Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
pogojih za zavetišča za zapuščene živali obsega:
-
Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene
živali (Uradni list RS, št. 45/00 z dne 27. 5. 2000),
-
Pravilnik o spremembi pravilnika o pogojih za
zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 78/04 z dne 16. 7. 2004).
PRAVILNIK
o pogojih za zavetišča za zapuščene
živali
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje, ki jih morajo
izpolnjevati zavetišča za zapuščene živali, ureja sprejem in oddajo živali,
določa pogoje za namestitev in oskrbo živali, evidence ter veterinarsko‑sanitarni
red zavetišč.
II. POGOJI
2. člen
Zavetišče mora biti registrirano za
opravljanje dejavnosti zavetišča in mora imeti vsaj:
-
prostor za sprejem strank in vodenje evidenc,
-
prostor za opravljanje veterinarskih storitev,
-
sanitarne prostore za osebje,
-
prostor za pripravo in skladiščenje hrane,
-
prostor za shranjevanje opreme za čiščenje in
razkuževanje prostorov in opreme,
-
prostor za kopanje in čiščenje živali,
-
izolatorij za pse,
-
izolatorij za mačke,
-
bivalne prostore za pse,
-
bivalne prostore za mačke,
-
bivalne prostore (kletke, bokse oziroma
ustrezne posode) za druge hišne živali,
-
prostor za bolne in poškodovane živali,
-
prostor s hladilnico za poginule in usmrčene
živali (hladilna skrinja),
-
prostor za izpust psov.
3. člen
Celotno zavetišče mora biti ograjeno in, če
osebje ni stalno prisotno, tehnično varovano (alarm, vezan na varnostno službo,
policijo ali telefon vodje zavetišča).
Tla in stene v prostorih, kjer so nameščene
živali, morajo biti iz neporoznega in nehigroskopičnega materiala oziroma taka,
da se jih da enostavno čistiti in razkuževati, ter odporna na grizenje in
praskanje.
V zaprtih prostorih za živali mora biti
zagotovljeno ustrezno zračenje. V teh prostorih morajo biti stene in streha
ustrezno izolirani. V njih je priporočljiva temperatura med 5 °C ter 26 °C
in ne sme biti nižja od 0 °C.
V prostorih, kjer so bolne živali,
temperatura ne sme biti nižja od 20 °C.
4. člen
Bivalni prostor za psa mora imeti dva dela:
zaprti ‑ pokriti del in odprti del ‑ tekališče. Zaprti del mora biti velik
najmanj 1,2m x 1,8m, odprti del pa najmanj 1,2m x 2,4m.
Če je v enem prostoru nameščenih več psov,
mora imeti vsak pes v zaprtem delu zagotovljeno površino vsaj 1,5m2, v odprtem delu
pa najmanj 2m2.
V bivalnem prostoru morajo biti ustrezni
predmeti, s katerimi se pes zamoti oziroma igra.
5. člen
Bivalni prostor za mačke mora biti velik
najmanj 1m x 1m x 1m.
Če so mačke nameščene skupinsko, je lahko
skupaj nameščenih največ petnajst odraslih mačk ali dvajset mladičev, in sicer
v prostoru velikem najmanj 3m x 4,5m x 2m.
V vsakem bivalnem prostoru mora biti
prostor za iztrebljanje in ustrezno ležišče za vsako mačko.
V bivalnem prostoru morajo biti ustrezni
predmeti, s katerimi se mačka zamoti oziroma igra.
6. člen
Vsaj ena tretjina bivalnih prostorov in ena
tretjina prostorov v izolatoriju mora biti urejena tako, da omogoča varno
ravnanje z nevarnimi živalmi.
7. člen
Imetnik zavetišča mora imeti ustrezno
vozilo oziroma vozila za prevoz živali. V vozilu mora biti prostor za živali
ločen od prostora za voznika.
Prostor za živali mora biti:
-
dovolj prostoren, da žival normalno stoji in
leži,
-
zračen,
-
brez ostrih robov,
-
opremljen tako, da omogoča varen prevoz živali,
-
enostaven za čiščenje.
Vozilo mora biti vidno označeno z imenom,
naslovom in telefonsko številko zavetišča.
8. člen
Imetnik zavetišča mora imeti stalen in
neposreden vpogled v register psov, in sicer v tiste podatke, ki so potrebni za
iskanje skrbnika psa po identifikacijski številki o cepljenju ali opisu živali
ter za preverjanje lastništva živali.
Uradne ure v zavetišču morajo biti najmanj
štiri ure vsak delovni dan, poleg tega mora biti organizirana stalna 24‑urna
pripravljenost oziroma dežurstvo za sprejem živali v nujnih primerih. Dežurstvo
ima imetnik zavetišča lahko organizirano samostojno ali v sodelovanju z
veterinarsko organizacijo, Centrom za obveščanje ali policijo, ki mora imeti
telefonsko številko dežurnega v zavetišču.
V prostorih zavetišča mora biti oglasna
deska, na kateri se objavljajo podatki, pomembni za delo zavetišča. Imetnik
zavetišča mora iskati skrbnike živali tudi preko sredstev javnega obveščanja,
ki so pripravljena tovrstna obvestila objavljati zastonj. Imetnik zavetišča ima
lahko spletno stran na internetu, na kateri so fotografije in osnovni podatki
vseh najdenih živali (spol, starost, kje in kdaj je bila najdena).
9. člen
V zavetišču mora biti zadostno število
oskrbnikov, ki morajo biti usposobljeni za delo z živalmi ter za dajanje nujne
prve pomoči živalim, in sicer vsaj en oskrbnik na vsakih 20 namestitvenih mest
za pse.
Zavetišče mora imeti vodjo zavetišča, ki
mora imeti vsaj srednjo izobrazbo veterinarske smeri ali srednjo izobrazbo
druge smeri in z delom pridobljene izkušnje z živalmi.
Vodja vodi delo zavetišča, skrbi za
spoštovanje veterinarsko‑sanitarnega reda, vključuje v delo prostovoljce, je
odgovoren za vodenje evidenc.
Imetnik zavetišča ne more biti in v njem ne
more delati oseba, obsojena storitve kaznivega dejanja mučenja živali, razen če
gre za izrečen vzgojni ukrep opravljanja dela v korist lokalne skupnosti.
Imetnik zavetišča mora zagotoviti stalno
prisotnost ali pripravljenost veterinarja oziroma veterinarske službe.
10. člen
Zavetišče mora imeti svet zavetišča, ki:
-
nadzoruje delo zavetišča,
-
določa višino prispevkov, ki jih plačujejo
skrbniki v zvezi z zapuščenimi živalmi,
-
skrbi za promocijo zavetišča in za pridobivanje
sponzorskih sredstev.
Svet zavetišča imenuje lokalna skupnost
oziroma lokalne skupnosti, katerih območje s svojim delovanjem pokriva
zavetišče.
Svet zavetišča obvezno sestavljajo:
-
predstavnik lokalne skupnosti oziroma lokalnih
skupnosti, katerih območje s svojim delovanjem pokriva zavetišče,
-
predstavnik Veterinarske uprave Republike
Slovenije, ki ga določi predstojnik uprave,
-
predstavnik društva za zaščito živali, ki
deluje na območju, kjer je zavetišče,
-
predstavnik imetnika zavetišča, razen če je
imetnik zavetišča društvo za zaščito živali ali lokalna skupnost, na območju
katere je zavetišče.
III. SPREJEM ŽIVALI
11. člen
Imetnik zavetišča sprejme obvestilo o
zapuščeni živali, ga vpiše v evidenco, preveri, ali je žival na seznamu
pogrešanih živali in obvesti skrbnika, sicer pa zagotovi ulov in prevoz živali
v zavetišče, če najditelj tega ne more storiti sam.
Imetnik zavetišča mora zagotoviti
namestitev živali v zavetišče v roku 24 ur po sprejemu obvestila, če gre za
poškodovano žival, pa v roku 4 ur.
Če je zavetišče polno, se imetnik zavetišča
lahko dogovori z najditeljem ali drugo zainteresirano osebo, da le‑ta skrbi za
žival v času, dokler je zavetišče polno, oziroma zaprosi za pomoč drugo zavetišče.
Če je žival poškodovana, imetnik zavetišča
zagotovi njen prevoz v veterinarsko ambulanto, po veterinarski oskrbi pa prevoz
v zavetišče.
V primeru, da je žival agresivna, najditelj
ali imetnik zavetišča obvesti pristojno veterinarsko organizacijo. Enako se
postopa v primeru, če se pri živali utemeljeno sumi na steklino.
12. člen
Če se najde zapuščene prostoživeče domače
mačke, imetnik zavetišča te živali sprejme, jim po potrebi zagotovi ustrezno
veterinarsko oskrbo, zagotovi sterilizacijo oziroma kastracijo in jih po
okrevanju, če ni interesenta, ki bi jih prevzel v skrbništvo, ustrezno označene
vrne v okolje, kjer so bile najdene, če je okolje primerno za vrnitev.
13. člen
Imetnik zavetišča sprejema živali, za
katere njihovi skrbniki nočejo ali ne morejo več skrbeti (oddane živali), in
pomaga iskati nove skrbnike. Zavetišče sprejme žival v roku 8 dni po prejemu
zahteve. Skrbnik, ki je žival oddal, nima pravice do druge živali iz zavetišča,
razen v izjemnih primerih v dogovoru z vodjem zavetišča.
Skrbnik, ki oddaja žival, mora poleg
osebnih podatkov podati ustrezno izjavo, da je dejansko njen lastnik in da
soglaša, da lastninska pravica na živali preide na zavetišče, izročiti vso
dokumentacijo o živali, podati informacije o značaju in navadah živali ter
plačati prispevek za delovanje zavetišča.
Če žival izpolnjuje predpisane pogoje za
usmrtitev, imetnik zavetišča zavrne sprejem take živali in napoti skrbnika v
veterinarsko organizacijo.
IV. NAMESTITEV IN OSKRBA ŽIVALI
14. člen
(1) Zavetišču se lahko podeli koncesija za
izvajanje storitev zdravstvenega varstva živali v zavetišču, če izpolnjuje
pogoje iz pravilnika, ki ureja pogoje, ki jih morata za pridobitev koncesije
izpolnjevati živalski vrt in zavetišče za zapuščene živali.
(2) Če zavetišče ne izpolnjuje pogojev iz
pravilnika, ki ureja pogoje, ki jih morata za pridobitev koncesije izpolnjevati
živalski vrt in zavetišče za zapuščene živali, mora za izvajanje storitev
zdravstvenega varstva živali v zavetišču skleniti pogodbo z verificirano
veterinarsko organizacijo.
15. člen
Vsako novo sprejeto žival je potrebno
namestiti v izolatorij tako, da ne more priti v stik z drugimi živalmi. Do
izolatorija ima dostop samo osebje zavetišča in doktor veterinarske medicine,
ki opravlja dejavnost zdravstvenega varstva živali v zavetišču (v nadaljnjem
besedilu: veterinar).
Pred namestitvijo nove živali mora biti
izolatorij razkužen.
Vsako sprejeto žival mora pregledati
veterinar najkasneje v 24 urah po namestitvi. Živalim je treba odstraniti
notranje in zunanje zajedavce in jih preventivno vakcinirati proti kužnim
boleznim.
Osebje zavetišča mora v izolatoriju najmanj
dvakrat dnevno preveriti splošno stanje in počutje živali ter o tem voditi
evidenčni list, kamor vpiše svoja opažanja in po potrebi obvestiti veterinarja.
Vse ugotovljene nepravilnosti (neješčnost, neredno iztrebljanje, apatičnost,
agresivnost) mora vpisati v kartoteko živali in po potrebi obvestiti
veterinarja.
Namestitev v izolatoriju traja za pse
praviloma 10 dni, za mačke pa praviloma 14 dni.
16. člen
Živali v zavetišču morajo biti nameščene
tako, da se čim bolj omeji možnost prenašanja okužb, stiki nezdružljivih živali
in onemogoči parjenje. Živali z mladiči in bolne živali morajo biti nameščene
ločeno od drugih živali.
Vse živali morajo biti redno hranjene v
skladu z njihovimi potrebami. O izjemah, potrebnih zaradi zdravstvenega stanja
živali, odloča veterinar.
Osebje zavetišča mora vsak dan dvakrat
preveriti splošno stanje in počutje živali v zavetišču. Vse ugotovljene
spremembe (neješčnost, neredno iztrebljanje, apatičnost, agresivnost) mora
vpisati v kartoteko živali in po potrebi obvestiti veterinarja.
Vsi prostori zavetišča morajo biti najmanj
enkrat dnevno očiščeni, prostori, kjer se nahajajo živali, pa po potrebi
razkuženi. Iztrebke je treba redno odstranjevati.
V. ODDAJA ŽIVALI
17. člen
Za vrnitev najdene živali mora skrbnik, ki
se mu je žival izgubila, podati zahtevo imetniku zavetišča.
Če imetnik zavetišča dvomi, da gre za
pravega skrbnika, lahko zahteva predložitev ustreznih dokazov (knjižica o
cepljenju, veterinarska kartoteka, fotografije, izjave sosedov ipd.) oziroma
počaka do preteka roka 8 dni, če se javi še kaka oseba, ki trdi, da je skrbnik
živali.
Predložitev dokazov iz drugega odstavka
tega člena je obvezna, če žival osebe ne prepozna, je do nje napadalna ali se
je boji.
Skrbnik mora predhodno pokriti stroške
oskrbe živali po veljavnem ceniku zavetišča.
Skrbnik mora podpisati izjavo, da je
dejansko skrbnik živali in da mu je bila žival vrnjena.
Preden pes ali mačka zapusti zavetišče, mora
biti označena z mikročipom za identifikacijo živali.
18. člen
Če skrbnik ne zahteva vrnitve živali ali če
gre za odvzeto ali oddano žival, jo imetnik zavetišča odda novemu skrbniku, ki
se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel.
Če je več interesentov, imetnik zavetišča
odda žival tistemu interesentu, ki ima najboljše pogoje za oskrbo živali.
Zavetišče o tem presodi na podlagi predhodno izpolnjenega vprašalnika o
interesentovih izkušnjah z živalmi, znanju, bivalnih pogojih in o tem, kakšno
žival želi. Imetnik zavetišča lahko pred oddajo živali preveri, ali interesent
dejansko izpolnjuje pogoje oziroma ali je navedel resnične podatke.
Ob predaji živali mora novi skrbnik
podpisati izjavo o prevzemu živali, s katero se zaveže, da bo za žival ustrezno
skrbel. Iz izjave mora biti razvidno vsaj naslednje:
-
osebno ime in datum rojstva skrbnika,
-
naslov stalnega prebivališča ter telefonska
številka,
-
naslov, kjer bo bivala žival,
-
opis živali,
-
identifikacijska številka živali (mikročip),
-
soglasje skrbnika, da predstavniki zavetišča
občasno preverjajo, ali ustrezno skrbi za žival,
-
soglasje skrbnika, da bo v primeru prodaje ali
oddaje živali o tem obvestil imetnika zavetišča.
V primeru selitve skrbnik živali o tem
pisno obvesti imetnika zavetišča.
19. člen
Pred oddajo se psice praviloma sterilizira,
mačke pa sterilizira oziroma kastrira. O izjemah odloča vodja zavetišča, ki
mora v kartoteko vpisati utemeljitev svoje odločitve.
20. člen
Pri brejih živalih in živalih z mladiči
začne rok 30 dni, po katerem je žival dovoljeno usmrtiti, teči šele od dneva
odstavitve mladičev, oziroma šestdeseti dan po skotitvi mladičev.
V primeru samic z mladiči, katerih število
presega število, ki ga lahko vzredi samica sama ali ob pomoči človeka in je
možnost za oddajo teh mladičev zelo majhna, lahko veterinar dovoli usmrtitev
določenega števila mladičev takoj po skotitvi.
VI. EVIDENCE
21. člen
Imetnik zavetišča mora voditi ustrezne
evidence o zapuščenih in pogrešanih živalih, sprejemu živali, vrnitvi živali
njihovim skrbnikom oziroma oddaji živali novim skrbnikom, zdravljenju, poginih
in usmrtitvah.
Ob sprejemu v zavetišče se žival vpiše v
ustrezno evidenco, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
-
zaporedno številko vpisa v evidenco,
-
opis in fotografijo živali,
-
identifikacijsko številko o cepljenju proti
steklini (če jo ima),
-
navedbo, ali gre za najdeno, odvzeto ali oddano
žival,
-
uro, datum in kraj najdbe,
-
osebno ime in naslov najditelja,
-
uro in datum sprejema živali,
-
osebno ime osebe, ki je žival sprejela.
Evidenca mora biti izdelana oziroma
zaščitena tako, da ni možno brisanje ali nepooblaščeno vpisovanje in
spreminjanje podatkov.
Vsaka žival mora imeti tudi kartoteko, ki
mora poleg podatkov iz evidence vsebovati vsaj še naslednje podatke:
-
če gre za oddano žival, podatke o skrbniku,
njegovo soglasje, da lastninska pravica na živali preide na zavetišče, ter vso
dokumentacijo o živali;
-
če gre za odvzeto žival, mora biti priložena
kopija odločbe, s katero je bila žival odvzeta;
-
o zdravstvenem stanju živali ob sprejemu in o
veterinarski oskrbi;
-
o zdravljenju živali, morebitni sterilizaciji
oziroma kastraciji, kroničnih boleznih ali poškodbah;
-
o značaju oziroma obnašanju živali (odnos do
ljudi in drugih živali, čistoča, prehrambene navade, lajanje, morebitna
agresivnost, plašnost in drugo);
-
o morebitnih poškodbah, ki jih je žival
povzročila človeku ali drugi živali.
Podatke o vrnitvi živali skrbniku oziroma
oddaji novemu skrbniku ali usmrtitvi se v evidenco vpiše po opravljenem
postopku.
VII. VETERINARSKO‑SANITARNI RED
22. člen
Imetnik zavetišča sprejme interni akt o
veterinarsko‑sanitarnem redu zavetišča, v katerem v skladu s tem pravilnikom
natančneje določi način dela in oskrbe živali v zavetišču, vzdrževanje objektov
ter higiene in podobno.
Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene
živali (Uradni list RS, št. 45/00)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Obstoječa zavetišča morajo uskladiti svoje
delovanje z določbami tega pravilnika v roku enega leta po njegovi uveljavitvi.
Dokler ni vzpostavljen računalniški
register psov, zavetišče pridobiva podatke iz prvega odstavka 8. člena tega
pravilnika od pooblaščenih veterinarskih organizacij.
24. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi pravilnika o pogojih za
zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 78/04) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.