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.

28. člen

V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe. Izvedbeni program zimske službe pripravi izvajalec rednega vzdrževanja in ga predloži v sprejem strokovni službi najkasneje do 15. oktobra tekočega leta.

Z izvedbenim programom zimske službe se določijo zlasti:

-        organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev zimske službe,

-        razpored pripravljalnih del,

-        načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe (cestne baze),

-        razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del,

-        dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin,

-        načrt posipanja proti poledici in odstranjevanja snega,

-        mesta in način izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti,

-        način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest.

29. člen

Pripravljalna dela se izvajajo pred začetkom zimskega obdobja z namenom, da se omogoči učinkovito delo zimske službe. Pripravljalna dela obsegajo zlasti dela, ki se nanašajo na:

-        pripravo mehanizacije, prometne signalizacije in opreme, posipnega materiala,

-        pripravo ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti),

-        usposabljanje in strokovno izobraževanje za dela zimske službe.

30. člen

V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni deli cest posipajo proti poledici. Mesta in način posipanja se določijo glede na geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere.

Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, je treba namestiti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja ali pa (predvsem na avtocestah, hitrih in glavnih cestah) zagotoviti stalno spremljanje razmer in izvajanje ukrepov za preprečitev poledice na vozišču.

Okolju neprijazna topilna sredstva za sneg in led je dovoljeno uporabljati le v minimalnih potrebnih količinah. Za posipanje topilnih sredstev je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba upoštevati količino topilnega sredstva, ki je že na vozišču.

31. člen

Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah je opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prednostnih razredih določi strokovna služba tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže. Tabela 1, ki določa prednostne razrede za vzdrževanje cest v zimskih razmerah, je sestavni del tega pravilnika.

Tabela 1

Opombe k tabeli 1:

1. Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil.

2. Ne glede na določila v tretjem stolpcu, v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi.

Načrt pluženja, mesta odvažanja in mesta odlaganja snega se določijo z izvedbenim programom zimske službe. Mehanizirano odstranjevanje snega in ledu je treba izvajati tako, da ne pride do poškodb ceste, če pa to ni mogoče, je dela treba izvesti ročno. V naseljih morajo biti omogočeni prehodi za pešce. Ob taljenju snega in ledu mora biti omogočen odtok vode z vozišča.

32. člen

Po koncu zimskega obdobja je potrebno s cest odstraniti ostanke posipnih materialov (peska), začasno dopolnilno prometno signalizacijo ter začasno prometno opremo, cestne naprave in ureditve za zavarovanje ceste in prometa v zimskem obdobju.

33. člen

V tabeli 2, ki je sestavni del tega pravilnika, so navedena dela rednega vzdrževanja, ki so potrebna za omogočanje varnega prometa in ohranitev dobrega stanja cest. Dela so razvrščena v prednostne razrede glede na kategorijo ceste in pomembnost opravila. Dela se izvajajo v skladu s tem pravilnikom in v obsegu, določenim z izvedbenim programom.

Prednostni razred:

1     neodložljiva dela; opustitev teh del lahko ogrozi cesto in varnost prometa na njej (izvajajo se skladu z izvedbenim programom oziroma nemudoma po ugotovitvi pomanjkljivosti),

2     dela, ki so nujno potrebna (izvajajo se v skladu z roki, določenimi v izvedbenem programu vzdrževanja),

3     dela, katerih opustitev neposredno ne ogroža ceste in varnosti prometa, so pa potrebna za ohranjanje funkcionalnosti in urejenosti ceste (izvajajo se v skladu z izvedbenim programom oziroma po ugotovitvi pomanjkljivosti).

Legenda:

AC       avtocesta

JP       javna pot

HC      hitra cesta

LG       glavna mestna cesta

G1       glavna cesta I. reda

LZ        zbirna mestna ali zbirna krajevna cesta

G2       glavna cesta II. reda

LK       mestna ali krajevna cesta

R1       regionalna cesta I. reda

KD       daljinska kolesarska pot

R2       regionalna cesta II. reda

KG      glavna kolesarska pot

R3       regionalna cesta III. reda

KR       regionalna kolesarska pot

LC       lokalna cesta

Tabela 2

OBNAVLJANJE JAVNIH CEST

34. člen

Obnovitvena dela na cestah so zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov ceste. Izvajajo se občasno glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti cest ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, zaščite okolja in varnosti prometa.

35. člen

Obnovitvena dela je treba priglasiti pristojnemu organu po predpisih o urejanju prostora. Vrsto in obseg dokumentacije za obnovitvena dela določi strokovna služba glede na vrsto in zahtevnost opravila. Za zahtevnejša dela, ki se izvajajo na podlagi načrtov, se pripravi ustrezna projektna dokumentacija, za manj zahtevna dela, kot so preplastitve, pleskanje, antikorozjska zaščita in podobno pa opis del.

Pri pripravi projektne dokumentacije za obnovitvena dela se upoštevajo določila predpisov o graditvi objektov in predpisov o cestah. Smiselno se uporablja določbe zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86, 71/93, 40/94 – odl. US, 69/94 – odl. US, 29/95, 59/96 in 23/97), ki se nanašajo na idejni projekt, projekt za razpis in izvedbo ter projekt izvedenih del. Projektna dokumentacija se izdela na podlagi projektne naloge, ki jo pripravi strokovna služba na podlagi evidentiranih podatkov o stanju ceste ali na podlagi ugotovitev posebnega pregleda obravnavanega elementa ceste. V projektni nalogi se določijo tudi tehnični in tehnološki pogoji za izvedbo obnovitvenih del.

Opis del mora poleg podatkov, predpisanih za priglasitev del, vsebovati še podatke o stanju obravnavanega elementa ceste in obsegu del ter tehnične, tehnološke in druge zahteve za izvedbo obnovitvenih del.

36. člen

Pri izvajanju, nadzoru nad izvajanjem in prevzemu obnovitvenih del veljajo določbe predpisov o cestah, graditvi objektov, urejanju prostora, varnosti cestnega prometa in varstvu okolja.

Pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del vodi komisija, ki jo imenuje strokovna služba. Pregled in prevzem se opravljata v skladu z zakonom o graditvi objektov, pri čemer se smiselno uporabijo določila o tehničnih pregledih objektov in izdaji uporabnega dovoljenja ter v skladu z določili pogodbe o izvajanju del. Pri delu komisije, ki opravlja pregled in prevzem obnovitvenih del, sodeluje tudi predstavnik izvajalca rednega vzdrževanja.

37. člen

Med obnovitvena dela na cestah sodijo zlasti:

-        dograditev ali zamenjava voziščne konstrukcije,

-        preplastitve ali asfaltne prevleke vozišč,

-        ojačanje voziščne konstrukcije,

-        obsežnejše postavljanje novih ali nadomestitve obstoječih cestnih naprav in ureditev,

-        obsežnejše postavljanje nove ali nadomestitve obstoječe prometne opreme,

-        obsežnejše postavljanje nove ali nadomestitve obstoječe prometne signalizacije,

-        sanacija ali dograditev naprav za odvodnjavanje,

-        sanacije ali preureditve brežin,

-        ozelenitve zaradi zaščite ceste in ureditve okolice,

-        sanacije plazov, usadov, posedkov, izpodjedanj in drugih večjih poškodb ceste,

-        posamezne korekcije geometrijskih elementov ceste (krivine, prečni nagib),

-        preureditve ceste (manjše korekcije križišč, dograditev ločilnih in robnih pasov, bankin, kolesarskih stez, pločnikov v naseljih, zagotovitev preglednosti in podobno).

Med obnovitvena dela na cestnih objektih sodijo zlasti:

-        sanacije posameznih konstrukcijskih elementov,

-        sanacija vozišča,

-        sanacija ali dograditev hidroizolacije,

-        sanacija ali dograditev odvodnjavanja z objekta,

-        sanacija predorskih oblog,

-        sanacija opornih in podpornih konstrukcij,

-        sanacije ali zamenjave cestnih naprav in ureditev na objektih,

-        popravila ali zamenjave ležišč, členkov in dilatacij,

-        prenove antikorozivne zaščite jeklenih konstrukcij,

-        prenove površinske zaščite betonskih konstrukcij.

KONČNI DOLOČBI

38. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest (Uradni list SRS, št. 11/88).

39. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 2640-10/98

Ljubljana, dne 2. septembra 1998.

mag. Anton Bergauer l. r. 
Minister 
za promet in zveze