Pravilnik o dodeljevanju študijskih pomoči

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o dodeljevanju študijskih pomoči obsega:

-        Pravilnik o dodeljevanju študijskih pomoči (Uradni list RS, št. 75/94 z dne 2. 12. 1994),

-        Pravilnik o spremembi pravilnika o dodeljevanju študijskih pomoči (Uradni list RS, št. 53/96 z dne 20. 9. 1996),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o dodeljevanju študijskih pomoči (Uradni list RS, št. 94/00 z dne 13. 10. 2000),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju študijskih pomoči (Uradni list RS, št. 5/08 z dne 18. 1. 2008),

-        Pravilnik o dodeljevanju študijskih pomoči strokovnim delavcem na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 106/10 z dne 27. 12. 2010).

PRAVILNIK

o dodeljevanju študijskih pomoči

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik ureja načrtovanje in dodeljevanje študijskih pomoči za potrebe zaposlovanja strokovnih delavcev v vrtcih in šolah, ki izvajajo javno službo, ter visokošolskih zavodih.

2. člen

(oblike študijskih pomoči)

Študijske pomoči po tem pravilniku se lahko podeli v naslednjih oblikah:

-        kot štipendije za študente, ki se izobražujejo za pedagoške poklice, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Republiškem zavodu za zaposlovanje,

-        (prenehala veljati),

-        kot financiranje visokošolskih zavodov, ki izvajajo izredni študij za zaposlene učitelje in vzgojitelje,

-        v drugih oblikah.

3. člen

(pravica do študijske pomoči)

Pravico do študijske pomoči imajo kandidati, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji in so zaposleni ali se nameravajo zaposliti v javnem vrtcu ali šoli ali visokošolskem zavodu, ki izvaja študijske programe za izobraževanje učiteljev, ter izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem pravilnikom.

Študijske pomoči se dodeljujejo za študij v Republiki Sloveniji. Izjemoma se lahko prosilcu dodeli študijska pomoč tudi za študij v tujini, kadar v Sloveniji ni ustreznega študijskega programa.

4. člen

(načela za dodeljevanje študijskih pomoči)

Načela za dodeljevanje študijskih pomoči so:

-        dolgoročne prednostne in zaposlitvene potrebe vrtcev in šol, ki izvajajo javno službo,

-        spodbujanje k odločanju za pedagoške poklice,

-        nagrajevanje po študijskem uspehu,

-        izboljšanje socialnega položaja.

5. člen

(program študijskih pomoči)

Obseg in oblike študijskih pomoči se načrtujejo z okvirnim programom študijskih pomoči, ki ga določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

Okvirni program študijskih pomoči vsebuje:

-        vrste in oblike študijskih pomoči po prednostnih študijskih programih,

-        predvideno število prejemnikov študijskih pomoči,

-        vire financiranja in druge elemente financiranja,

-        obseg in razporeditev planiranih finančnih obveznosti po koledarskih in študijskih letih od začetka do konca financiranja.

6. člen

(Komisija za študijske pomoči)

Postopek dodeljevanja študijskih pomoči vodi komisija za študijske pomoči, ki šteje 10 članov. Člane in predsednika imenuje minister izmed delavcev Ministrstva za šolstvo in šport, učiteljev in predstavnikov širše javnosti, in sicer za dobo 4 let.

Komisija za študijske pomoči predlaga ministru:

-        okvirni program študijskih pomoči,

-        kandidate za študijske pomoči,

-        višino študijskih pomoči,

-        vrednost točke za izračun štipendije,

-        višino dodatka za deficitarne poklice.

Komisija za študijske pomoči razpisuje študijske pomoči v skladu z okvirnim programom študijskih pomoči, najmanj enkrat letno poroča ministru o izvajanju programa študijskih pomoči ter opravlja druge naloge.

7. člen

O dodelitvi študijskih pomoči odloči minister.

II. ŠTIPENDIRANJE

8. člen

(posebni pogoji za štipendiranje)

Poleg splošnih pogojev se kot poseben pogoj za pridobitev štipendije lahko določi tudi vrsta študijskega programa oziroma smeri študija in izjava pooblaščenega organa javnega vrtca ali šole, da bo prosilca po končanem študiju zaposlil.

9. člen

(razpis štipendij)

Štipendije se podeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi vsako leto v skupnem razpisu kadrovskih štipendij v Republiki Sloveniji.

Razpis štipendij obsega:

-        študijske programe oziroma smeri študija, za katere se razpisujejo štipendije,

-        število štipendij,

-        prosta zaposlitvena mesta v vrtcih in šolah; ki izvajajo javno službo,

-        pogoje za prijavo na razpis,

-        merila za dodelitev štipendije,

-        rok za prijavo in obvestilo o izbiri,

-        dokazila, ki jih je treba priložiti prijavi na razpis, in sicer dokazilo o vpisu, dokazilo o študijskem oziroma učnem uspehu v poprejšnjem izobraževanju, življenjepis, potrdilo o stalnem oziroma začasnem bivališču.

10. člen

(izbira kandidatov)

Če je kandidatov več, kot je razpisanih štipendij, imajo prednost:

-        kandidati, za katere vrtci ali šole, ki izvajajo javno službo, izjavijo, da jih bodo zaposlili,

-        če je kandidatov več, kot je zaposlitvenih mest, imajo prednost kandidati z boljšim poprejšnjim učnim uspehom.

Če je po uporabi meril iz prejšnjih dveh odstavkov kandidatov še vedno več, kot je razpisanih štipendij, se uporabi socialno merilo.

11. člen

(indeks socialnega položaja)

Socialno merilo se upošteva na ta način, da se za kandidate izračuna indeks socialnega položaja, in sicer po naslednji metodologiji:

-        en sam hranitelj družine                                                                                       +4 točke

-        za vsakega nepreskrbljenega otroka v družini poleg prosilca                             +1 točka

-        stalno bivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija                                  +1 točka

-        posebne socialne ali zdravstvene razmere študenta.(na primer:

brez staršev ali skrbnikov, najmanj 80-odstotna invalidnost)                              +4 točke

12. člen

(obveščanje kandidatov o izbiri)

Komisija za študijske pomoči mora o izbiri kandidate za štipendije pisno obvestiti v roku 30 dni od preteka roka za oddajo prijav na razpis.

Kandidat lahko sproži spor pred sodiščem za delovne in socialne spore v 30 dneh od prejema obvestila.

13. člen

(višina štipendije)

Višina osnovne štipendije se določi glede na študijski uspeh in kraj študija po naslednjih merilih:

Študentom, ki se vozijo iz kraja bivanja v študijsko središče, pripada osnovna štipendija za študij v kraju bivanja in povračilo stroškov za mesečno primestno ali medkrajevno vozovnico za ves čas organiziranih predavanj vaj in seminarjev.

Študentom, ki se izobražujejo za deficitarne pedagoške poklice, pripada poleg osnovne štipendije dodatek za deficitarnost do 200 točk.

Število točk za posameznega štipendista se določi za vsako študijsko leto na novo, pri tem se upošteva doseženi študijski uspeh iz prejšnjega študijskega leta. Štipendistom študentom prvega letnika pripada štipendija za poprečni študijski uspeh 7,4 do 7,6.

Študentom prvega letnika podiplomskega študija se upošteva študijski uspeh dodiplomskega študija.

14. člen

(štipendijska pogodba)

Medsebojna razmerja med štipendistom, štipenditorjem in vrtcem ali šolo, ki izvaja javno službo, v katerem bo štipendist po končanem študiju opravljal pripravništvo in se zaposlil, se podrobneje uredijo s štipendijsko pogodbo.

Pogodbo o štipendiranju podpišejo:

-        minister,

-        štipendist,

-        štipendistov porok,

-        vrtec ali šola, ki je dal izjavo, da bo štipendista zaposlil.

V pogodbi o štipendiranju se določijo pravice in obveznosti pogodbenih strank.

15. člen

(izplačila štipendij)

Štipendija se izplačuje štipendistu praviloma do 5. dne v mesecu za prejšnji mesec.

16. člen

(potrdila o napredovanju pri študiju)

Štipendist mora v času študija vsako leto do 1. oktobra predložiti komisiji za študijske pomoči:

-        potrdilo o vpisu v višji letnik,

-        potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih.

17. člen

(nagrada štipendistu)

Štipendistu, ki konča študij pred rokom, določenim s študijskim programom oziroma statutom visokošolskega zavoda, se preostali znesek štipendije, ki bi mu pripadala po štipendijski pogodbi, izplača naenkrat, poleg tega pa še enomesečna štipendija kot enkratna nagrada. Osnova za izračun višine enkratne nagrade je višina štipendije za mesec, v katerem je končal študij.

18. člen

(mirovanje štipendiranja)

Štipendist ima pravico do mirovanja štipendijskega razmerja, če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester ali če ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra, vendar največ za eno leto v celotnem trajanju štipendijskega razmerja.

Štipendistke matere, ki v času sklenjenega štipendijskega razmerja rodijo, imajo dodatno pravico do mirovanja štipendijskega razmerja in sicer po eno leto za vsakega živo rojenega otroka.

Ne glede na prejšnja odstavka lahko Komisija za študijske pomoči odobri mirovanje štipendijskega razmerja tudi v primeru hujše bolezni štipendista ali hujše bolezni otroka, rojenega v času trajanja štipendijskega razmerja, ki je več kot tri mesece onemogočala študij v skladu s pogodbo, kar potrdi lečeči zdravnik ter v primeru napotitve štipendista v tujino v okviru akcije Comenius asistenti.

Štipendistu v primeru koriščenja pravice mirovanja štipendijskega razmerja ne pripada nagrada iz 17. člena tega pravilnika.

19. člen

(pretrganje štipendiranja)

Štipendist izgubi pravico do štipendije in je dolžan vrniti vse prejete zneske v naslednjih primerih:

-        če po letu dni mirovanja pravice do štipendiranja ne opravi vseh pogojev za vpis v višji letnik ali dokončanje študija oziroma če po tem roku ne pošlje štipenditorju ustreznih dokazil,

-        če opusti študij ali spremeni študijski program brez soglasja štipenditorja,

-        če med prejemanjem štipendije po tem pravilniku sklene štipendijsko razmerje še pri drugem štipenditorju ali se zaposli brez soglasja štipenditorja,

-        če da štipenditorju lažne podatke ali če štipenditorju ne da podatkov, pomembnih za obstoj štipendijskega razmerja ali obseg pravic iz tega razmerja.

20. člen

(opustitev štipendiranja)

Štipendist izgubi pravico do štipendije, njegove obveznosti do štipenditorja pa ugasnejo v naslednjih primerih:

-        če postane trajno telesno ali duševno nezmožen za nadaljnji študij oziroma delo v šolstvu,

-        (črtana).

21. člen

(obveznosti štipendista)

Štipendist, ki izgubi pravico do štipendije ali se ne zaposli v skladu s pogodbo o štipendiranju, je dolžan vrniti izplačane zneske štipendije z obrestmi po veljavni obrestni meri za dolgoročne kredite Nove Ljubljanske banke, razen v opravičljivih primerih, ki jih oceni komisija za študijske pomoči.

Štipendist je dolžan povrniti sorazmerni del zneska prejete štipendije, če je po svoji volji prekinil delovno razmerje v javnem vrtcu ali šoli pred potekom roka, določenega s pogodbo.

22. člen

(oprostitev vračila štipendije)

Štipendist je oproščen vračila štipendije in sklenitve delovnega razmerja po pogodbi:

-        če mu štipenditor v 60 dneh po njegovem pisnem obvestilu, da je končal študij v skladu s pogodbo, ne najde pripravniškega delovnega mesta v javnem vrtcu ali šoli,

-        če mu štipenditor po opravljenem pripravništvu in strokovnem izpitu ne zagotovi sklenitve delovnega razmerja.

Komisija lahko štipendista izjemoma oprosti pogodbenih obveznosti, če je ta v težjem zdravstvenem stanju ali če sklene delovno razmerje v upravnih organih na področju vzgoje in izobraževanja.

Komisija lahko štipendistu dovoli obročno vračanje štipendije, če oceni, da je gmotno ogrožen.

III. SUBVENCIONIRANJE

23. člen

(prenehal veljati)

24. člen

(prenehal veljati)

25. člen

(prenehal veljati)

26. člen

(prenehal veljati)

27. člen

(prenehal veljati)

28. člen

(prenehal veljati)

29. člen

(prenehal veljati)

30. člen

(prenehal veljati)

31. člen

(prenehal veljati)

IV. FINANCIRANJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV, KI IZVAJAJO IZREDNI ŠTUDIJ ZA ZAPOSLENE UČITELJE IN VZGOJITELJE

32. člen

(financiranje visokošolskih zavodov)

V skladu z okvirnim letnim programom študijskih pomoči lahko Ministrstvo za šolstvo in šport visokošolskemu zavodu plača izvajanje študijskega programa za zaposlene učitelje in vzgojitelje na ta način, da zagotovi denar za plače visokošolskih učiteljev in drugih delavcev ter za kritje sorazmernega deleža materialnih stroškov.

33. člen

(podlaga za financiranje)

Podlaga za financiranje je letna oziroma semestrska najava za izredni študij prilagojenega študijskega programa, ki mora vsebovati najmanj:

-        podatke o številu ur predavanj in vaj ter drugih oblik pedagoškega dela,

-        poimenski seznam izrednih študentov in število skupin pri vajah,

-        poimenski seznam učiteljev in obseg pedagoških obremenitev.

Pri izračunu letne dvanajstine se uporabljajo merila, ki veljajo za redni študij. Šteje se, da se delo opravlja v času izven redne delovne obveznosti.

Financer in visokošolski zavod, ki izvaja izredni študij za zaposlene učitelje in vzgojitelje, se dogovorita s pogodbo vsako leto na novo, katere stroške bo visokošolski zavod zaračunal slušateljem in v kakšni višini.

Pravilnik o dodeljevanju študijskih pomoči (Uradni list RS, št. 75/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

34. člen

(prenehanje veljavnosti pravilnika o štipendiranju)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o štipendiranju učencev in študentov pedagoških smeri izobraževanja, ISS/ 2. 2. 1982.

35. člen

(uveljavitev pravilnika o dodeljevanju študijskih pomoči)

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi pravilnika o dodeljevanju študijskih pomoči (Uradni list RS, št. 53/96) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o dodeljevanju študijskih pomoči (Uradni list RS, št. 94/00) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju študijskih pomoči (Uradni list RS, št. 5/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o dodeljevanju študijskih pomoči strokovnim delavcem na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 106/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»18. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.