Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni obsega:

-        Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98 z dne 12. 3. 1998),

-        Spremembe navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 47/98 z dne 29. 6. 1998),

-        Navodilo o spremembah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 26/00 z dne 24. 3. 2000),

-        Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 67/01 z dne 10. 8. 2001),

-        Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 33/02 z dne 12. 4. 2002),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 37/03 z dne 18. 4. 2003),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 117/04 z dne 29. 10. 2004),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 31/05 z dne 25. 3. 2005),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 83/07 z dne 14. 9. 2007),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 22/09 z dne 23. 3. 2009),

-        Pravilnik o spremembi Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 17/15 z dne 13. 3. 2015),

-        Pravilnik o spremembi Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 47/18 z dne 6. 7. 2018),

-        Pravilnik o izvajanju državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka (Uradni list RS, št. 57/18 z dne 24. 8. 2018),

-        Pravilnik o spremembah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 57/18 z dne 24. 8. 2018),

-        Pravilnik o spremembah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 57/21 z dne 12. 4. 2021),

-        Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 162/21 z dne 8. 10. 2021),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 39/23 z dne 31. 3. 2023).

PRAVILNIK

za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni

(neuradno prečiščeno besedilo št. 16)

I

S tem pravilnikom se zagotavlja kakovostno preventivno zdravstveno varstvo na primarni ravni na naslednjih področjih:

1.      reproduktivno zdravstveno varstvo,

2.      preventivno zdravstveno varstvo otrok, mladostnikov in študentov,

3.      (črtana),

4.      (črtana),

5.      zobozdravstveno varstvo otrok in mladine,

6.      preventivno zdravstveno varstvo odraslih oseb na primarni ravni,

7.      zdravstveno varstvo za varovance obravnavane v patronažnem varstvu,

8.      zdravstveno varstvo športnikov.

Ta pravilnik se uporablja tudi za izvajanje 26., 27., 28., 172. in 173. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14, 85/14, 10/17 – ZČmIS, 64/18 in 4/20).

II

1. Reproduktivno zdravstveno varstvo

1.1. Namen in cilji

Cilji preventivnih programov za varovanje reproduktivnega zdravja (v nadaljnjem besedilu: preventivni programi VRZ) so:

-        zmanjšati ogroženost zaradi bolezni, ki so povezane z reprodukcijo, nenačrtovanimi in neželenimi nosečnostmi,

-        (prenehala veljati),

-        zagotoviti uveljavljanje reproduktivnih pravic in promovirati reproduktivno zdravje.

Reproduktivno zdravje zagotavljajo pravica do zadovoljnega in varnega spolnega življenja, do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, do enake dostopnosti do informacij v zvezi z načrtovanjem družine in varovanjem reproduktivnega zdravja ne glede na spol, do varnih in učinkovitih metod za načrtovanje družine ter pravica do zdravstvenih storitev, ki zagotavljajo ženskam varno nosečnost in porod, ter učinkovito preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni, ki povzročajo prezgodnjo obolevnost in umrljivost.

1.2. Vsebina preventivnih programov varovanja reproduktivnega zdravja

1.2.1. Pregledi in nasveti za načrtovanje družine, za rabo kontracepcije, proti spolno prenosnim okužbam in posledični neplodnosti

Namen teh pregledov in svetovanj je aktivna podpora in zdravstveni nadzor nad populacijo v rodnem obdobju, svetovanje o optimalnem času za zanositev, o primernih metodah uravnavanja rodnosti, o dejavnikih tveganega spolnega in kontracepcijskega vedenja in o dejavnikih tveganja v zvezi s spolno prenosnimi okužbami in posledično neplodnostjo.

Svetovanje obsega usmerjen pogovor o primernih metodah uravnavanja rodnosti (prednosti in pomanjkljivosti kontracepcijskih metod), poduk o pravilni uporabi izbrane metode in kasneje preverjanje, ali jo ženska res pravilno uporablja, svetovanje o tveganem spolnem vedenju s poudarkom na preprečevanju spolno prenosnih boleznih. Opravi se ob prvem obisku pri ginekologu, pri prvem predpisovanju kontracepcije, po porodu, pred dovoljenim splavom in po njem, po spontanem splavu, pri vsaki menjavi metode ter pri prekinitvi rabe vseh kontracepcijskih metod za več kot 12 mesecev.

Predpisovanje hormonske kontracepcije pri ženskah, ki še niso imele spolnih odnosov, se opravi brez preventivnega ginekološkega pregleda. Preventivni ginekološki pregled je potreben šele po začetku spolne aktivnosti. Če je ženska že opravila preventivni pregled v zadnjih treh letih, ga ob začetku predpisovanja hormonske kontracepcije ni treba ponoviti. Ob kliničnih znakih ali strokovno utemeljenem sumu na ginekološko bolezen pa je ginekološki pregled nujen, vendar sodi v kurativni program.

Pred predpisovanjem hormonske kontracepcije (v vseh starostih) se opravi:

-        pregled zdravstvene dokumentacije;

-        natančna družinska, osebna in ginekološko-porodniška anamneza, usmerjena v dejavnike tveganja;

-        ocena somatskega statusa: barva beločnic, palpacija ščitnice in jeter;

-        merjenje telesne teže in krvnega tlaka;

-        na osnovi anamnestičnih podatkov in kliničnih ugotovitev še laboratorijske preiskave, napravljene v skladu z veljavnimi strokovnimi priporočili in ki lahko izključijo stanja, pri katerih je hormonska kontracepcija kontraindicirana. Ob sumu na bolezen indicirane preiskave sodijo v kurativno obravnavo. Vse ugotovitve je potrebno zabeležiti v zdravstveno dokumentacijo.

Ob predpisovanju intrauterine kontracepcije in diafragme je potreben ginekološki pregled. Če je tak pregled ženska opravila v zadnjih treh letih, je potreben le usmerjen ginekološki pregled, brez odvzema brisa materničnega vratu. Vse ugotovitve je treba zabeležiti v zdravstveni dokumentaciji.

Pregled pred predpisovanjem intrauterine kontracepcije obsega:

-        pregled zdravstvene dokumentacije;

-        osebna, ginekološka in porodniška anamneza, s posebnim poudarkom na dejavnikih, kjer je raba intrauterine kontracepcije kontraindicirana;

-        ginekološki pregled;

-        orientacijski somatski status, merjenje telesne teže in krvnega tlaka;

-        na osnovi anamnestičnih podatkov in kliničnih ugotovitev še laboratorijske preiskave v skladu z veljavnimi strokovnimi priporočili.

Če je ob pregledu postavljen sum na bolezen, strokovno indicirana ultrazvočna preiskava ne sodi več v preventivni program, ampak je del kurativne obravnave.

1.2.2. Preventivni pregledi v nosečnosti

Namen teh pregledov je aktiven zdravstveni nadzor nosečnic in ploda (ocena tveganja za neugoden izid nosečnosti).

V času nosečnosti je treba opraviti deset sistematičnih pregledov, tri ultrazvočne preiskave, ki so del sistematičnega pregleda in pregled zaradi presejanja za kromosomopatije pri plodu ter izvajati individualna svetovanja.

Prvi pregled nosečnice opravi ginekolog v času do 12. tedna nosečnosti in opredeli stopnjo ogroženosti nosečnosti; pri ogroženih nosečnicah se za nadaljnje spremljanje poveže s sekundarnim centrom. Ponovni sistematični preventivni pregledi so okvirno v 24., 28., 35. in 40. tednu nosečnosti in jih opravi izbrani ginekolog. V 20.−21. tednu nosečnosti se opravi ultrazvočni pregled in usmerjen pogovor z nosečnico. Preostalih pet sistematičnih pregledov pri zdravi nosečnici z nizkim tveganjem za zaplete v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti opravi diplomirana babica ali diplomirana medicinska sestra, ki sme samostojno opravljati delo v zdravstveni dejavnosti. Če v ginekološkem timu ni zaposlene diplomirane babice ali diplomirane medicinske sestre, ki sme samostojno opravljati delo v zdravstveni dejavnosti oziroma zdravstvena ustanova nima ginekološko-porodniške referenčne ambulante, opravi tudi te preglede ginekolog.

Prvi sistematični preventivni pregled nosečnice se izvede v času do 12. tedna nosečnosti in obsega:

-        pregled zdravstvene dokumentacije;

-        družinsko, osebno, ginekološko in porodniško anamnezo, usmerjeno v dejavnike tveganja;

-        presejanje za depresivne in anksiozne motnje, odvisnost in nasilje v družini;

-        preverjanje jemanja folne kisline in vitamina D;

-        ginekološki pregled, bris materničnega vratu pa le, če je zadnji izvid starejši od treh let ali pa je ocenjen z APC-N ali več;

-        orientacijski splošni somatski status, merjenje telesne teže in krvnega tlaka;

-        laboratorijske preiskave: hemogram, krvni sladkor na tešče, krvna skupina in Rh-D, ICT, serološke preiskave na toksoplazmozo, sifilis, anti-HIV, anti-HCV, hepatitis B, urinske preiskave − albumen, sediment, urinokulturo. Test PCR na spolno prenosljive bolezni (C. trachomatis, N. gonorrhoeae in urogenitalne mikoplazme) in anti-HCV se opravi glede na strokovno opredeljeno indikacijo. Serološka preiskava na hepatitis B se izvaja na naslednji način: anti-HBs (za rojene po letu 1992 ali cepljene), anti-HBc (za rojene pred letom 1992 ali necepljene), HBsAg se opravi, če je anti-HBc pozitiven.

Individualno zdravstveno vzgojno svetovanje v nosečnosti obsega zdravstvena priporočila v zvezi z nosečnostjo, s posebnim poudarkom na delu, ki ga nosečnica opravlja, ter je posvečeno spodbujanju zdravega načina življenja in nadzoru telesne teže. Opravi ga lahko diplomirana babica individualno ali v skupinski obliki. Nosečnico spodbudi k udeležbi na Priprava na porod in starševstvo in Vadba za nosečnice ter pri ponovnem pregledu preveri, ali je priporočilo upoštevala.

Izdaja materinske knjižice z vpisanimi podatki opravljenega pregleda, preiskav in opozoril. Materinska knjižica je obvezna dokumentacija preventivnega programa nosečnic, ki jo izda izbrani ginekolog ob prvem sistematičnem pregledu v nosečnosti in vsebuje najmanj naslednje podatke o nosečnici oziroma plodu:

-        ime in priimek nosečnice;

-        rojstni datum;

-        naslov stalnega bivališča;

-        opravljene presejalne preiskave in teste;

-        zabeležko o aplikaciji IgG anti-D pri Rh-D negativnih nosečnicah;

-        anamnestične podatke;

-        datum zadnje menstruacije;

-        datum predvidenega poroda;

-        zabeležke o ambulantnih pregledih in izvidih, ultrazvočnih pregledih in meritvah;

-        zabeležko o genetskem posvetu in intrauterinih posegih, če so opravljeni;

-        zapis zdravil v nosečnosti;

-        označitev bolezni v nosečnosti;

-        označitev dejavnikov tveganja in opozorilnih znakov za zaplete v nosečnosti (prezgodnji porod, sladkorna bolezen, zastoj rasti, preeklampsija, napake ploda), če so prisotni;

-        zapis o porodu in otroku ter morebitni premestitvi otroka;

-        zapis o poporodnem pregledu;

-        ime in priimek izbranega ginekologa in naziv izvajalca zdravstvene dejavnosti.

Ponovni preventivni sistematični pregledi nosečnic obsegajo:

-        pregled zdravstvene dokumentacije;

-        osebno in nosečnostno anamnezo od zadnjega pregleda;

-        presejanje za depresivne in anksiozne motnje, odvisnost in nasilje v družini (enkrat v drugem in enkrat v tretjem trimesečju);

-        ginekološki pregled po presoji, merjenje oziroma ocena rasti maternice, CTG (po strokovni presoji, v skladu z veljavnimi strokovnimi priporočili);

-        merjenje telesne teže, krvnega tlaka;

-        laboratorijske preiskave: urin (albumen, sediment – v 24. tednu in nato pri vsakem pregledu, če je urinokultura pri prvem pregledu v nosečnosti negativna), hemogram (še dvakrat v nosečnosti).

Druge laboratorijske preiskave in testi v nosečnosti so:

-        pri nosečnicah z normalno vrednostjo krvnega sladkorja se preiskave in testi za odkrivanje sladkorne bolezni v nosečnosti na tešče v prvem trimesečju opravijo z obremenilnim testom z glukozo (24. do 28. teden);

-        pri Rh-D negativnih nosečnicah se določi Rh-D genotip ploda iz proste plodove DNK iz materine krvi (24.–28. teden) in indirektni Coombsov test (28.–30. teden) pri Rh-D negativnih nosečnicah z Rh-D pozitivnim plodom;

-        pri nosečnicah z negativno anamnezo okužbe s streptokokom B se opravi bris nožnice, presredka in spodnjega dela rektuma na streptokok B (35. do 37. teden);

-        pri seronegativnih ženskah se opravi presejalni test na okužbo s povzročiteljem toksoplazmoze v nosečnosti ob prvem pregledu (do 12. tedna) in, če je negativen, še v 20.−24. in 34.−36. tednu nosečnosti. Če je presejalni test pozitiven, se opravi potrditveni test v referenčnem Laboratoriju za toksoplazmozo Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, v sodelovanju z navedenim referenčnim laboratorijem pa tudi v laboratorijih za medicinsko mikrobiologijo v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje in njegovih območnih enot.

Ultrazvočne preiskave v nosečnosti so:

-        prva ultrazvočna preiskava se opravi pri prvem pregledu v nosečnosti v obdobju med 8. in 12. tednom nosečnosti (izključitev oziroma potrditev večplodnih nosečnosti in horionosti, nepravilnosti maternice, nepravilnosti zgodnjih oblik nosečnosti, nepravilne tvorbe v spodnjem delu trebuha, ne obsega pa pregleda nuhalne svetline);

-        druga ultrazvočna preiskava se opravi med 11. in 14. tednom nosečnosti v okviru presejanja za kromosomopatije pri plodu;

-        tretja ultrazvočna preiskava se opravi okrog 20. tedna nosečnosti (19.−23. teden) (morfologija ploda, ocena plodove rasti, položaj posteljice, količina plodovnice);

-        četrta ultrazvočna preiskava se opravi med 35. in 37. tednom nosečnosti za oceno plodove rasti in pozneje v nosečnosti vidnih razvojnih nepravilnosti.

Če pride nosečnica na prvi pregled po 24. tednu nosečnosti, se opravita dve ultrazvočni preiskavi (določitev predvidenega datuma poroda in morfologija ploda, ocena plodove rasti).

Opomba: Pri obremenilni anamnezi oziroma kliničnem izvidu oziroma povečanem tveganju za zaplete v nosečnosti se opravijo serijske ultrazvočne preiskave v skladu s strokovnimi priporočili in so del kurativne obravnave.

Presejanje za kromosomopatije pri plodu 

Nosečnicam se ponudi kombinirano presejalno preiskavo za kromosomopatije pri plodu v prvem trimesečju (ultrazvočna preiskava z merjenjem nuhalne svetline in biokemični test). Upošteva se tveganje v času opravljanja testa (in ne ob predvidenem dnevu poroda). Nosečnice, ki pridejo na prvi pregled po 13. tednu nosečnosti in 6/7, se napoti na četverni test ali natančen UZ genetski sonogram. V primeru povečanega tveganja za kromosomopatije pri plodu se nosečnici ponudi neinvazivni presejalni test iz plodove prostocelične DNA iz materine krvi (test ppcDNA) ali invazivni diagnostični test. V primeru zelo povečanega tveganja za kromosomopatije pri plodu ali če testa ppcDNA ni mogoče izvesti, se nosečnici ponudi invazivni diagnostični test.

Kombinirano presejalno preiskavo lahko opravi za to usposobljen specialist ginekologije in porodništva. Biokemične teste, test ppcDNA in genetske preiskave se lahko opravi v laboratoriju, ki ima dovoljenje za opravljanje teh preiskav. Invazivno diagnostično preiskavo se opravi v centru, ki ima ustrezen prostor, opremo (ultrazvok), medicinske pripomočke in kader, ki je usposobljen za intrauterine posege. Podatki presejalnih in genetskih preiskav se sistematično zbirajo in so del Perinatalnega informacijskega sistema.

Priporočila za uporabo IgG anti D:

-        vsaka Rh-D-negativna ženska med 28. in 30. tednom nosečnosti, če nosi Rh-D pozitiven plod in je ICT negativen;

-        vsaka Rh-D-negativna ženska, ki je rodila Rh-D-pozitivnega otroka, po porodu, če je ICT-negativen;

-        vsaka Rh-D-negativna ženska, ko v nosečnosti krvavi ali ki ji opravijo intrauterini poseg (horionska biopsija, amniocenteza, placentocenteza, kordocenteza, feticid, redukcija plodov pri večplodni nosečnosti idr.);

-        vsaka Rh-D-negativna ženska po umetni ali spontani prekinitvi nosečnosti ali zunajmaternični nosečnosti.

1.2.3. Pregledi in svetovanja po porodu, spontani in dovoljeni prekinitvi nosečnosti ter zunajmaternični nosečnosti

Pregled ženska opravi 6 tednov po porodu ali 3 tedne po splavu v zdravstvenem varstvu žensk na primarni ravni. Namen teh pregledov je aktivno varovanje reproduktivnega zdravja. Obsega svetovanje glede optimalnega obdobja do naslednje nosečnosti, nasvete za odgovorno kontracepcijsko in spolno vedenje in aktivno zgodnje odkrivanje bolezni v poporodnem obdobju.

Pregled obsega:

-        pregled zdravstvene dokumentacije;

-        ginekološko in porodniško anamnezo;

-        ginekološki pregled in test PAP (če ni bil narejen v zadnjih treh letih);

-        orientacijski somatski status, merjenje telesne teže, krvnega tlaka;

-        laboratorijske preiskave v skladu z veljavnimi strokovnimi priporočili;

-        presejanje za depresivne motnje in anksioznost, odvisnost ter nasilje v družini.

Pregled je obvezno združen z individualnim kontracepcijskim svetovanjem, s posebnim poudarkom na izbiri optimalne metode za uravnavanje rodnosti v poporodnem obdobju ter optimalnem času ponovne zanositve.

1.2.4. Preventivne aktivnosti za varovanje reproduktivnega zdravja v patronažni dejavnosti (preventivni obisk pri nosečnici, otročnici in novorojenčku ter ženskah, ki še niso opredelile ginekologa)

Patronažna služba opravlja aktivno zdravstveno in socialno varstvo. Patronažno zdravstveno nego nosečnic, otročnic in novorojenčkov opravlja ustrezno izobraženo osebje za področje varovanja reproduktivnega zdravja, za kar je odgovorna Visoka šola za zdravstvo.

Preventivna aktivnost za varovanje reproduktivnega zdravja v patronažni dejavnosti obsega (glede na ciljno populacijo):

-        pregled zdravstvene dokumentacije;

-        svetovanje o načinu življenja in pripravi na porod;

-        svetovanje o načinu življenja in oskrbi novorojenčka;

-        nasvet o dojenju, pravilni prehrani in negi;

-        oskrba otročnice in novorojenca (pregled dojk, čišče, nadzor nad krčenjem maternice, nega epiziotomijske rane, kontrola krvnega tlaka, nega novorojenčka).

Nosečnica ima pravico do enega preventivnega patronažnega obiska, otročnica do dveh preventivnih patronažnih obiskov; šest patronažnih obiskov je namenjenih dojenčku v prvem letu starosti, še dva dodatna obiska pa dojenčkom slepih in invalidnih mater (do dopolnjenega otrokovega prvega leta starosti).

Če se ugotovi, da je treba opraviti več obiskov, kot je določeno v sklopu preventivne dejavnosti, se patronažna služba poveže z izbranim ginekologom oziroma izbranim pediatrom.

Pri ženskah, ki se po treh letih ne odzovejo na vabilo na pregled za preprečevanja raka materničnega vratu, patronažna služba opravi svetovalni preventivni patronažni obisk. Podatke ji posreduje regijski odgovorni ginekolog. O obiskih pri ženskah, ki se ne odzivajo na vabila za aktivno presejanje na raka materničnega vratu, patronažna služba poroča enkrat letno (do marca v tekočem letu za minulo koledarsko leto) vodji državnega programa ZORA. O svojem delu patronažna služba poroča enkrat letno območnemu koordinatorju za preventivno reproduktivno zdravstveno varstvo.

1.2.5. Preventivni pregled za preprečevanje raka materničnega vratu

(prenehala veljati)

1.2.6. Zgodnje odkrivanje raka dojk

Pri ženskah med 20. in 50. letom izvaja ginekolog na primarni ravni klinični pregled dojk enkrat na tri leta, po 50. letu starosti pa se ti pregledi skupaj z mamografijami izvajajo vsaki dve leti v centrih za dojke na primarni ravni, skladno s priporočili v Strokovnih smernicah za preventivne preglede dojk v Sloveniji.

Pregled pri ženskah med 20. in 50. letom starosti obsega:

-        pregled zdravstvene dokumentacije;

-        družinsko, osebno, ginekološko in porodniška anamnezo, opredelitev dejavnikov tveganja;

-        klinični pregled dojk (inspekcija in palpacija);

-        navodilo za samopregledovanje dojk.

Pri ženskah med 50. in 69. letom starosti izvajajo primarni centri za dojke presejanje s preventivnimi mamografijami enkrat na dve leti. Pregled obsega:

-        pregled zdravstvene dokumentacije,

-        družinsko, osebno in reproduktivno anamnezo,

-        klinični pregled dojk (inspekcija in palpacija) v primeru pozitivnih anamnestičnih ugotovitev,

-        mamografsko slikanje v dveh projekcijah,

-        navodilo za samopregledovanje dojk.

(prenehal veljati)

Opomba: Če ženska sodi v ogroženo skupino (ženska, ki ima mamo, sestro ali hčer zdravljeno zaradi raka dojk, ženska, ki je prvič rodila po tridesetem letu starosti, ženske z benignimi spremembami v dojki, ki večajo nevarnost raka dojk, ženske, ki so že bile zdravljene zaradi raka na eni dojki), po 40. letu starosti nadaljuje s pregledi v centrih za dojke vsakih 12-24 mesecev.

Ženske, pri katerih je večja možnost, da so nosilke dedno spremenjenega gena, ki jim veča nevarnost raka dojk in/ali jajčnikov, se z napotnico napoti v ambulanto za genetsko svetovanje, kjer se na osnovi posebnega vprašalnika oziroma ankete izračuna tveganje za prisotnost mutiranega gena BRCA 1, 2 in glede na to priporoča oziroma odsvetuje genetsko testiranje.

Odkrivanje drugih ginekoloških rakov (rak materničnega telesa, jajčnikov in jajcevodov, zunanjega spolovila in nožnice) pri vseh asimptomatskih ženskah, se zaradi pomanjkanja ustreznih metod presejanja, ne priporoča. V primeru prvih kliničnih znakov je potreben čimprejšnji diagnostični postopek in hitro dostopen kurativni pregled. (prenehal veljati)

1.2.7. Predpisovanje HNZ v perimenopavzi in pomenopavzi

Prvo svetovanje in predpisovanje hormonskih nadomestnih zdravil izvaja izbrani ginekolog v obdobju perimenopavze in menopavze pri ženskah brez kroničnih bolezni. Za ogrožene skupine pa v skladu z zadnjimi strokovnimi priporočili.

Pregled pred uvedbo hormonskega nadomestnega zdravljenja (HNZ) obsega:

-        pregled zdravstvene dokumentacije;

-        družinsko, osebno, ginekološko in porodniško anamnezo, opredelitev dejavnikov tveganja srčno žilnih bolezni, še posebej trombemboličnih obolenj, osteoporoze in raka;

-        ginekološki pregled: inspekcija nožnice in materničnega ustja ter bimanualna palpatorna vaginalna preiskava;

-        odvzem citološkega brisa, če ni bil pregledan v zadnjih treh letih;

-        merjenje telesne višine, teže in krvnega tlaka ter izračun indeksa telesne mase;

-        ginekološko ultrazvočno preiskavo.

Če ženska po 50. letu ne hodi na redne preventivne preglede dojk in mamografijo, jo je treba napotiti na pregled dojk v ustrezni center za dojke; če je ženska mlajša od 50 let in v zadnjem letu ni opravila pregleda dojk in mamografije, jo je treba napotiti na tak pregled.

Če ženska jemlje HNZ daljše obdobje (več kot 5 let), mora opraviti mamografijo enkrat letno.

Ženskam, ki so na kontinuiranem HNZ, je potrebno enkrat letno opraviti ultrazvočno oceno debeline endometrija.

1.3. Programirana zdravstvena vzgoja in promocija zdravja v primarnem zdravstvenem varstvu žensk

Programirana zdravstvena vzgoja je pomembna za izboljšanje in varovanje reproduktivnega zdravja in je sestavni del vsakega preventivnega programa. Cilji zdravstveno vzgojnih programov so vzpodbujanje zdravega telesnega, duševnega in spolnega razvoja, odgovornega starševstva in krepitev sposobnosti ljudi za preprečevanje bolezni in odzivanje na zdravstvene probleme. Za dosego teh ciljev je treba poleg informiranja ciljnih skupin prebivalstva zagotoviti tudi njihovo usposobljenost z veščinami, s katerimi so sposobni odločati in ravnati v korist lastnega zdravja. Za učinkovito uporabo veščin je potrebno svetovanje usposobljenega strokovnjaka.

Programirana zdravstvena vzgoja za varovanje reproduktivnega zdravja poteka v obliki:

-        individualnega svetovanja – v okviru preventivnega pregleda, ki ga izvaja ginekološki tim;

-        skupinske učne delavnice –za ciljne skupine prebivalcev (mladostniki, nosečnice, ženske v različnih obdobjih rodne dobe, ženske s tveganim spolnim in reproduktivnim vedenjem, ženske v perimenopavzi in menopavzi).

To delo opravljajo za zdravstvenovzgojno delo usposobljen kader v javnem zavodu ali zasebnik s koncesijo na primarni ravni. Praviloma se povezujejo strokovnjaki različnih znanj kot so medicinska, psihološka, pravna in socialna. Pri svojem delu morajo uporabljati sodobne zdravstveno vzgojne metode kot so informiranje, opremljanje z veščinami in svetovanje, posredovanje pisnih materialov. Svoje delo je tim dolžan letno analizirati in rezultate analize posredovati koordinatorju preventivnega reproduktivnega zdravstvenega varstva na območnem ZZV.

1.3.1. Smernice za varovanje reproduktivnega zdravja za prebivalstvene skupine s povečanim tveganjem

Cilj tega programa je seznaniti ženske in njihove partnerje s povečanim tveganjem za ohranitev reproduktivnega zdravja, vzpodbuditi pozitiven odnos do lastnega zdravja in zdravega načina življenja ter vplivati na oblikovanje zdravih vedenjskih vzorcev. Poleg ustreznega informiranja je potrebno posebno pozornost posvetiti opremljanju ljudi z veščinami, s katerimi bodo sposobni odločati v korist lastnega zdravja. Vzgoja in svetovanje mora biti prilagojeno potrebam določene skupine.

Program je sestavljen iz tematskih sklopov, ki obravnavajo teme:

-        principi zdravega načina življenja;

-        principi načrtovanja družine in zdravstvena tveganja;

-        varovanje spolnega zdravja in preprečevanje spolno prenosnih okužb;

-        izbor kontracepcijskih metod ob upoštevanju prednosti in pomanjkljivosti posameznih kontracepcijskih metod;

-        dostopnost zdravstvenih storitev (vzdrževanje stikov z izbranim ginekologom, možnost individualnega svetovanja, način naročanja, plačljivost, predpisovanje, pomen sledljivosti);

-        predkoncepcijsko svetovanje;

-        načrtovanje družine in svetovanje za uspešen izid nosečnosti ter poglavitni dejavniki tveganja;

-        šola za starše;

-        vzpodbujanje telesnega, duševnega in socialnega razvoja mladostnikov;

-        preprečevanje in odzivanje na zdravstvene probleme mladostnikov;

-        preprečevanje nenačrtovanih zanositev in njegov pomen.

1.3.2. Smernice zdravstveno vzgojnega dela z mladostniki

Program je sestavljen iz tematskih sklopov, ki obravnavajo teme:

-        informiranost o zdravi in varni spolnosti ter odnosih med spoloma, vzpodbujanje zdravega telesnega, duševnega in socialnega razvoja, odklanjanje vsiljene spolnosti in spolnega nasilja,

-        informiranost z dejavniki tveganja (neizkušenost, neinformiranost, pomanjkanje samozavesti, sposobnost samostojnega odločanja, prevzemanje odgovornosti),

-        informiranost o načelih načrtovanja družine,

-        dostopnost do zdravstveno vzgojnih gradiv,

-        motiviranost in pravilna izbira kontracepcijskih metod in pripomočkov ob upoštevanju prednosti in slabosti posameznih metod in pripomočkov, demonstracija pripomočkov, informiranost do dostopnosti do kontracepcije, predstavitev dejavnikov, ki vplivajo na vztrajnost rabe kontracepcije,

-        usmerjenost preprečevanje zdravstvenih problemov, ki se pogosteje pojavljajo v populaciji mladostnikov.

Pred načrtovanjem vzgojnega programa naj se določijo lokalne potrebe in zdravstvena tveganja ciljne populacije (situacijska analiza) ter določijo prioritete svetovanja, za svoje delo naj pritegnejo k sodelovanju mlade.

Individualna raven – individualno kontracepcijsko svetovanje, ki ga izvaja ginekološki tim

Skupine – učne delavnice (tematski sklopi, učenje vlog, učenje s pomočjo izobraženih vrstnikov, interaktivno postavljanje vprašanj).

1.3.3. Smernice zdravstveno vzgojnega dela z ženskami pred in po dovoljenemu splavu

Kvalitetno individualno kontracepcijsko svetovanje pred dovoljenim splavom zagotavlja, da je ženska ustrezno informirana o tem posegu in da se lahko o njem svobodno odloča. Individualno kontracepcijsko svetovanje po splavu je zahtevno zaradi telesnega in emocionalnega stresa in potrebno za zmanjšanje tveganja za ponovno nenačrtovano zanositev, povečanje vztrajnosti rabe zanesljivih kontracepcijskih metod in preprečevanje ponovnih splavov. Svetovanje naj poteka individualno, interaktivno in usmerjeno v reševanje problemov in pomoč ženski, da razreši ovire pri uspešni uporabi principov načrtovanja družine in kontracepcijskih metod. Potekati mora pred napotitvijo na poseg in pri kontrolnem pregledu po opravljenem posegu.

1.3.4. Predporodna zdravstvena vzgoja – šola za starše

Šola za starše je pomembna za promocijo zdravja in aktivno skrb za svoje zdravje in zdravje svojih potomcev, za prvič in ponovno noseče ženske in njihove partnerje ter za posebej ogrožene skupine nosečnic (mladostnice, socialnoekonomsko ogrožene nosečnice, nosečnice z zdravstvenimi tveganji ipd.)

Predporodna zdravstvena vzgoja pomembna preventivno aktivnost za zagotovitev optimalnega perinatalnega zdravstvenega varstva. Šola za starše poteka glede na višino nosečnosti v sklopih, ki so tematsko prilagojena zgodnji in pozni nosečnosti.

Program je sestavljen iz tematskih predavanj, ki obravnavajo vsebine:

-        nosečnosti (informacije o spočetju, razvoju ploda, zdravem načinu življenja v času nosečnosti, tveganja v nosečnosti);

-        porod (informacije o pripravi na odhod v porodnišnico, potrebščine in dokumenti, ki jih je potrebno vzeti s seboj v porodnišnico, znaki začetka poroda, potek poroda, faze poroda, dihalne vaje, sprostitev, porodna bolečina, sodelovanje očeta pri porodu);

-        psihološka priprava (informacije o prihodu novega družinskega člana);

-        nega novorojenčka (nega, kopanje, umivanje, oblačenje, oprema dojenčka, preprečevanje poškodb v zgodnjem otrokovem obdobju);

-        prehrana in dojenje (tehnika dojenja, dodatki v prehrani, adaptirana prehrana);

-        zobozdravstvena vzgoja (zdravje zob v času nosečnosti in po porodu, razvoj zob pri otroku);

-        prikaz rednih telesnih vaj;

-        raba kontracepcije po porodu (pomen načrtovanja nosečnosti v obdobju po porodu, metode kontracepcije, ki so primerne za rabo v poporodnem obdobju),

-        osnove pravnega in socialnega varstva v času nosečnosti in poporodnem obdobju (informacije o pravicah in obveznostih ter posredovanje informacij o institucijah, ki lokalno ali državno nudijo svetovanje in/ali pomoč).

Po 12. tednu priporočljiva tedenska telovadba s sprostitvenimi in dihalnimi vajami, ki pa jo izvajalci prilagodijo svojim zmožnostim, medtem ko je prikaz sprostitvenih in dihalnih vaj obvezen.

1.4. Izvajalci preventivnega programa VRZ

Preventivne programe VRZ izvajajo ginekološki timi na primarni ravni in tudi na sekundarni ravni, vendar, pod enakimi pogoji in za enako plačilo kot na primarni ravni. Ginekološki tim sestavljajo zdravnik specialist, diplomirana babica in zdravstveni tehnik. Če v timu ni diplomirane babice, jo je dopustno nadomestiti z diplomirano medicinsko sestro, ki je ustrezno izobražena za samostojno preventivno delo.

Za opravljanje preventivnih programov VRZ mora ginekološki tim izpolnjevati naslednje pogoje:

-        imeti mora ustrezno kadrovsko zasedbo;

-        redno mora skrbeti za strokovno izobraževanje osebja s posebnim poudarkom na metodologiji dela v primarnem reproduktivnem zdravstvenem varstvu žensk in na osnovah javnega zdravja.

Naloge ginekološkega tima v zvezi z izvajanjem preventivnih programov VRZ so tudi:

-        vzdrževanje in hranjenje predpisane dokumentacije (Uradni list RS, št. 65/00);

-        sporočanje zakonsko opredeljenih podatkov v državne informacijske zbirke zdravstvenih podatkov, ki so opredeljene v zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00);

-        izdelava letnega poročila o opravljenem delu na osnovi smernic Ministrstva za zdravje, ki ga pošlje območnemu odgovornemu ginekologu.

Obvezne laboratorijske preiskave, predpisane v preventivnih programih VRZ, lahko opravljajo le laboratoriji, ki ustrezajo pogojem, ki jih predpiše minister za zdravje.

1.5. Način izvajanja preventivnih programov VRZ

Ginekološki tim izvaja preventivne programe VRZ po dispanzerski metodi dela. Pri tem sodeluje z drugimi strokovnimi službami na področju zdravstvenega in socialnega varstva, ki so udeležene pri zagotavljanju reproduktivnih pravic in celovitega reproduktivnega zdravstvenega varstva.

Izvajanje preventivnih programov VRZ po dispanzerski metodi dela tudi pomeni, da ginekološki tim stalno in aktivno skrbi za reproduktivno zdravje opredeljenih žensk in za reproduktivno zdravje njihovih partnerjev, izvaja programe promocije reproduktivnega zdravja in programirano zdravstveno vzgojo in s tem vzpodbuja ženske in njihove partnerje, da bi čim bolj skrbeli za lastno reproduktivno zdravje in za zdravje svojih potomcev.

Pri preventivnih pregledih za odkrivanje raka materničnega vratu dispanzersko metodo dopolnjuje Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (Državni program ZORA) s svojim informacijskim sistemom, Registrom organiziranega odkrivanja raka materničnega vratu (zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, Uradni list RS, št. 65/00). Program spremlja in dodatno skrbi za to, da ima najmanj 70% (optimalno 85%) žensk, starih 20-64 let, opravljen preventivni pregled za preprečevanje raka materničnega vratu v treh letih. V triletno shemo vstopajo tiste ženske, ki imajo ob prvem in ponovnem pregledu v enoletnem razmiku bris materničnega vratu ocenjen s PAP I. Od 1. 1. 2005 se v triletno shemo vključijo ženske, ki imajo v dveh zaporednih pregledih v obdobju enega leta bris materničnega vratu ocenjen kot »bris negativen«, »bris normalen«. (prenehal veljati)

Ginekološki tim opravlja preventivne preglede zanj opredeljenih žensk po posameznih vrstah preventivnih programov VRZ, in sicer v naslednjih ciljnih skupinah:

-        (prenehala veljati);

-        preventivne aktivnosti v zvezi z načrtovanjem družine in nosečnostjo.

-        preventivni klinični pregled dojk v starostni skupini 20-49 let na tri leta;

-        preventivne aktivnosti v zvezi s predpisovanjem hormonskega nadomestnega zdravljenja (HNZ) v perimenopavzi in pomenopavzi.

Če ginekološki tim v javnem zavodu iz objektivnih razlogov ne more izvesti dogovorjenega obsega preventivnega programa, mora o tem obvestiti direktorja zavoda, območnega koordinatorja na Zavodu za zdravstveno varstvo in odgovornega območnega ginekologa. Zasebniki s koncesijo so dolžni o motnjah pri izpolnjevanju preventivnega programa obvestiti območnega odgovornega ginekologa. Če eni ali drugi motnje niso sposobni odpraviti sami, sporočijo nacionalnemu koordinatorju za zdravstveno varstvo žensk, vodji državnega programa ZORA in Ministrstvu za zdravje, da preventivnega programa ne morejo opraviti.

1.6. Koordinacija preventivnih programov za varovanje reproduktivnega zdravja

Minister za zdravje imenuje območne odgovorne ginekologe, območne koordinatorje preventivnega reproduktivnega zdravstvenega varstva na območnih zavodih za zdravstveno varstvo, vodjo državnega programa ZORA, vodjo državnega programa za organizirano presejanje raka dojk in nacionalnega koordinatorja za preventivne programe za varovanje reproduktivnega zdravja žensk, s sedežem na Onkološkem inštitutu Ljubljana. (delno prenehal veljati)

Območni odgovorni ginekolog je zadolžen za:

-        pregled nad izvajanjem (realizacijo) preventivnih programov VRZ na svojem območju;

-        pregled nad dostopnostjo do preventivnih ginekoloških pregledov na svojem območju;

-        posredovanje informacij o dostopnosti do ginekologa in drugih izvajalcev programov skupaj z območnim koordinatorjem preventivnih programov VRZ ženskam;

-        povezovanje primarnega in sekundarnega zdravstvenega varstva žensk na svojem območju ter sodelovanje z drugimi izvajalci;

-        pripravo in posredovanje letnega poročila o izvajanju preventivnih programov VRZ v regiji, z oceno realizacije preventivnih programov ter predlogi za izboljšanje stanja, v sodelovanju z območnim koordinatorjem preventivnih programov VRZ;

-        posredovanje poročila iz prejšnje alinee nacionalnemu koordinatorju najpozneje do konca marca za preteklo koledarsko leto;

-        poročanje nacionalnemu koordinatorju o svojem delu vsake tri mesece.

Območni koordinator preventivnega reproduktivnega zdravstvenega varstva je zadolžen za:

-        sodelovanje z območnim odgovornim ginekologom in drugimi izvajalci preventivnih programov na svojem območju;

-        pregled nad dostopnostjo preventivnih programov VRZ na svojem območju;

-        zagotavljanje pretoka informacij o možni izbiri osebnega ginekologa na svojem območju;

-        sodelovanje v pretoku informacij in posredovanje gradiv za vse preventivne programe VRZ v sodelovanju z nacionalnim koordinatorjem;

-        analizo reproduktivnega zdravstvenega stanja na svojem območju;

-        (prenehala veljati);

-        sporočanje ugotovitev nacionalnemu koordinatorju;

-        pripravo poročila skupaj z območnim odgovornim ginekologom za preventivne programe VRZ na svojem območju;

-        poročanje nacionalnemu koordinatorju vsake tri mesece.

Naloge vodje državnega programa ZORA so:

-        skrbi in je odgovoren za nemoteno delovanje Registra organiziranega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu;

-        spremljanje izvajanja programa preventivnih pregledov za preprečevanje raka materničnega vratu;

-        izbor žensk za pošiljanje vabil na preventivne ginekološke preglede za namen odkrivanja raka materničnega vratu;

-        spremljanje opravljenih kontrolnih pregledov po ne-negativnih izvidih brisov materničnega vratu in histoloških izvidih;

-        priprava strokovnih standardov za zagotavljanje kakovosti vseh postopkov v zvezi s presejanjem in zdravljenjem raka materničnega vratu ter nadzor nad njihovim izvajanjem;

-        sodelovanje z odgovornimi območnimi ginekologi in območnimi koordinatorji za preventivne programe VRZ;

-        priprava letnega poročila, analiz ter priprava predloga ukrepov na podlagi podatkov iz Registra ZORA in Registra raka za Slovenijo Ministrstvu za zdravje;

-        sodelovanje pri izdelavi in izvajanju strategije preprečevanja raka materničnega vratu.

(prenehal veljati)

Naloge vodje državnega programa zgodnjega odkrivanja raka dojk so:

-        skrbi in je odgovoren za nemoteno delovanje Registra organiziranega odkrivanja raka dojk;

-        spremljanje programa zgodnjega odkrivanja raka dojk;

-        izbor žensk za pošiljanje vabil na preventivne mamografije;

-        spremljanje udeležbe kontrolnih pregledov po ne-negativnih izvidih slikovne diagnostike ter citoloških in histoloških izvidih;

-        priprava strokovnih standardov za zagotavljanje kakovosti vseh postopkov v zvezi s presejanjem in zdravljenjem raka dojk ter nadzor nad njihovim izvajanjem;

-        sodelovanje z odgovornimi območnimi ginekologi in območnimi koordinatorji za preventivne programe za varovanje reproduktivnega zdravja;

-        priprava letnega poročila, analiz ter predloga ukrepov za Ministrstvo za zdravje na podlagi uradnih podatkovnih zbirk ter Registra organiziranega odkrivanja raka dojk in Registra raka za Slovenijo;

-        sodelovanje pri izdelavi in izvajanju strategije preprečevanja raka dojk.

(prenehal veljati)

Nacionalni koordinator preventivnih programov za varovanje reproduktivnega zdravja je zadolžen za:

-        sodelovanje pri pripravi ter usklajevanje in posredovanje doktrinarnih stališč za preventivne programe VRZ;

-        povezovanje primarne ravni s sekundarno in terciarno ravnjo, sodelovanje s strokovnjaki raznih strok;

-        pripravo predlogov za statistično raziskovanje na področju zdravstvenega varstva žensk in sodelovanje s strokovnimi skupinami, ki pripravljajo tovrstne vsebine v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije;

-        usklajenost in posredovanje ter sodelovanje pri pripravi zdravstveno vzgojnih vsebin v sodelovanju s strokovnjaki ustreznih področij;

-        pripravo predlogov za spremembe ali dopolnitve statističnega evidentiranja ter strategije varovanja reproduktivnega zdravja ter posredovanje pobud in doktrinarnih stališč pristojnim kolegijem in institucijam;

-        koordinacijo odgovornih območnih ginekologov in območnih koordinatorjev preventivnih programov VRZ ter delovanje timov, ki izvajajo preventivne programe;

-        obveščanje Ministrstva za zdravje o problemih, ki ovirajo izvajanje preventivnih programov oziroma bi vplivalo na zdravje žensk ter sodeluje pri odpravi ovir;

-        letne analize in oceno kakovosti dela, analizo izvajanja preventivnih programov, oceno zdravstvenega stanja na nacionalni ravni in pripravo predlogov za ukrepe.

Programski svet državnega programa ZORA skrbi za:

-        spremljanje poteka in rezultatov programa;

-        pripravo strokovnih smernic in priporočil, ki jih sprejmejo Razširjeni strokovni kolegij (v nadaljnjem besedilu:RSK) za ginekologijo in porodništvo, RSK za onkologijo, RSK za patologijo in sodno medicino ter RSK za javno zdravje;

-        predloge ukrepov Ministrstvu za zdravje za izboljšanje kakovosti izvajanja programa;

-        dajanje soglasij k organizacijskim spremembam, ki bi vplivale na kakovost izvajanja programa preventivnih programov VRZ ter državnega programa ZORA;

-        pripravo pogojev za analize primerov novo obolelih žensk z rakom materničnega vratu ter z ugotovitvami redno seznanja strokovno in laično javnost;

-        redno enkrat letno poročanje Ministrstvu za zdravje o poteku in rezultatih presejalnega programa.

(prenehal veljati)

Programski svet državnega programa zgodnjega odkrivanja raka dojk skrbi za:

-        spremljanje poteka in rezultatov programa;

-        pripravo strokovnih smernic in priporočil, ki jih sprejmejo RSK za onkologijo, RSK za radiologijo, RSK za ginekologijo in porodništvo, RSK za patologijo in sodno medicino ter RSK za javno zdravje;

-        predloge ukrepov Ministrstvu za zdravje za izboljšanje kakovosti izvajanja programa;

-        dajanje soglasja k organizacijskim spremembam, ki bi vplivale na kakovost izvajanja programa organiziranega odkrivanja in zdravljenja raka dojk;

-        pripravo pogojev za analize primerov novo obolelih žensk z rakom dojk ter z ugotovitvami redno seznanja strokovno in laično javnost;

-        enkrat letno poročanje Ministrstvu za zdravje o poteku in rezultatih presejalnega programa.

(prenehal veljati)

1.7. Nadzor

Nadzor nad izvajanjem preventivnih programov VRZ v primarnem zdravstvenem varstvu žensk izvaja Ministrstvo za zdravje, ki lahko za nadzor nad posameznimi preventivnimi programi VRZ zadolži delovne skupine.

2. Preventivno zdravstveno varstvo otrok, mladostnikov in študentov

Preventivno zdravstveno varstvo otrok, mladostnikov in študentov na primarni ravni se izvaja v skladu s Programom preventivnega zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike – Program ZDAJ – Zdravje danes za jutri (v nadaljnjem besedilu: Program ZDAJ).

Namen in cilji Programa ZDAJ

Pravica otroka in mladostnika do preventivnega zdravstvenega varstva je ena od najbolj temeljnih pravic vsakega otroka in mladostnika. Zato se posebna pozornost namenja skrbi za uveljavljanje pravice otrok, mladostnikov in študentov do preventivnega zdravstvenega varstva, pri čemer gre za stopenjski pristop obravnave v skladu z zakonom in s Programom ZDAJ.

Namen Programa ZDAJ je:

-        varovanje in krepitev zdravja otrok, mladostnikov in študentov,

-        aktivno spremljanje zdravja otrok, mladostnikov in študentov,

-        zmanjšanje umrljivosti, obolevnosti in invalidnosti zaradi bolezni, motenj, posledic prirojenih in pridobljenih nepravilnosti, poškodb, zastrupitev in

-        povezovanje izvajalcev Programa ZDAJ.

Cilji Programa ZDAJ so:

-        zmanjševanje dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni in preprečevanje poškodb ter zastrupitev,

-        zgodnje odkrivanje ogroženih za razvoj bolezni,

-        ukrepanje, vključno s svetovanjem za obvladovanje dejavnikov tveganja in spremembo življenjskega sloga ter krepitev zdravja, spodbujanje zdravstvene pismenosti, ozaveščanje ter nudenje podpore in pomoči za spreminjanje nezdravih življenjskih navad in krepitev zdravja ter opolnomočenje posameznikov pri skrbi za lastno zdravje,

-        vzpostavitev povezav in mreže deležnikov iz lokalnega okolja po modelu skupnostnega pristopa s poudarkom na sodelovanju z vrtci in šolami, ki zagotavljajo podporno okolje za posameznika in skupine za zdrav življenjski slog, tako za zdrave kot za tiste z motnjami in kroničnimi boleznimi, s čim manjšim psihosocialnim bremenom,

-        zagotavljanje aktivnosti krepitve zdravja otrok in mladostnikov v lokalnih skupnostih, s posebnim poudarkom na vključevanju ranljivih otrok in mladostnikov in s tem prispevanje k zmanjševanju neenakosti v zdravju.

Način izvajanja Programa ZDAJ

Program ZDAJ se izvaja v skladu s Programskimi smernicami, ki določajo najmanj:

-        vsebine in način ter izvajalce izvajanja preventivnih pregledov novorojenčkov, otrok, mladostnikov in študentov, ki jih predpisuje ta pravilnik, vključno z načinom evidentiranja in spremljanja, skladno s predpisi s področja zbirk podatkov zdravstvenega varstva,

-        vsebine in način izvajanja ter izvajalce individualnega zdravstveno-vzgojnega svetovanja, ki se izvajajo v okviru preventivnih pregledov, vključno z načinom evidentiranja in spremljanja, skladno s predpisi s področja zbirk podatkov zdravstvenega varstva,

-        vsebine in način izvajanja ter izvajalce vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike oziroma njihove starše ali skrbnike in študente, ki se izvaja ob preventivnih pregledih otrok, mladostnikov in študentov,

-        vsebine in način izvajanja zdravstvene vzgoje za otroke, mladostnike in študente, ki se izvaja v sodelovanju z vzgojno- izobraževalnimi zavodi in drugimi ustanovami,

-        vsebine in način izvajanja ter izvajalce standardiziranih in strukturiranih obravnav,

-        priporočila za povezovanje in sodelovanje med izvajalci Programa ZDAJ,

-        pripravo letnega načrta sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi zavodi,

-        pripravo letnega načrta dela tima izvajalcev Programa ZDAJ, ki vsebuje okvirne termine preventivnih pregledov otrok, mladostnikov in študentov, vsebino preventivnih pregledov otrok, mladostnikov in študentov za prihajajoče šolsko leto in načrt vzgoje za zdravje. Okvirne termine preventivnih pregledov otrok in mladostnikov za prihajajoče šolsko leto imenovani zdravnik šole posreduje šoli do konca aprila tekočega šolskega leta za naslednje šolsko leto in jih uskladi s šolo do konca junija tekočega šolskega leta.

-        pripravo letnega poročila o izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva namenjenega šoli, ki vključuje ugotovitve, pomembne za šolo in predloge; letno poročilo skupaj pripravita imenovani zdravnik šole in izvajalka vzgoje za zdravje otrok in mladostnikov te šole,

-        ukrepe za vključevanje ciljne populacije v Program ZDAJ in ukrepe za zmanjšanje neodzivnosti oseb.

-        promocijo Programa ZDAJ.

Programske smernice pripravi Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) v sodelovanju s stroko in so objavljene na spletni strani NIJZ in spletni strani Programa ZDAJ. Programske smernice, ki jih pripravi NIJZ v sodelovanju z delovnimi skupinami, potrdita Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo in Razširjeni strokovni kolegij za javno zdravje, po potrebi pa tudi drug razširjeni strokovni kolegiji. Po potrditvi na Programskem svetu je s smernicami seznanjen usmerjevalni odbor.

NIJZ, skupaj s pediatrično stroko, redno analizira izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva otrok, mladostnikov in študentov in glede na ugotovitve analize predlaga spremembe smernic ter druge ukrepe. NIJZ posreduje Ministrstvu za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) poročilo o analizi izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva otrok, mladostnikov in študentov za preteklo dvoletno obdobje do 30. 11. tekočega leta.

Vsebina Programa ZDAJ

Program ZDAJ obsega:

-        izvajanje preventivnih pregledov s presejanji, z namenom zgodnjega odkrivanja in oceno tveganja za zgodnje odkrivanje oseb z odstopanji od pričakovane rasti in razvoja, oseb z vedenjskimi, biološkimi in psihosocialnimi dejavniki tveganja za pojav motenj in bolezni,

-        izvajanje namenskih preventivnih pregledov s presejanji, z namenom zgodnjega odkrivanja in oceno tveganja za zgodnje odkrivanje oseb z odstopanji od pričakovane rasti in razvoja, oseb z vedenjskimi, biološkimi in psihosocialnimi dejavniki tveganja za pojav motenj in bolezni, in z namenom intenzivnega spremljanja ogroženih posameznikov, pri katerih so zaznani odkloni v zdravstvenem stanju, ki se jih še ne opredeli za bolezensko stanje,

-        izvajanje timskih obravnav z namenom povezovanja in sodelovanja med posamezniki, različnimi institucijami in izvajalci zdravstvenih storitev na primarni ravni in drugih ravneh zdravstvenega varstva z namenom ustvarjanja pogojev za enakovredno vključitev posebej ranljivih oziroma ogroženih posameznikov v šolski sistem in družbo ter z namenom zagotavljanja neprekinjene in optimalne zdravstvene oskrbe kroničnim bolnikom in otrokom s posebnimi potrebami,

-        ustrezno obravnavo in individualno svetovanje na področju zdravega življenjskega sloga in krepitev duševnega zdravja, usmeritev v diagnostiko in zdravljenje bolezni oziroma ugotovljenih sumov za bolezni oziroma obravnavo za krepitev zdravja in usmeritev v timske obravnave,

-        izvajanje vzgoje za zdravje za aktivno skrb za svoje zdravje z namenom oblikovanja znanja, stališč in vedenjskih vzorcev za zdrav način življenja, ki so namenjeni otrokom, mladostnikom, njihovim staršem ali skrbnikom, študentom in strokovnim delavcem v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter potekajo v prostorih zdravstvenega doma ali izvajalca koncesionarja oziroma v vrtcu, šoli in v lokalni skupnosti,

-        izvajanje standardiziranih in strukturiranih obravnav za krepitev zdravja za ogrožene otroke, mladostnike in njihove starše ali skrbnike ter študente, ki obsegajo zdravstveno- vzgojne delavnice ter individualna svetovanja za zagotavljanje strokovnih informacij, učenje veščin ter podporo in pomoč za dolgotrajno spremembo življenjskega sloga oziroma za krepitev duševnega zdravja,

-        izvajanje postopkov za povečevanje vključenosti ciljne populacije v program ZDAJ,

-        izvajanje podpornih aktivnosti načrtovanja, organiziranja, vodenja, koordiniranja, izobraževanja, usposabljanja, spremljanja, poročanja, promocije in zagotavljanja kakovosti Programa ZDAJ.

Ciljna populacija Programa ZDAJ

Do udeležbe v Programu ZDAJ so upravičeni vsi otroci in mladostniki od rojstva do 19. leta starosti oziroma do zaključka rednega izobraževanja ter študenti.

Do udeležbe v standardiziranih in strukturiranih obravnavah za krepitev zdravja so upravičeni otroci in mladostniki s prisotnimi vedenjskimi, biološkimi in psihosocialnimi dejavniki tveganja za razvoj bolezni ter njihovi starši oziroma skrbniki. Do teh obravnav so upravičeni tudi študenti z dejavniki tveganja.

Izvajalci Programa ZDAJ so:

-        izvajalci bolnišnične zdravstvene dejavnosti in specialistične ambulantne dejavnosti v porodnišnicah (preventivno zdravstveno varstvo novorojenčkov),

-        timi izbranih osebnih zdravnikov specialistov pediatrije ali šolske medicine, timi imenovanega zdravnika šole – specialista pediatrije ali šolske medicine v primarnem zdravstvenem varstvu, timi preventivnega zdravstvenega varstva študentov,

-        diplomirane medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci in sodelavci centra za krepitev zdravja (v nadaljnjem besedilu: CKZ)

-        psihologi in logopedi.

Izvajalci Programa ZDAJ izvajajo zdravstvene storitve v skladu s Programskimi smernicami ter izvide in druge podatke na predpisan način pošiljajo v podatkovne zbirke, skladno s predpisom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva in po navodilih NIJZ in ZZZS. Cepljenja in pasivna zaščita se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo nalezljive bolezni in program cepljenja.

Izvajalci Programa ZDAJ so objavljeni na spletni strani Programa ZDAJ in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS). Izvajalci Programa ZDAJ posredujejo predloge za imenovane zdravnike šol in imenovane zdravnike za preventivno zdravstveno varstvo študentov v imenovanje na NIJZ.

Imenovani zdravnik šole in imenovani zdravnik za preventivno zdravstveno varstvo študentov

Vsaka šola mora imeti imenovanega zdravnika šole. Imenovani zdravnik šole je lahko zdravnik specialist pediatrije ali šolske medicine. Vsak visokošolski zavod mora imeti imenovanega zdravnika za preventivno zdravstveno varstvo študentov. Imenovanega zdravnika šole oziroma imenovanega zdravnika za preventivno zdravstveno varstvo študentov imenuje direktor NIJZ. Zamenjavo imenovanega zdravnika šole oziroma imenovanega zdravnika za preventivno zdravstveno varstvo študentov predlaga območna enota NIJZ na podlagi analize obremenitve timov in sprememb v mreži primarnega zdravstvenega varstva. NIJZ vodi in objavlja seznam imenovanih zdravnikov šol oziroma imenovanih zdravnikov za preventivno zdravstveno varstvo študentov in zagotovi vpis podatkov o imenovanih zdravnikih v Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu.

Preventivni tim šole Programa ZDAJ

Preventivni tim šole Programa ZDAJ (v nadaljnjem besedilu: preventivni tim) vodi imenovani zdravnik šole. Sestava in naloge preventivnega tima so opredeljene v smernicah Programa ZDAJ.

Naloge imenovanih zdravnikov šol in preventivnih timov šol Programa ZDAJ:

-        izvajajo preventivne preglede in cepljenja otrok in mladostnikov,

-        nudijo strokovno podporo šoli pri vprašanjih s področja zdravja otrok in mladostnikov,

-        nudijo strokovno podporo na področju vzgoje za zdravje in se odzivajo na specifične potrebe šole,

-        s šolo sodeluje pri oblikovanju podpornega šolskega okolja, ki je naklonjeno zdravju otrok in mladostnikov,

-        analizirajo zdravstveno stanje populacije posamezne šole ter šoli in staršem ali skrbnikom svetujejo glede zdravstvenih tveganj,

-        izvajajo različne aktivnosti na področju spodbujanja zdravega življenjskega sloga,

-        sodelujejo s šolo pri pripravi letnega delovnega načrta šole, ki se nanaša na vsebine s področja zdravja,

-        pripravijo letno poročilo imenovanega zdravnika šole o izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva, ki vključuje analizo zdravja otrok in mladostnikov, ugotovitve in predloge.

Upravljanje Programa ZDAJ

Nosilec Programa ZDAJ je NIJZ in ga upravlja skladno z usmeritvami Programskega sveta ter v sodelovanju z delovnimi skupinami in regijskimi odgovornimi zdravniki specialisti pediatrije (v nadaljnjem besedilu: ROZSP).

Upravljanje Programa ZDAJ obsega razvoj, načrtovanje, usposabljanje, usmerjanje, koordiniranje, spremljanje in evalvacijo programa. Upravljanje se izvaja v skladu s Programskimi smernicami, ki so objavljene na spletnih straneh NIJZ, ministrstva, pristojnega za zdravje in na spletni strani Programa ZDAJ.

NIJZ v okviru upravljanja Programa ZDAJ opravlja naslednje naloge:

-        upravlja Program ZDAJ skladno s Programskimi smernicami,

-        usmerja razvoj Programa ZDAJ v skladu z novimi strokovnimi spoznanji in smernicami,

-        sprejema načrt dela in poročilo o poteku Programa ZDAJ za dvoletna obdobja,

-        na osnovi podatkov, zbranih na preventivnih pregledih, analizira zdravstveno stanje otrok, mladostnikov ter študentov in načrtuje javno zdravstvene ukrepe,

-        pripravlja predloge programskih smernic za potrditev na Programskem svetu Programa ZDAJ skupaj s stroko,

-        skupaj s stroko določa vrste in oblike presejalnih orodij (predloge presejalnih vprašalnikov in meritev),

-        razvija in usmerja način organizacije in delovanja, vsebine in pristope dela v vzgoji za zdravje za otroke, mladostnike in študente ter izvaja naloge usmerjanja, koordiniranja, spremljanja in evalviranja vzgoje za zdravje za otroke, mladostnike in študente,

-        spremlja kadrovsko ustreznost izvajalcev in strokovno usposobljenost kadra za izvajanje Programa ZDAJ,

-        skupaj s stroko načrtuje in v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki izvaja redno usposabljanje izvajalcev Programa ZDAJ za zdravstvene delavce in sodelavce v zdravstvenem varstvu otrok, mladostnikov in študentov v CKZ, v porodnišnicah, v patronažnem zdravstvenem varstvu ter za druge zdravstvene delavce in sodelavce,

-        spremlja izvajanje Programa ZDAJ in vključenost ciljne populacije vanj,

-        izvajalcem Programa ZDAJ zagotavlja informacije o izvajanju in rezultatih Programa ZDAJ,

-        upravlja in nadgrajuje zbirke podatkov Programa ZDAJ, v katerih se zbirajo in obdelujejo podatki, potrebni za izvajanje programa,

-        skrbi za promocijo Programa ZDAJ v strokovni in splošni javnosti,

-        pripravlja finančne ocene v zvezi s Programom ZDAJ,

-        skupaj z ROZSP izvaja regijsko upravljanje Programa ZDAJ,

-        izvaja druge operativne naloge koordiniranja in spremljanja Programa ZDAJ,

-        zagotavlja administrativno tehnično podporo delovanju Programskega sveta Programa ZDAJ.

Vodja Programa ZDAJ

Direktor NIJZ imenuje vodjo programa, ki je zdravnik specialist pediatrije ali zdravnik specialist javnega zdravja, usmerjen v javno zdravje otrok in mladostnikov. Vodja programa NIJZ predlaga člane Programskega sveta Programa ZDAJ.

Programski svet Programa ZDAJ

Programski svet Programa ZDAJ je organ, ki nudi strokovno podporo NIJZ. Programski svet opravlja naloge na področju preventivnega zdravstvenega varstva otrok, mladostnikov in študentov, vključno na področju vzgoje za zdravje otrok in mladostnikov in na področju obravnav za krepitev zdravja za otroke, mladostnike in študente v CKZ.

Programski svet Programa ZDAJ imenuje direktor NIJZ. Člani programskega sveta so predstavniki strokovnih zbornic, medicinskih fakultet, pediatričnih klinik, timov pediatrije in šolske medicine na primarni ravni, timov CKZ, izvajalcev patronažnega varstva, predsedniki delovnih skupin, strokovnjakov s področij, ki so predmet preventivnih obravnav in obravnav za krepitev zdravja.

Programski svet Programa ZDAJ nudi strokovno podporo NIJZ, zlasti pri:

-        usmerjanju razvoja Programa ZDAJ v skladu z novimi strokovnimi spoznanji,

-        pripravi Programskih smernic Programa ZDAJ,

-        usmerjanju razvoja oziroma uporabe presejalnih orodij za izvajanje preventivnega pregleda (presejalne vprašalnike, funkcionalne in laboratorijske presejalne meritve) in obravnav za krepitev zdravja,

-        pripravi dvoletnega načrta dela Programa ZDAJ,

-        pripravi dvoletnega poročila o poteku Programa ZDAJ,

-        spremljanju izvajanja Programa ZDAJ.

Sedež Programskega sveta Programa ZDAJ je pri NIJZ.

Delovne skupine Programa ZDAJ

Delovne skupine Programa ZDAJ nudijo strokovno podporo Programskemu svetu Programa ZDAJ. NIJZ imenuje delovne skupine na podlagi javnega poziva za naslednja področja:

-        preventivno zdravstveno varstvo novorojenčkov,

-        preventivno zdravstveno varstvo dojenčkov in predšolskih otrok do dopolnjenega 6. leta starosti,

-        preventivno zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladostnikov do dopolnjenega 19. leta starosti,

-        preventivno zdravstveno varstvo študentov,

-        preventivno zdravstveno varstvo otrok z motnjo v razvoju,

-        preventivno zdravstveno varstvo otrok s statusom registriranih športnikov.

Po potrebi NIJZ imenuje delovne skupine za posebne naloge.

Vodje delovnih skupin so zdravniki specialisti pediatrije, ki delujejo na področju dela delovne skupine. Član delovne skupine je tudi koordinator, ki je zdravnik specialist pediatrije ali specialist javnega zdravja z NIJZ, usmerjen v javno zdravje otrok in mladostnikov. Vodje delovnih skupin in koordinatorji so člani Programskega sveta Programa ZDAJ.

NIJZ zagotavlja administrativno tehnično podporo za delovanje delovnih skupin.

Regijski odgovorni zdravniki specialisti pediatrije

ROZSP delujejo na primarni ravni zdravstvenega varstva. Imenuje in razrešuje jih NIJZ na podlagi javnega poziva.

ROZSP opravljajo naslednje naloge:

-        spremljajo izvajanje Programa ZDAJ na območju delovanja ROZSP v skladu s Programskimi smernicami Programa ZDAJ, identificirajo ovire, težave in odstopanja pri izvajanju programov ter pripravljajo ustrezne rešitve skupaj z izvajalci,

-        sodelujejo z območno enoto NIJZ in izvajalci Programa ZDAJ v regiji,

-        spodbujajo kakovostno in uspešno izvajanje Programa ZDAJ v regiji.

Usmerjevalni odbor Programa ZDAJ

Usmerjevalni odbor Programa ZDAJ spremlja izvajanje in doseganje ciljev Programa ZDAJ.

Usmerjevalni odbor Programa ZDAJ imenuje minister, pristojen za zdravje. Sestavljajo ga predstavniki ministrstva, pristojnega za zdravje, ZZZS, Zdravniške zbornice Slovenije, Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ministrstva, pristojnega za izobraževanje, znanost in šport, in dveh predstavnikov nevladnih organizacij.

Na seje Usmerjevalnega odbora je vabljen NIJZ.

Usmerjevalni odbor Programa ZDAJ opravlja naslednje naloge:

-        se seznanja s Programskimi smernicami Programa ZDAJ,

-        se seznanja z načrtom dela in poročilom o izvajanju Programa ZDAJ za dvoletno obdobje,

-        se opredeli do predlogov sprememb Programa ZDAJ, ki vplivajo na pravice do zdravstvenih storitev, na pomembne organizacijske spremembe in financiranje storitev Programa ZDAJ,

-        predlaga ukrepe za učinkovito izvajanje Programa ZDAJ.

Poročanje o Programu ZDAJ

Namen poročanja o Programu ZDAJ je spremljanje njegovega izvajanja in rezultatov, vključenosti oseb vanj, epidemiološko spremljanje dejavnikov tveganja, načrtovanje preventivnih ukrepov ter ocenjevanje njihove učinkovitosti ter evalvacija programa.

Izvajalci Programa ZDAJ poročajo o opravljenih storitvah in rezultatih preventivnih pregledov ZZZS in NIJZ v skladu z navodili, objavljenimi na spletnih straneh ZZZS in NIJZ. CKZ poroča o izvedenih skupinskih in individualnih aktivnostih na način, ki omogoča spremljanje vključenosti ciljne populacije.

2.a Preventivno zdravstveno varstvo novorojenčkov

Preventivno zdravstveno varstvo novorojenčkov obsega:

-        preventivne preglede novorojenčkov, po potrebi dnevni nadzor zdravstvenega stanja in spremljanje novorojenčka v neonatalni ambulanti,

-        presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni,

-        druga presejanja, preventivne zdravstvene ukrepe in cepljenja,

-        aktivno zdravstveno-vzgojno delo s poudarkom na vzpostavitvi, spodbujanju in vzdrževanju izključnega dojenja in promociji varnosti.

Preventivno zdravstveno varstvo novorojenčkov se izvaja v skladu s Programskimi smernicami Programa ZDAJ na neonatalnih oddelkih, neonatalnih odsekih ali pediatričnih oddelkih porodnišnic.

Obravnava novorojenčka je timska. Člani tima so:

-        zdravnik specialist pediatrije, ki je tudi vodja tima,

-        diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik ali diplomirana babica oziroma diplomirani babičar,

-        zdravstveni tehnik.

Preventivni pregledi novorojenčkov

Preventivni pregledi novorojenčkov obsegajo:

-        preventivni pregled novorojenčka po rojstvu, ki mora biti opravljen v 24 urah po rojstvu, po možnosti v prisotnosti vsaj enega od staršev ali skrbnikov,

-        dnevni nadzor stanja novorojenčka, ki se opravlja vsak dan bivanja novorojenčka v bolnišnici,

-        preventivni pregled novorojenčka pred odpustom, ki mora biti opravljen praviloma na dan odpusta novorojenčka domov,

-        pisno obveščanje patronažne službe na dan odpusta novorojenčka iz porodnišnice, v primeru indikacije pa otrokovega izbranega zdravnika specialista pediatrije in centra za socialno delo,

-        pregled v neonatalni ambulanti za novorojenčke, pri katerih vsi potrebni ukrepi v času bivanja v porodnišnici iz objektivnih razlogov niso bili opravljeni in pri novorojenčkih, pri katerih je zaradi dejavnikov tveganja, laboratorijskih in ultrazvočnih izvidov potrebno kasnejše spremljanje zdravstvenega stanja. Pregled se opravi tudi pri novorojenčkih, ki niso bili rojeni v porodnišnici, za zagotovitev presejalnega testiranja in drugih preventivnih zdravstvenih ukrepov ter cepljenja.

Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni

Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni (v nadaljnjem besedilu: testiranje za vrojene bolezni) obsega testiranje za:

-        kongenitalno hipotireozo,

-        fenilketonurijo (PKU),

-        bolezen javorjevega sirupa (MSUD),

-        izovalerično acidemijo (IVA),

-        glutarično acidemijo tip I (GAI),

-        glutarično acidemijo tip II (GAII),

-        pomanjkanje zelo dolgoverižne acil-CoA dehidrogenaze (VLCAD),

-        pomanjkanje dolgoverižne 3OH-CoA dehidrogenaze (LCHAD),

-        pomanjkanje srednjeverižne acil-CoA dehidrogenaze (MCAD),

-        propionsko acidemijo (PA),

-        metilmalonsko acidemijo (MMA),

-        pomanjkanje karnitin palmitoiltransferaze I (CPTI),

-        pomanjkanje karnitin palmitoiltransferaze II (CPTII),

-        motnjo vnosa oziroma transporta karnitina (CUD),

-        pomanjkanje holokarboksilazne sintaze (MCD),

-        pomanjkanje β-ketotiolaze (βKT),

-        pomanjkanje 3-metilkrotonil-CoA karboksilaze (3-MCC) in

-        tirozinemijo tip 1 (TYRI).

Če se pri testiranju za vrojene bolezni iz prejšnjega odstavka zazna tudi druga vrojena bolezen, ki jo je mogoče zdraviti, se tudi zanjo izpelje nadaljnja diagnostika.

Testiranje za vrojene bolezni se opravi v skladu z Navodilom o postopku presejalnega testiranja za vrojene bolezni, ki ga pripravi Pediatrična klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Pediatrična klinika) in potrdi Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo. Navodilo se objavi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za zdravje in Pediatrične klinike.

Testiranje za vrojene bolezni se opravi iz vzorca posušene krvi novorojenca, odvzetega na posebnem filter papirju s črtno kodo. Vzorec krvi se odvzame najmanj 48 ur po porodu. Porodnišnica, ki odvzame vzorec krvi, poveže identifikacijske podatke novorojenca s črtno kodo na filter papirju, na katerem je odvzet vzorec krvi tega novorojenca in opravi vpis potrebnih podatkov v računalniški sistem. V računalniški sistem zavedene vzorce krvi porodnišnica pošlje v Laboratorij za klinično radiokemijo Klinike za nuklearno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ta iz enega dela odvzetega vzorca opravi določanje presnovkov in drugi del vzorca pošlje Službi za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike, ki opravi analizo preostalih presnovkov in genetsko diagnostiko, vključno s sekvenciranjem DNA visoke zmogljivosti nove generacije.

Pediatrična klinika enoten izvid, pripravljen na podlagi ugotovitev Laboratorija za klinično radiokemijo Klinike za nuklearno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Službe za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike, posreduje porodnišnici, ki je vzorec krvi novorojenca poslala. V primeru ugotovljenega suma na prisotnost vrojene bolezni Pediatrična klinika o tem obvesti starše novorojenca ali njegove skrbnike in jih povabi na nadaljnjo obravnavo.

Druga presejalna testiranja

Vsebine, način izvajanja in izvajalci presejalnih testiranj so določeni v Programskih smernicah Programa ZDAJ.

Drugi potrebni ukrepi

Vsebine in način izvajanja preventivnih ukrepov so navedeni v Programskih smernicah Programa ZDAJ.

Vzgoja za zdravje

Vsebine in način izvajanja ter izvajalci zdravstveno-vzgojnega svetovanja so navedeni v Programskih smernicah Programa ZDAJ.

2.b Preventivno zdravstveno varstvo dojenčkov in predšolskih otrok do dopolnjenega 6. leta starosti

Preventivno zdravstveno varstvo dojenčkov in predšolskih otrok do dopolnjenega 6. leta starosti obsega:

-        preventivne preglede otrok v starosti enega meseca, treh mesecev, šestih mesecev, devetih mesecev, dvanajstih mesecev, osemnajstih mesecev, treh let ter štirih let in pol,

-        preventivni pregled otrok pred vstopom v šolo,

-        preventivni pregled otrok, ki so se v Slovenijo preselili iz drugih držav,

-        preventivni pregled otrok pri psihologu in logopedu,

-        namenske preventivne preglede (preventivni pregled otroka v starosti dveh mesecev, kontrolni preventivni pregled, namenski preventivni pregled za izvedbo cepljenja, namenski preventivni pregled otrok pred vstopom v vrtec, drugi namenski preventivni pregledi,

-        skupinske zdravstveno-vzgojne obravnave za spodbujanje k aktivni skrbi za lastno zdravje (tudi za otroke, ki niso vključeni v vrtec),

-        standardizirane in strukturirane obravnave za krepitev zdravja v primeru ogroženosti oziroma povečanih tveganj za zdravje,

-        timske obravnave oziroma postopke glede odložitve začetka šolanja.

Preventivne preglede dojenčkov in predšolskih otrok do dopolnjenega 6. leta starosti opravlja tim izbranega osebnega zdravnika specialista pediatrije. Preventivni pregled otroka pred vstopom v šolo opravlja tim imenovanega zdravnika šole. Individualno zdravstveno-vzgojno svetovanje, ki je sestavni del preventivnih pregledov dojenčkov in predšolskih otrok do dopolnjenega 6. leta starosti, izvajajo timi, ki opravljajo preventivne preglede otrok.

Preventivni pregledi dojenčkov in predšolskih otrok

Pregled obsega:

-        anamnezo, pregled zdravstvene dokumentacije in vprašalnikov,

-        presejanja, meritve, klinični pregled in oceno razvoja,

-        preverjanje cepilnega statusa, odločitev glede morebitnih začasnih in trajnih kontraindikacij za cepljenje, pogovor s starši ali skrbniki, vključno s pojasnilno dolžnostjo in izvedbo cepljenja skladno s programom cepljenja in zaščite z zdravili za tekoče leto, evidentiranje cepljenja skladno s predpisom, ki ureja potrdila, vodenje evidenc in zagotavljanje podatkov o cepljenju, neželenih učinkih po cepljenju in zdravstvenih napakah pri cepljenju,

-        individualno zdravstveno-vzgojno svetovanje, podprto s pisnimi gradivi,

-        zaključek pregleda, ki obsega ovrednotenje ugotovljenih stanj, pogovor s starši ali skrbniki o ugotovitvah preventivnega pregleda, v primeru indikacije predlog za izvedbo namenskega preventivnega pregleda, timske obravnave, predpisovanje zdravil, izdajo napotnic in usmerjanje v obravnave v CKZ, obveščanje o naslednjem preventivnem pregledu in obvestilo osebnemu zdravniku, če zdravnik, ki je opravil preventivni pregled ni izbrani osebni zdravnik.

Preventivni pregled otrok pred vstopom v šolo

Preventivni pregled otroka pred vstopom v šolo izvede imenovani zdravnik šole, v katero je otrok vpisan, pred vstopom otroka v šolo, ob prisotnosti starša ali skrbnika. Pravico do preventivnega pregleda pred vstopom v šolo ima tudi otrok, ki se bo šolal v tujini.

Pregled obsega:

-        anamnezo, pregled zdravstvene dokumentacije in vprašalnikov,

-        presejanja, meritve, klinični pregled in oceno razvoja,

-        preverjanje cepilnega statusa, odločitev glede morebitnih začasnih in trajnih kontraindikacij za cepljenje, pogovor s starši ali skrbniki, vključno s pojasnilno dolžnostjo in izvedbo cepljenja skladno s programom cepljenja in zaščite z zdravili za tekoče leto, evidentiranje cepljenja skladno s predpisom, ki ureja potrdila, vodenje evidenc in zagotavljanje podatkov o cepljenju, neželenih učinkih po cepljenju in zdravstvenih napakah pri cepljenju,

-        individualno zdravstveno-vzgojno svetovanje, podprto pisnimi gradivi,

-        zaključek pregleda, ki obsega ovrednotenje ugotovljenih stanj, pogovor s starši ali skrbniki o ugotovitvah preventivnega pregleda, v primeru indikacije predlog za izvedbo namenskega preventivnega pregleda, timske obravnave, predpisovanje zdravil, izdajo napotnic in usmerjanje v obravnave v CKZ, obveščanje o naslednjem preventivnem pregledu in obvestilo osebnemu zdravniku, če imenovani zdravnik šole ni izbrani osebni zdravnik.

Timske obravnave oziroma postopki glede odložitve začetka šolanja

Zdravnik sodeluje v timskih obravnavah. Zdravnik sodeluje v strokovni komisiji, ki jo imenuje ravnatelj šole v postopku odložitve šolanja.

Preventivni pregled otrok, ki so se v Slovenijo priselili iz drugih držav 

Pregled se opravi ob izbiri osebnega zdravnika specialista pediatrije.

Pregled obsega:

-        anamnezo in pregled zdravstvene dokumentacije,

-        presejanja, meritve, klinični pregled in oceno razvoja,

-        preverjanje cepilnega statusa, odločitev glede morebitnih začasnih in trajnih kontraindikacij za cepljenje, pogovor s starši ali skrbniki, vključno s pojasnilno dolžnostjo in izvedbo cepljenja skladno s programom cepljenja in zaščite z zdravili za tekoče leto, evidentiranje cepljenja skladno s predpisom, ki ureja potrdila, vodenje evidenc in zagotavljanje podatkov o cepljenju, neželenih učinkih po cepljenju in zdravstvenih napakah pri cepljenju,

-        zaključek pregleda, ki obsega ovrednotenje ugotovljenih stanj, pogovor s starši ali skrbniki o ugotovitvah preventivnega pregleda, v primeru ugotovljene indikacije predlog za izvedbo namenskega preventivnega pregleda, timske obravnave, predpisovanje zdravil, izdajo napotnic in usmerjanje v obravnave v CKZ, obveščanje o naslednjem preventivnem pregledu in obvestilo osebnemu zdravniku, če zdravnik, ki je opravil preventivni pregled, ni izbrani osebni zdravnik.

Namenski preventivni pregledi

A) Preventivni pregled otroka v starosti dveh mesecev

Pregled obsega:

-        meritev telesne teže in telesne dolžine (prirastek v enem mesecu),

-        podpora dojenju,

-        individualno zdravstveno-vzgojno svetovanje.

Pregled opravi diplomirana medicinska sestra tima izbranega osebnega zdravnika specialista pediatrije. Če so ugotovljene težave v otrokovem napredovanju in v primeru cepljenja, pregled otroka opravi osebni zdravnik specialist pediatrije.

B) Kontrolni preventivni pregled

Namen pregleda je spremljanje otroka v primeru, ko se na rednem preventivnem pregledu ugotovi odstopanje od normale, ki se ga še ne opredeli za bolezensko stanje, zahteva pa pogostejše spremljanje stanja.

Kontrolni preventivni pregled opravi tim izbranega osebnega zdravnika specialista pediatrije.

C) Namenski preventivni pregled za izvedbo cepljenja

Pregled se opravi:

-        ob cepljenju, ki ne sovpada s preventivnimi pregledi,

-        če so bile ob preventivnem pregledu ugotovljene začasne kontraindikacije in

-        pri zamudnikih.

Pregled obsega:

-        anamnezo in pregled zdravstvene dokumentacije,

-        ugotavljanje morebitnih začasnih in trajnih kontraindikacij za cepljenje, razgovor s starši ali skrbniki, vključno s pojasnilno dolžnostjo in izvedbo cepljenja skladno s programom cepljenja in zaščite z zdravili za tekoče leto, evidentiranje cepljenja skladno s predpisom, ki ureja potrdila, vodenje evidenc in zagotavljanje podatkov o cepljenju, neželenih učinkih po cepljenju in zdravstvenih napakah pri cepljenju.

Č) Namenski preventivni pregled otrok pred vstopom v vrtec

Pregled se opravi na pobudo staršev ali skrbnikov pred vstopom otroka v vrtec.

Pregled obsega pregled otrokove zdravstvene dokumentacije in cepilnega statusa. Če otrok nima opravljenega zadnjega preventivnega pregleda, se ta pregled opravi, prav tako se opravi manjkajoča cepljenja.

Po pregledu se staršem ali skrbnikom izda potrdilo za vrtec, ki ima podatek o tem, ali ima otrok opravljeno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam in da se vključi v vrtec in ga obiskuje.

D) Drugi namenski preventivni pregledi

Vzgoja za zdravje za predšolske otroke do dopolnjenega 6. leta starosti

Vzgoja za zdravje za predšolske otroke do dopolnjenega 6. leta starosti zajema pripravo, načrtovanje, izvajanje, evalviranje, dokumentiranje in poročanje o skupinskih in individualnih zdravstveno-vzgojnih dejavnostih za aktivno skrb za zdravje z namenom oblikovanja znanja, stališč in vedenjskih vzorcev za zdrav način življenja.

Dejavnosti so namenjene vsem otrokom do dopolnjenega 6. leta starosti oziroma do vstopa v šolo, njihovim staršem ali skrbnikom in zaposlenim v vrtcih (strokovnim delavcem).

Izvajalci vzgoje za zdravje so diplomirane medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci in sodelavci, ki so del tima CKZ za otroke in mladostnike oziroma z njim sodelujejo (npr. zdravniki specialisti pediatrije).

Dejavnosti potekajo v sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi zavodi (vrtci) v njihovih prostorih, lahko pa tudi v prostorih zdravstvenega doma ali v lokalni skupnosti.

Izvajalci vzgoje za zdravje v sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi zavodi vsako šolsko leto pripravijo načrt izvajanja dejavnosti, po izvedeni vzgoji za zdravje pa tudi poročilo s kratko evalvacijo, v skladu s Programskimi smernicami Programa ZDAJ.

Vzgoja za zdravje vključuje:

-        skupinske in individualne oblike dela za otroke (npr. učne delavnice, pogovore, delo v skupini, praktično delo, demonstracije ipd.), podprte pisnimi gradivi,

-        predavanja, posvete, pogovore s starši ali skrbniki in strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih, podprte s pisnimi gradivi,

-        sodelovanje v preventivnih in koordinativnih timih vzgojno-izobraževalnega zavoda na nivoju zdravstvenega doma in izvajanje nalog v skladu z dogovorom znotraj timov,

-        druge oblike dela, upoštevaje potrebe otrok, vzgojno- izobraževalnih zavodov in lokalne skupnosti.

Obravnave za krepitev zdravja

Ob zaključku preventivnega pregleda izbrani osebni zdravnik specialist pediatrije otroke do dopolnjenega 6. leta starosti s povečanim tveganjem za razvoj bolezni, usmeri v obravnave za krepitev zdravja v CKZ, ki obsegajo zdravstveno-vzgojne delavnice, skupinska in individualna svetovanja za zagotavljanje strokovnih informacij, učenje veščin ter podporo in pomoč za dolgotrajno spremembo življenjskega sloga in za krepitev zdravja. Zdravnik specialist pediatrije vodi obravnave v timu, kot je opredeljeno v Programskih smernicah Programa ZDAJ.

2.c Preventivno zdravstveno varstvo učencev, dijakov in mladostnikov do dopolnjenega 19. leta starosti

Zdravstveno varstvo učencev, dijakov in mladostnikov do dopolnjenega 19. leta starosti obsega:

-        preventivni pregled učencev v drugem, četrtem, šestem in osmem razredu osnovne šole,

-        preventivni pregled dijakov do dopolnjenega 19. leta starosti v prvem in tretjem letniku srednje šole,

-        preventivni pregled učencev, dijakov in mladostnikov do dopolnjenega 19 leta starosti, ki se šolajo v tujini,

-        preventivni pregled učencev, dijakov in mladostnikov do dopolnjenega 19. leta starosti, ki so se v Slovenijo priselili iz drugih držav,

-        preventivni pregled mladostnikov do dopolnjenega 19. leta starosti izven rednega šolanja,

-        namenske preventivne preglede (kontrolni preventivni pregled, namenski preventivni pregled za izvedbo cepljenja, drugi namenski preventivni pregledi),

-        skupinska vzgoja za zdravje za spodbujanje k aktivni skrbi za lastno zdravje (tudi za otroke, ki se šolajo na domu, otroke osipnike),

-        standardizirane in strukturirane obravnave za krepitev zdravja v primeru ogroženosti oziroma povečanih tveganj za zdravje,

-        timske obravnave.

Preventivne preglede učencev, dijakov in mladostnikov do dopolnjenega 19. leta starosti opravlja imenovani zdravnik šole s timom. Zdravstveno-vzgojne aktivnosti, ki so del preventivnega pregleda, izvaja tim imenovanega zdravnika šole, vzgojo za zdravje za spodbujanje k aktivni skrbi za lastno zdravje otrok in mladostnikov ter standardizirane in strukturirane obravnave za krepitev zdravja pa diplomirane medicinske sestre in ostali izvajalci tima CKZ za otroke in mladostnike do dopolnjenega 19. leta starosti.

Preventivni pregledi učencev v drugem, četrtem, šestem in osmem razredu osnovne šole

Na preventivne preglede učencev, ki se izvajajo v drugem, četrtem, šestem in osmem razredu osnovne šole, učenca pisno vabi izvajalec Programa ZDAJ preko šole ali sam v primeru, ko se učenec ni udeležil pregleda v terminu za učence njegovega oddelka. Izvajalec Programa ZDAJ šoli v tiskani obliki posreduje vabilo za učence, informacije o pregledu in cepljenju, obrazce za privolitev za cepljenje ter vprašalnike, na katere odgovorijo starši ali skrbniki in jih učenec skupaj z zdravstveno kartico in s cepilno knjižico prinese na pregled. Izvajalec programa ZDAJ se s šolo dogovori o izvedbi preventivnega pregleda učencev. Učenci se organiziranega pregleda udeležijo v spremstvu strokovnega delavca šole.

Pregled obsega:

-        anamnezo, pregled zdravstvene dokumentacije in vprašalnikov,

-        presejanja, meritve, klinični pregled in oceno razvoja,

-        preverjanje cepilnega statusa, odločitev glede morebitnih začasnih in trajnih kontraindikacij za cepljenje, izvedbo cepljenja skladno s programom cepljenja in zaščite z zdravili za tekoče leto, evidentiranje cepljenja skladno s predpisom, ki ureja potrdila, vodenje evidenc in zagotavljanje podatkov o cepljenju, neželenih učinkih po cepljenju in zdravstvenih napakah pri cepljenju,

-        individualno zdravstveno-vzgojno svetovanje, podprto s pisnimi gradivi,

-        zaključek pregleda, ki obsega ovrednotenje ugotovljenih stanj, v primeru ugotovljene indikacije podajo predloga za izvedbo namenskega preventivnega pregleda, timske obravnave, usmerjanje v obravnave v CKZ ali druge obravnave z izdajo ustrezne dokumentacije,

-        pripravo in pošiljanje obvestila staršem ali skrbnikom o ugotovitvah preventivnega pregleda,

-        po potrebi obvestilo izbranemu osebnemu zdravniku, če zdravnik, ki je opravil preventivni pregled, ni izbrani osebni zdravnik in obvestilo o opravljenem preventivnem pregledu na enotnem obrazcu, ki ga predpiše NIJZ,

-        skupinsko zdravstveno vzgojo v skladu s Programskimi smernicami Programa ZDAJ oziroma glede na potrebe ciljne populacije.

Preventivni pregledi dijakov do dopolnjenega 19. leta starosti v prvem in tretjem letniku srednje šole

Na preventivne preglede dijakov do dopolnjenega 19. leta starosti oziroma dijakov, ki se izvajajo v prvem in tretjem letniku srednje šole, dijake pisno vabi izvajalec Programa ZDAJ sam ali preko šole. Izvajalec Programa ZDAJ šoli v tiskani obliki posreduje vabilo za dijake, informacije o pregledu in cepljenju, obrazce za privolitev za cepljenje ter vprašalnike, na katere odgovorijo starši ali skrbniki in vprašalnike, na katere odgovori dijak in jih skupaj z zdravstveno kartico in cepilno knjižico prinese na pregled. Izvajalec programa ZDAJ se s šolo dogovori o izvedbi preventivnega pregleda dijakov. Prihod na pregled je organiziran za razred dijakov.

Pregled obsega:

-        anamnezo, pregled zdravstvene dokumentacije in vprašalnikov,

-        presejanja, meritve, klinični pregled in oceno razvoja,

-        preverjanje cepilnega statusa, odločitev glede morebitnih začasnih in trajnih kontraindikacij za cepljenje, izvedbo cepljenja skladno s programom cepljenja in zaščite z zdravili za tekoče leto, evidentiranje cepljenja skladno s predpisom, ki ureja potrdila, vodenje evidenc in zagotavljanje podatkov o cepljenju, neželenih učinkih po cepljenju in zdravstvenih napakah pri cepljenju,

-        individualno zdravstveno-vzgojno svetovanje, podprto s pisnimi gradivi,

-        zaključek pregleda, ki obsega ovrednotenje ugotovljenih stanj, v primeru ugotovljene indikacije podajo predloga z ustrezno dokumentacijo za izvedbo namenskega pregleda, timske obravnave, usmerjanje v obravnave v CKZ ali druge potrebne obravnave,

-        pripravo in pošiljanje obvestila staršem ali skrbnikom o ugotovitvah preventivnega pregleda, v skladu s predpisom, ki ureja pacientove pravice,

-        obvestilo izbranemu osebnemu zdravniku, če zdravnik, ki je opravil preventivni pregled, ni izbrani osebni zdravnik,

-        skupinsko zdravstveno vzgojo s Programskimi smernicami Programa ZDAJ oziroma glede na potrebe ciljne populacije.

Preventivni pregled učencev, dijakov in mladostnikov do dopolnjenega 19 leta starosti, ki se šolajo v tujini

Preventivni pregled učencev, dijakov in mladostnikov do dopolnjenega 19. leta starosti, ki se šolajo v tujini, se opravi na pobudo njihovih staršev ali skrbnikov ali njihovih izbranih osebnih zdravnikov oziroma na pobudo mladostnikov.

Obseg preventivnega pregleda je po obsegu enak preventivnemu pregledu učencev v drugem, četrtem, šestem in osmem razredu osnovne šole oziroma dijakov do dopolnjenega 19. leta starosti v prvem in tretjem letniku srednje šole.

Preventivni pregled učencev, dijakov in mladostnikov do dopolnjenega 19. leta starosti, ki so se v Slovenijo priselili iz drugih držav

Preventivni pregled učencev, dijakov in mladostnikov do dopolnjenega 19. leta starosti, ki so se v Slovenijo priselili iz drugih držav, se opravi na pobudo njihovih staršev ali skrbnikov ali njihovih izbranih osebnih zdravnikov oziroma na pobudo mladostnikov.

Preventivni pregled se opravi v primeru, ko se je učenec, dijak oziroma mladostnik do dopolnjenega 19. leta starosti, v Slovenijo priselil iz drugih držav in se vpisal v šolo.

Pregled opravi imenovani zdravnik šole.

Pregled obsega:

-        anamnezo, pregled zdravstvene dokumentacije in vprašalnikov,

-        presejanja, meritve, klinični pregled in oceno razvoja,

-        preverjanje cepilnega statusa, odločitev glede morebitnih začasnih in trajnih kontraindikacij za cepljenje, izvedbo cepljenja skladno s programom cepljenja in zaščite z zdravili za tekoče leto, evidentiranje cepljenja skladno s predpisom, ki ureja potrdila, vodenje evidenc in zagotavljanje podatkov o cepljenju, neželenih učinkih po cepljenju in zdravstvenih napakah pri cepljenju,

-        individualno zdravstveno-vzgojno svetovanje, podprto s pisnimi gradivi,

-        zaključek pregleda, ki obsega ovrednotenje ugotovljenih stanj, v primeru ugotovljene indikacije podajo predloga za izvedbo namenskega preventivnega pregleda, timske obravnave, usmerjanje v obravnave v CKZ ali druge obravnave z izdajo ustrezne dokumentacije,

-        pripravo in pošiljanje obvestila staršem ali skrbnikom o ugotovitvah preventivnega pregleda,

-        po potrebi obvestilo izbranemu osebnemu zdravniku, če zdravnik, ki je opravil preventivni pregled, ni izbrani osebni zdravnik in potrdilo o opravljenem preventivnem pregledu na enotnem obrazcu, ki ga predpiše NIJZ,

-        skupinsko zdravstveno vzgojo v skladu s Programskimi smernicami Programa ZDAJ oziroma glede na potrebe ciljne populacije.

Obseg preventivnega pregleda je po obsegu enak preventivnemu pregledu učencev v drugem, četrtem, šestem in osmem razredu osnovne šole oziroma dijakov do dopolnjenega 19 leta starosti v prvem in tretjem letniku srednje šole.

Preventivni pregled mladostnikov do dopolnjenega 19. leta starosti izven rednega šolanja

Preventivni pregled se opravi na pobudo mladostnika, njegovih staršev ali skrbnikov, njegovega izbranega osebnega zdravnika ali centra za socialno delo. Pregled je opravljen vsaj dve leti po zadnjem opravljenem preventivnem pregledu in je po obsegu enak preventivnemu pregledu mladostnika primerljive starosti.

Pregled opravi izbrani osebni zdravnik specialist pediatrije.

Obseg preventivnega pregleda je po obsegu enak preventivnemu pregledu dijakov do dopolnjenega 19. leta starosti v prvem in tretjem letniku srednje šole.

Namenski preventivni pregledi

A) Kontrolni preventivni pregled

Namen pregleda je spremljanje učenca, dijaka oziroma mladostnika do dopolnjenega 19. leta starosti v primeru, ko se na preventivnem pregledu ugotovi odstopanje od normale, ki se ga še ne opredeli za bolezensko stanje, zahteva pa pogostejše spremljanje.

B) Namenski preventivni pregled za izvedbo cepljenja:

Pregled se opravi:

-        ob cepljenju, ki ne sovpada s preventivnimi pregledi,

-        če so bile ob preventivnem pregledu ugotovljene začasne kontraindikacije in

-        pri zamudnikih.

Pregled obsega:

-        anamnezo in pregled zdravstvene dokumentacije,

-        ugotavljanje morebitnih začasnih in trajnih kontraindikacij za cepljenje, po potrebi razgovor s starši ali skrbniki, vključno s pojasnilno dolžnostjo in izvedbo cepljenja skladno s programom cepljenja in zaščite z zdravili za tekoče leto, evidentiranje cepljenja skladno s predpisom, ki ureja potrdila, vodenje evidenc in zagotavljanje podatkov o cepljenju, neželenih učinkih po cepljenju in zdravstvenih napakah pri cepljenju.

C) Drugi namenski preventivni pregledi

Vzgoja za zdravje za učence, dijake in mladostnike do dopolnjenega 19. leta starosti

Vzgoja za zdravje za učence, dijake in mladostnike do dopolnjenega 19. leta starosti zajema pripravo, načrtovanje, izvajanje, evalviranje, dokumentiranje in poročanje o skupinskih in individualnih zdravstveno-vzgojnih dejavnostih za aktivno skrb za zdravje, z namenom oblikovanja znanja, stališč in vedenjskih vzorcev za zdrav način življenja. Dejavnosti so namenjene vsem učencem, dijakom in mladostnikom do dopolnjenega 19. leta starosti oziroma do zaključka srednješolskega izobraževanja in mladostnikom do dopolnjenega 19. leta starosti izven rednega šolanja, njihovim staršem ali skrbnikom in zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih (strokovnim delavcem).

Izvajalci vzgoje za zdravje so diplomirane medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci in sodelavci, ki so del standardnega tima CKZ oziroma z njim sodelujejo (npr. zdravniki specialisti pediatrije). Dejavnosti potekajo v sodelovanju s timom izbranega osebnega zdravnika, timom imenovanega zdravnika šole, z vzgojno-izobraževalnimi zavodi (osnovna šola, srednja šola, dijaški dom) v njihovih prostorih, lahko pa tudi v prostorih zdravstvenega doma ali v lokalnih skupnostih, npr. v okviru projektnega učenja za mlade odrasle.

Izvajalci vzgoje za zdravje vsako leto pripravijo načrt izvajanja dejavnosti za naslednje šolsko leto v skladu s Programskimi smernicami Programa ZDAJ in v sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi zavodi, skladno z njihovimi potrebami in letnim delovnim načrtom. Načrt dela vsebuje vsebino dejavnosti, pristope in ciljne skupine, katerim je dejavnost namenjena. Dejavnosti v načrtu morajo biti opredeljene za vse razrede oziroma oddelke v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Izvajalci vzgoje za zdravje po izvedeni aktivnosti za šolo oziroma dijaški dom pripravijo tudi poročilo s kratko evalvacijo. Vzgoja za zdravje vključuje:

-        skupinske in individualne oblike dela za učence, dijake in mladostnike do dopolnjenega 19. leta starosti (npr. učne delavnice, pogovore, predavanja, delo v skupini, praktično delo, demonstracije ipd.),

-        predavanja, posvete, pogovore s starši ali skrbniki in strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih,

-        sodelovanje v preventivnih in koordinativnih timih za šole na nivoju zdravstvenega doma in izvajanje nalog v skladu z dogovorom znotraj timov,

-        druge oblike dela glede na potrebe otrok in mladostnikov, vzgojno-izobraževalnih zavodov in lokalne skupnosti.

Obravnave za krepitev zdravja

Ob zaključku preventivnega pregleda imenovani zdravnik šole oziroma izbrani osebni zdravnik specialist pediatrije, učenca, dijaka oziroma mladostnika do dopolnjenega 19. leta starosti s povečanim tveganjem za razvoj motnje ali bolezni, usmeri v obravnave za krepitev zdravja v CKZ, ki obsegajo zdravstveno-vzgojne delavnice, skupinska in individualna svetovanja za zagotavljanje strokovnih informacij, učenje veščin ter podporo in pomoč za dolgotrajno spremembo življenjskega sloga in za krepitev zdravja. Zdravnik specialist pediatrije vodi obravnave v timu, kot je opredeljeno v Programskih smernicah Programa ZDAJ.

2.č Preventivno zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov z motnjo v razvoju

Zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov z motnjo v razvoju obsega preventivne preglede in cepljenja otroka in mladostnika z motnjo v razvoju ter zdravstveno vzgojne skupinske obravnave za aktivno skrb za svoje zdravje ter standardizirane in strukturirane obravnave za krepitev zdravja, kot jih določa ta pravilnik.

Vsebina pregleda, ki je glede na posamezno starostno skupino določena s tem pravilnikom, se razširi glede na zdravstvene posebnosti posameznega otroka in mladostnika z motnjo v razvoju. V predšolskem obdobju se preglede izvaja v predvidenih terminih, od 6. leta starosti do zaključenega šolanja oziroma najmanj do starosti 19 let, se pregled praviloma izvede enkrat letno.

Preventivne preglede otrok z motnjo v razvoju, ki so vključeni v vrtce ter otrok in mladostnikov, ki so varovani doma, izvaja izbrani osebni zdravnik specialist pediatrije s pripadajočim timom.

Preventivne preglede otrok in mladostnikov z motnjo v razvoju, ki so vključeni v šole s prilagojenim in posebnim programom, izvaja imenovani zdravnik šole s pripadajočim timom.

Preventivne preglede otrok z motnjo v razvoju, ki so vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, izvaja zdravnik zavoda. Zavod, ki nima svojega zdravnika, mora za namene preventivnih pregledov skleniti pisni akt o sodelovanju z enim od zdravnikov, ki izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku.

Pri otroku in mladostniku s težko motnjo v razvoju se preventivni pregled izjemoma lahko opravi na domu.

V primeru vključenosti otroka in mladostnika z motnjo v razvoju v večinski šolski sistem, se ga lahko v letu, ko ni predviden skupinski preventivni pregled njegovega razreda, pisno povabi na individualni preventivni pregled.

2.d Preventivno zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov s statusom registriranih športnikov

Otroci in mladostniki v 7. razredu osnovne šole oziroma otroci in mladostniki v starosti od dopolnjenega 12. do dopolnjenega 13. leta starosti, imajo pravico do preventivnega pregleda registriranega športnika, če:

-        imajo status registriranega športnika, v skladu s predpisi s področja športa, kar je razvidno iz javne evidence registriranih in kategoriziranih športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: OKS-ZŠZ) in

-        je športna panoga, v kateri tekmujejo, evidentirana na seznamu športnih panog z večjimi telesnimi obremenitvami (v nadaljnjem besedilu: seznam športnih panog).

V primeru, da otroci in mladostniki tekmujejo v športnih panogah, ki so na seznamu športnih panog in v katerih je v skladu s predpisi s področja športa možna registracija med 10. in 12. letom starosti, imajo pravico do dveh preventivnih pregledov registriranega športnika med 10. in 13. letom starosti. Prvi preventivni pregled se opravi v 5. razredu osnovne šole oziroma v starosti od dopolnjenega 10. do dopolnjenega 11. leta starosti, drugi pa v 7. razredu osnovne šole oziroma v starosti od dopolnjenega 12. do dopolnjenega 13. leta starosti.

V primeru, da se otrok oziroma mladostnik prvič registrira v športni panogi, ki je na seznamu športnih panog, po dopolnjenem 13. letu starosti, ima pravico do preventivnega pregleda registriranega športnika ob registraciji.

Seznam športnih panog na predlog OKS-ZŠZ določi Strokovni svet Republike Slovenije za šport in je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za šport, OKS-ZŠZ in NIJZ. Otroka oziroma mladostnika na pregled prijavijo starši ali skrbniki ali športna organizacija na podlagi predhodnega pisnega soglasja staršev ali skrbnikov.

Kontrolni preventivni pregled registriranega športnika se opravi na predlog zdravnika, ki je opravil preventivni pregled registriranega športnika, z namenom spremljanja morebitnih odklonov v zdravstvenem stanju registriranega športnika, ki so posledica športnega udejstvovanja, v povezavi z njim ali vplivajo na športno udejstvovanje.

Preventivni pregled ali kontrolni preventivni pregled izvede zdravnik specialist pediatrije, ki ima posebna znanja iz medicine športa, pridobljena v okviru izobraževanja Slovenskega zdravniškega društva, ali specialist medicine dela, prometa in športa, usmerjen v področje medicine športa, kar pomeni, da se je v času specializacije vsaj eno leto usmerjeno izobraževal na področju medicine športa. Seznam zdravnikov, ki lahko opravljajo preventivne preglede ali kontrolne preventivne preglede, je objavljen na spletni strani Programa ZDAJ.

Vsebina pregleda je odvisna od zahtev in obremenitev športa, ki so lahko srčno-žilne, mišično skeletne ali presnovne in so podrobneje opredeljene v Programskih smernicah Programa ZDAJ. Po opravljenem pregledu se izda Potrdilo o opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu registriranega športnika.

2.e Preventivno zdravstveno varstvo študentov

Preventivno zdravstveno varstvo študentov obsega:

-        preventivni pregled študentov, ki se izvaja v prvem letniku višjega strokovnega, dodiplomskega in enovitega magistrskega študija,

-        namenske preventivne preglede študentov (kontrolni preventivni pregled, namenski preventivni pregled za izvedbo cepljenja, drugi namenski preventivni pregledi),

-        skupinske zdravstveno-vzgojne obravnave študentov za spodbujanje k aktivni skrbi za lastno zdravje ter standardizirane in strukturirane obravnave v primeru ogroženosti oziroma povečanih tveganj za zdravje,

-        standardizirane in strukturirane obravnave za krepitev zdravja.

Možen je tudi preventivni pregled, ki se izvaja v prvem letniku podiplomskega študija oziroma v četrtem letniku enovitega magistrskega študija.

Preventivni pregled študentov

Pregled obsega:

-        anamnezo, pregled zdravstvene dokumentacije in vprašalnikov,

-        presejanja, meritve, klinični pregled,

-        preverjanje cepilnega statusa, odločitev glede morebitnih začasnih in trajnih kontraindikacij za cepljenje, izvedbo cepljenja skladno s programom cepljenja in zaščite z zdravili za tekoče leto, evidentiranje cepljenja skladno s predpisom, ki ureja potrdila, vodenje evidenc in zagotavljanje podatkov o cepljenju, neželenih učinkih po cepljenju in zdravstvenih napakah pri cepljenju,

-        individualno zdravstveno vzgojno-svetovanje, podprto s pisnimi gradivi,

-        zaključek pregleda, ki obsega ovrednotenje ugotovljenih stanj, v primeru ugotovljene indikacije podajo predloga z ustrezno dokumentacijo za izvedbo namenskega preventivnega pregleda, po potrebi napotitev na nadaljnjo obravnavo, usmerjanje v obravnave v CKZ ali druge potrebne obravnave in podajo obvestila osebnemu zdravniku, če zdravnik, ki je opravil preventivni pregled, ni izbrani osebni zdravnik.

O pregledu so študenti in višješolski študenti obveščeni pisno.

Namenski preventivni pregledi študentov

A) Kontrolni preventivni pregled

Namen pregleda je spremljanje študenta v primeru, ko se na preventivnem pregledu ugotovi odstopanje od normale, ki se ga še ne opredeli za bolezensko stanje, zahteva pa pogostejše spremljanje stanja.

Kontrolni preventivni pregled opravi izbrani osebni zdravnik.

B) Namenski preventivni pregled za izvedbo cepljenja

Pregled se opravi:

-        ob cepljenju, ki ne sovpada s preventivnimi pregledi,

-        če so bile ob preventivnem pregledu ugotovljene začasne kontraindikacije in

-        pri zamudnikih.

Pregled obsega:

-        anamnezo in pregled zdravstvene dokumentacije,

-        ugotavljanje morebitnih začasnih in trajnih kontraindikacij za cepljenje, vključno s pojasnilno dolžnostjo in izvedbo cepljenja, evidentiranje cepljenja skladno s predpisom, ki ureja potrdila, vodenje evidenc in zagotavljanje podatkov o cepljenju, neželenih učinkih po cepljenju in zdravstvenih napakah pri cepljenju.

C) Drugi namenski preventivni pregledi

Vzgoja za zdravje za študente

Vzgoja za zdravje zajema pripravo, načrtovanje, izvajanje in evalviranje zdravstveno-vzgojnih, skupinskih in individualnih dejavnosti za aktivno skrb za svoje zdravje, z namenom oblikovanja znanja, stališč in vedenjskih vzorcev za zdrav način življenja.

Dejavnosti so namenjene vsem študentom in zaposlenim na fakultetah (strokovnim delavcem).

Izvajalci vzgoje za zdravje so diplomirane medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci in sodelavci, ki so del CKZ oziroma z njim sodelujejo (npr. zdravniki specialisti pediatrije). Dejavnosti lahko potekajo v sodelovanju s fakultetami, študentskimi domovi, ter društvi in organizacijami, v njihovih prostorih in v prostorih zdravstvenega doma, ali v lokalnih skupnostih.

Izvajalci vzgoje za zdravje vsako leto pripravijo načrt izvajanja dejavnosti v skladu s Programskimi smernicami Programa ZDAJ. Načrt vsebuje vsebino dejavnosti, pristope in ciljne skupine, katerim je dejavnost namenjena.

Vzgoja za zdravje lahko poteka v naslednjih oblikah:

-        skupinske in individualne oblike dela za študente (učne delavnice, razgovori, svetovanja, predavanja, delo v skupini, praktično delo, demonstracije ipd.)

-        druge oblike dela glede na možnosti izvajalcev vzgoje za zdravje in/ali potrebe ciljne populacije.

Obravnave za krepitev zdravja

Ob zaključku preventivnega pregleda zdravnik, ki izvaja preventivni pregled oziroma izbrani osebni zdravnik, študenta s povečanim tveganjem za razvoj bolezni usmeri v obravnave za krepitev zdravja v CKZ, ki obsegajo zdravstveno vzgojne delavnice ter individualna svetovanja za zagotavljanje strokovnih informacij, učenje veščin ter podporo in pomoč za dolgotrajno spremembo življenjskega sloga in za krepitev zdravja.

3. (črtano)

4. (črtano)

5. Zobozdravstveno varstvo otrok in mladine

Za zagotavljanje pravic in ohranjanje kakovostnega zobozdravstvenega varstva otrok in mladine na primarni ravni je nujno zagotoviti naslednjo organizacijo dela:

Mrežo javne zobozdravstvene službe, na osnovi 5. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92), za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine na primarni ravni določajo in zagotavljajo občine in mestne občine na podlagi kadrovskih standardov. Za področje zobozdravstvenega varstva otrok in mladine so kadrovski standardi in normativi določeni v predlogu nacionalnega programa zdravstvenega varstva RS - Zdravje za vse do leta 2000. Za izvajanje zobozdravstvenega varstva otrok in mladine veljajo naslednji normativi, ki naj bi bili osnova za načrtovanje in so pri:

Izvajalcih preventivnega programa v otroškem in mladinskem zobozdravstvu:

1.      specialist pedontolog;

2.      usposobljeni zobozdravnik v dispanzerju za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine (ima zaključen enoletni podiplomski študij iz otroškega in preventivnega zobozdravstva);

3.      zdravstveni delavec z višjo ali visoko izobrazbo za zobozdravstveno prosvetno in preventivno dejavnost pri populaciji od 0 do 19 let;

4.      srednja medicinska sestra za pomoč pri preventivnem delu v ordinaciji in pri preventivnih akcijah zobozdravniškega tima v otroškem in preventivnem zobozdravstvu.

Po opisu nalog za posamezne profile so normativi naslednji: Specialist pedontolog je specialist preventivnega in otroškega zobozdravstva. Ukvarja se s populacijo od 0 do 19 let, njegovo delo je deljeno na kurativni in preventivni del v razmerju 50:50.

Na področju, ki ga pokriva posamezni dispanzer za otroško in mladinsko zobozdravstvo, skrbi za organizacijo in nadzor nad izvajanjem preventivnih, zobozdravstveno prosvetnih programov. Ciljni normativ je specialist pedontolog na 10000 otrok in minimalni normativ na 30000 otrok, starih od 0 do 19 let (tim sestavljajo specialist pedontolog in zdravstveni tehnik oziroma ciljni ena medicinska sestra).

Posebna naloga, ki sodi v njegov delokrog, je zdravstvenovzgojno delo v materinski šoli in v postnatalnem obdobju skrb za zobozdravstveno prosvetno in preventivno dejavnost pri populaciji, stari od 0 do 3 let ter epidemiološko spremljanje zdravstvenega stanja zob in ustne votline pri zaupani populaciji na svojem območju. Je koordinator interdisciplinarne povezave med svojimi in drugimi dispanzerji, ki skrbijo za varstvo otrok in mladine (otroški in šolski dispanzerji, patronažna služba) in vzgojno-varstvenimi in prosvetnimi ustanovami.

Usposobljeni zobozdravnik v dispanzerju za otroško in mladinsko zobozdravstvo ima zaključen enoletni podiplomski študij iz preventivnega, otroškega in mladinskega zobozdravstva in skrbi za oralno zdravje populacije do 19. leta starosti v določenem zdravstvenem območju. Ciljni normativ je 1200 varovancev in minimalni 2000 varovancev na zobozdravnika (tim sestavljajta zobozdravnik in zobni tehnik).

Na svojem področju skrbi za preventivno zobozdravstveno dejavnost po programu, ki obsega zobozdravstveno prosvetno dejavnost:

-        predavanja za starše, vzgojitelje, učitelje, otroke;

-        sodeluje pri organiziranju naravoslovnih dni v osnovnih šola;

-        sodeluje v programu fluoridacije otrok in mladine;

-        izvaja primarno preventivno dejavnost na mlečnih in stalnih zobeh;

-        izvaja sekundarno prevencijo v smislu zgodnje detekcije in sanacije kariesa in razvojnih anomalij (1 x letno sistematski pregledi);

-        poroča o ugotovitvah pri sistematičnih pregledih z zakonom določen zdravstveno informacijski sistem.

Zdravstveni delavec z višjo ali visoko izobrazbo za zobozdravstveno vzgojno in preventivno dejavnost (preventivne medicinske sestre v zobozdravstvu) izvaja zobozdravstveno prosvetno dejavnost po navodilih in v dogovoru s specialistom pedontologom in usposobljenim zobozdravnikom v določenem zdravstvenem območju dispanzerja za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine. Ta dejavnost poteka v vzgojno varstvenih organizacijah, šolah in preventivnih kabinetih. Ciljni normativ je 5000 in minimalni 10000 otrok, starih od 0 do 19 let na eno medicinsko sestro "VMS".

Zdravstveni tehnik »SMS« poleg svojega osnovnega dela - pomoči zobozdravniku v zobozdravstveni ordinaciji - pomaga pri zobozdravstveno prosvetnem in preventivnem delu z otroki, za katere skrbi njen neposredno predpostavljeni - usposobljeni zobozdravnik v tem dispanzerju. Pravice do celostnega zobozdravstvenega varstva na primarni ravni uveljavljajo otroci in mladina od rojstva do dopolnjenega 19. leta starosti v dispanzerju za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine oziroma v ordinacijah, ki so namenjene tej populaciji.

Izvajanje obveznega preventivnega zobozdravstvenega varstva otrok in mladine in programirane zdravstvene vzgoje se zaradi posebnih potreb te skupine opravlja v zdravstvenih zavodih in zasebnih ordinacijah, ki pridobijo pooblastilo ministra za zdravstvo. Vsi zobozdravniki v omenjenih zavodih morajo biti zaradi zagotavljanja preglednosti nad oralnim zdravjem te skupine prebivalcev v stalni povezavi z odgovornim zobozdravnikom (vodjo), ki je odgovoren za izvajanje obveznega preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje v centralnem dispanzerju za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine za določeno zdravstveno območje v sodelovanju s koordinatorjem za to področje na pristojnem območnem zavodu za zdravstveno varstvo. Centralni dispanzer za določeno zobozdravstveno območje in odgovornega zobozdravnika v centralnem dispanzerju imenuje minister za zdravstvo na podlagi usklajenega predloga med Inštitutom za varovanje zdravja in območnim zavodom za zdravstveno varstvo.

Zobozdravnik za osebe do dopolnjenega 19. leta starosti je specialist pedontolog, specialist ortodont ali stomatolog s podiplomskim študijem iz zobozdravstvenega varstva otrok in mladine. To obveznost natančno določa 80. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96). Izjemoma pomeni, da na področju, kjer teh strokovnjakov še ni ali kjer je prenizko število otrok, lahko delo opravlja tudi splošni zobozdravnik, ki pa bo moral do leta 2002 opraviti podiplomski študij iz zobozdravstvenega varstva otrok in mladine, da bo strokovno neoporečno izvajal zobozdravstveno varstvo te populacije.

Pri izvajanju zobozdravstveno vzgojnega in preventivnega programa ne sme obstajati opredeljevanje (registracija) otrok od 0 do 19. leta starosti, ampak se ta dejavnost oziroma programi opravljajo z vsemi otroci po skupinah, katerim so namenjeni (VVO, šole, določeno zdravstveno območje).

Enaka merila kot za zobozdravstvene zavode (ordinacije) veljajo tudi za zasebnike, ki so prav tako obvezani opravljati obvezni preventivni program in programirano zdravstveno vzgojo, če imajo koncesijo za delo v otroškem in mladinskem zobozdravstvu.

Podatki o opravljenem delu oziroma programu se zbirajo v centralnem zobozdravstvenem dispanzerju zdravstvenega okoliša za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine, kjer se evalvirajo skupaj s podatki iz nezasebne službe. Izvajalci so obvezni poročati o ugotovljenem stanju na obrazcu PZS-poročilo o serijskem pregledu zob in ustne votline (pri predšolskih otrocih v šestem letu starosti, pri mladini v šestem razredu osnovne šole, tretjem letniku srednje šole in prvem letniku višje ali visoke šole).

Za izvedbo obveznega preventivnega zobozdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje pripravi odgovorni zobozdravnik (vodja dispanzerja) celoletni načrt dela.

Za dosego izboljšanja kakovosti zobozdravstvenega varstva in usklajevanja dela med posameznimi varstvi v osnovnem zdravstvu je nujno medsebojno sodelovanje med posameznimi varstvi.

V primeru, da se zaradi pomanjkanja kadrov obseg obveznega preventivnega programa zobozdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje ne more izvesti, mora odgovorni zobozdravnik obvestiti direktorja zdravstvenega zavoda. Direktor zdravstvenega zavoda je, s pomočjo koordinatorja za to področje na pristojnem območnem zavodu za zdravstveno varstvo, dolžan zagotoviti strokovno ustrezen kader za njuno izvedbo. Če ta rešitev utemeljeno ni izvedljiva, mora direktor zavoda o tem pisno z obrazložitvijo obvestiti Ministrstvo za zdravstvo.

5.1. Predšolski otroci

A) Preventivni zobozdravstveni pregled dojenčka v starosti 6-12 mesecev

Pregled poteka v času sistematičnega pregleda dojenčkov v prisotnosti enega ali obeh staršev v prostorih zdravstvenega zavoda ali zasebne ordinacije. Preventivna zdravstvena vzgoja poteka organizirano. Na pregled so vabljeni pisno. Usposobljeni zobozdravnik oziroma specialist pedontolog opravi pregled orofacialnega področja in svetuje o prehrani, ustni negi, odpravi morebitnih razvad in jemanju fluoridnih tabletk;

zaključek pregleda: ovrednotenje ugotovljenih stanj, postavljanje diagnoz, naročanje in pripravo napotnic za nadaljno obravnavo, epidemiološka ocena v ciljni skupini.

B) Preventivni zobozdravstveni pregledi otrok v prvem, drugem in tretjem letu starosti

Preventivni pregled poteka enkrat letno v majhnih skupinah s starši ali individualno. Preventivni pregled in posvet opravi specialist ali pedontolog ali usposobljen zobozdravnik v sodelovanju z medicinsko sestro, usposobljeno za preventivo. Preventivna zdravstvena vzgoja poteka organizirano: svetovanje o režimu in sestavi prehrane, zobni negi, odpravi morebitnih razvad in fluoridizaciji s tabletami;

zaključek pregleda: ovrednotenje ugotovljenih stanj, postavljanje diagnoz, naročanje in pripravo napotnic za nadaljnjo obravnavo, epidemiološka ocena v ciljni skupini;

C) Preventivni zobozdravstveni pregled otrok v četrtem, petem in šestem letu starosti

Preventiva poteka organizirano v sodelovanju s starši, otroškimi vrtci, pediatri, z osnovnimi šolami in šolskimi dispanzerji in ob prisotnosti staršev. Preventivni pregled in posvet se opravi enkrat letno pri specialistu ali pedontologu ali usposobljenem zobozdravniku ob sodelovanju medicinske sestre, usposobljene za preventivo.

Zaključek pregleda: ovrednotenje ugotovljenih stanj, postavljanje diagnoz, sporočilo staršem, naročanje in priprava napotnic za nadaljnjo obravnavo, epidemiološka ocena v ciljni skupini.

Preventiva obsega:

-        predavanje za vzgojiteljice in starše;

-        praktično učenje o ustni in zobni negi od 3. leta dalje, (VMS);

-        vsakodnevno čiščenje v otroškem vrtcu (VMS);

-        občasno ugotavljanje ustne čistoče in prisotnost oblog;

-        profesionalno čiščenje zobnih oblog;

-        slinski test h kariesu nagnjenih otrok;

-        fluorizacija s tabletami;

-        individualna fluorizacija s premazi, raztopinami in želeji pri ogroženih otrocih;

-        zalivanje fisur na mlečnih in stalnih kočnikih.

5.2. Mladina do dopolnjenega 19. leta starosti in študenti

A) Preventivni zobozdravstveni pregled učencev v vsakem razredu osnovne šole

Preventiva poteka v sodelovanju z osnovnimi šolami, šolskimi dispanzerji in starši. Preventivni pregled poteka enkrat letno, ponovni pregled pa se opravi šest mesecev po končanem zdravljenju zob. Pregled opravi usposobljen zobozdravnik v dispanzerju ali ambulanti za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine v sodelovanju z medicinsko sestro, usposobljeno za preventivno delo.

Zaključek pregleda: ovrednotenje ugotovljenih stanj, postavljanje diagnoz, sporočilo staršem, naročanje in priprava napotnic za nadaljnjo obravnavo, epidemiološka ocena v ciljni skupini.

Preventiva obsega:

-        praktično učenje zobne in ustne nege;

-        nenapovedano kontrolo čistosti zob in kontrolo čistosti zob (OHI);

-        svetovanje o pravilni prehrani;

-        čiščenje zobnih oblog;

-        odkrivanje h kariesu nagnjenih otrok s slinskim testom;

-        individualne preventivne posege in nadzor nad izvajanjem skupinskih posegov;

-        zalivanje fisur na stalnih kočnikih in ličnikih;

-        fluorizacijo s tabletami (1-4 razred), premazi ali želeji (5-8 razred) ali s kombinacijo obeh metod fluoridizacije;

B) Preventivni zobozdravstveni pregled učencev v 1. in 3. razredu srednje šole

Preventivni program poteka v sodelovanju s srednjimi šolami in šolskim dispanzerjem. Pregled se opravi enkrat v 1. in enkrat v 3. letniku. Pregled opravi usposobljen zobozdravnik v dispanzerju ali ambulanti za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine v sodelovanju z medicinsko sestro, usposobljeno za preventivno delo.

Zaključek pregleda: ovrednotenje ugotovljenih stanj, postavljanje diagnoz, sporočilo staršem, naročanje in priprava napotnic za nadaljnjo obravnavo, epidemiološka ocena v ciljni skupini.

Preventiva obsega:

-        svetovanje o negi in prehrani;

-        ugotavljanje čistosti zob;

-        čiščenje zobnih oblog;

-        ugotavljanje h kariesu nagnjene mladine s slinskimi testi in OHI;

-        individualne preventivne posege;

-        diagnostiko ustnih in zobnih bolezni in parodontopatij;

-        triažo in napotitev k specialistu.

Pregled opravi usposobljeni zobozdravnik v dispanzerju ob morebitnem sodelovanju s specialistom pedontologom. Sodeluje tudi sestra, ki je usposobljena za preventivno delo.

C) Preventivni zobozdravstveni pregled študentov v 1. in 3. letniku višje in visoke šole

Preventivni program poteka v sodelovanju s fakultetami. Pregledi se opravijo enkrat v 1. in enkrat v 3. letniku. Pregled opravi usposobljen zobozdravnik v dispanzerju ali ambulanti za zobozdravstveno varstvo študentov v sodelovanju z medicinsko sestro, usposobljeno za preventivno delo.

Zaključek pregleda: ovrednotenje ugotovljenih stanj, postavljanje diagnoz (ustnih in zobnih bolezni in parodontopatij), naročanje in priprava napotnic za nadaljnjo obravnavo, epidemiološka ocena v ciljni skupini.

Preventiva obsega:

-        svetovanje in vzgojo o negi zob, o prehrani, razvadah (kajenje, alkohol, mamila);

-        ugotavljanje čistoče zob;

-        čiščenje zobnih oblog, OHI;

-        individualne preventivne posege.

5.3. Programirana zdravstvena vzgoja

A) Zobozdravstvena vzgoja

Namenjena je:

1.      zdravstvenim delavcem drugih medicinskih vej, ki obravnavajo otroke in mladino;

2.      vzgojiteljem in učiteljem;

3.      staršem: nosečnicam, mladim staršem predšolskih otrok (v 6. mesecu, 3. in 6. letu starosti), osnovnošolskih otrok - nižja stopnja;

4.      otrokom osnovnih šol: predavanja v okviru naravoslovnih dni v 3. in 7. razredu;

5.      srednješolcem: predavanje v I. letniku.

6. Preventivno zdravstveno varstvo odraslih oseb na primarni ravni

Preventivno zdravstveno varstvo odraslih oseb (v nadaljnjem besedilu: osebe) na primarni ravni obsega:

-        odkrivanje oseb z biološkimi in vedenjskimi dejavniki tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni (v nadaljnjem besedilu: KNB),

-        odkrivanje oseb z visokim tveganjem za razvoj KNB in odkrivanje oseb z že prisotnimi KNB ter

-        preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja za razvoj KNB in boljšo urejenost KNB.

Preventivno zdravstveno varstvo oseb na primarni ravni se izvaja v skladu s Programom integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni pri odraslih (v nadaljnjem besedilu: Program KNB).

Namen in cilji Programa KNB

Namen Programa KNB je:

1.      aktivno spremljanje zdravja oseb,

2.      izboljšanje zdravja oseb,

3.      zgodnje odkrivanje oseb z biološkimi, vedenjskimi in psihosocialnimi dejavniki tveganja za razvoj KNB,

4.      zgodnje odkrivanje oseb z visokim tveganjem za razvoj KNB,

5.      odkrivanje oseb z zgodnjimi oblikami KNB,

6.      ustrezno ukrepanje, vključno s svetovanjem za obvladovanje dejavnikov tveganja in spremembo življenjskega sloga ter krepitev duševnega zdravja,

7.      ustrezna obravnava za preprečitev nastanka KNB in optimalno urejenost KNB,

8.      ozaveščanje in nudenje podpore in pomoči osebam za spreminjanje nezdravega življenjskega sloga in krepitev duševnega zdravja, ki temelji na procesu opolnomočenja oseb v skrbi za lastno zdravje,

9.      kakovostno izvajanje zdravstvenih storitev,

10.   povezovanje in sodelovanje z različnimi zdravstvenimi strokovnjaki na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva za zagotavljanje celovite preventivne obravnave oseb ter

11.   vzpostavitev mreže različnih deležnikov iz lokalnega okolja po modelu skupnostnega pristopa k zdravju, ki posameznika podpirajo pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga in omogočajo kakovostno življenje s kronično boleznijo, s čim manjšim psihosocialnim bremenom.

Cilji Programa KNB so:

-        zmanjšati zgodnjo umrljivost, obolevnost in invalidnost zaradi nekaterih pogostejših KNB, kot so srčno-žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen tipa 2, kronična obstruktivna pljučna bolezen, hipertenzija, debelost, depresija, osteoporoza, in drugih KNB,

-        odkrivati in obvladovati vedenjske, biološke in psihosocialne dejavnike tveganja za razvoj KNB,

-        izboljšati duševno zdravje,

-        opolnomočiti osebe pri skrbi za lastno zdravje in

-        izboljšati kakovost življenja.

Način izvajanja Programa KNB

Program KNB se izvaja v skladu s Programskimi smernicami, ki določajo:

1.      Protokole in algoritme za izvajanje preventive v Programu KNB (nadaljnjem besedilu: Protokoli in algoritmi),

2.      navodila za organizacijo in delovanje zdravstveno vzgojnih centrov (v nadaljnjem besedilu: ZVC) oziroma centrov za krepitev zdravja (v nadaljnjem besedilu: CKZ),

3.      ukrepe za vključevanje ciljne populacije v Program KNB,

4.      promocijo Programa KNB,

5.      organizacijske in kadrovske standarde izvajalcev Programa KNB,

6.      kazalnike kakovosti in učinkovitosti izvajanja Programa KNB,

7.      način upravljanja Programa KNB,

8.      način nadzora izvajanja Programa KNB in vrste ukrepov, ki izhajajo iz nadzora.

Vsebina Programa KNB

Program KNB obsega:

-        izvedbo preventivnega pregleda s presejanjem in oceno tveganja za KNB za zgodnje odkrivanje oseb z eno ali več KNB in oseb z vedenjskimi, biološkimi in psihosocialnimi dejavniki tveganja zanje, z ustrezno strokovno obravnavo in po potrebi usmeritvijo v zdravljenje ugotovljenih bolezni ter kratkim svetovanjem na področju zdravega življenjskega sloga in krepitve duševnega zdravja,

-        izvajanje standardiziranih in strukturiranih nemedikamentoznih obravnav za krepitev zdravja, ki obsegajo zdravstvenovzgojne in psihoedukativne delavnice ter individualna svetovanja za zagotavljanje strokovnih informacij, učenje veščin ter podporo in pomoč za dolgotrajno spremembo življenjskega sloga oziroma za krepitev duševnega zdravja in

-        podporne aktivnosti, ki predstavljajo načrtovanje, organiziranje, vodenje, koordiniranje, izobraževanje, spremljanje, poročanje, promocijo in zagotavljanje kakovosti Programa KNB.

Ciljna populacija Programa KNB

Do udeležbe na preventivnem pregledu so upravičene osebe v starosti od 30. leta in osebe pred 30. letom starosti, ki so družinsko obremenjene s srčno-žilnimi boleznimi, z družinsko hiperholesterolemijo oziroma dislipidemijo, osebe z izraženimi dejavniki tveganja za KNB, osebe s sladkorno boleznijo in druge ranljive osebe, ki so opredeljene pri izbranem osebnem zdravniku v ambulantah družinske medicine (v nadaljnjem besedilu: ADM) v zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih.

Do udeležbe v nemedikamentoznih obravnavah za krepitev zdravja so upravičene vse osebe od 19. leta s prisotnimi vedenjskimi, biološkimi in psihosocialnimi dejavniki tveganja za razvoj KNB (nezadostna telesna dejavnost oziroma zasedén življenjski slog, nezdravo prehranjevanje, kajenje, tvegano oziroma škodljivo pitje alkohola, stres, neugodne psihosocialne determinante zdravja, zvišana telesna masa, zvišan krvni tlak, zvišane maščobe v krvi), s prisotnim visokim tveganjem za razvoj KNB in s prisotnimi KNB.

Izvajalci Programa KNB

Preventivne preglede izvajajo izbrani osebni zdravniki in diplomirane medicinske sestre v ADM.

Nemedikamentozne obravnave za krepitev zdravja izvaja standardni tim v ZVC oziroma v CKZ. ZVC oziroma CKZ je samostojna enota zdravstvenega doma in ključna organizacijska struktura za zagotavljanje aktivnosti krepitve zdravja v lokalnih skupnostih in strukturirane zdravstvene vzgoje na primarni ravni zdravstvenega varstva.

6.1. Preventivni pregled

Preventivni pregled se opravlja pri ciljni populaciji Programa KNB vsakih pet let.

Ponovni preventivni pregled se opravi:

-        pri osebah z ugotovljenim visokim tveganjem za KNB ali zelo visokim srčno-žilnim tveganjem ali s prisotnimi posameznimi izraženimi dejavniki tveganja, po enem letu ali prej in

-        pri osebah, obolelih s KNB, enkrat na leto oziroma v skladu s protokoli za izvajanje preventive v ADM.

Vsebine in postopke izvajanja preventivnih pregledov v ADM v skladu s Programskimi smernicami opredeljujejo Protokoli in algoritmi, ki so objavljeni na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ).

6.1.1. Preventivni pregled v ADM

Preventivni pregled obsega:

-        vabljenje na preventivni pregled,

-        izvajanje preventivnega pregleda,

-        poročanje o izvedbi in rezultatih preventivnega pregleda.

Diplomirana medicinska sestra v ADM:

-        izvede postopke presejanja za zgodnje odkrivanje KNB, bioloških, vedenjskih in psihosocialnih dejavnikov tveganja za KNB z določanjem tveganja za srčno-žilne in druge KNB ter

-        po potrebi opravi kratko svetovanje za zdrav življenjski slog in krepitev duševnega zdravja oziroma druga neposredna strokovna ukrepanja.

Skladno z ugotovljeno stopnjo tveganja za razvoj KNB, sumom na prisotno KNB in prisotnimi dejavniki tveganja diplomirana medicinska sestra v ADM napoti pacienta:

-        na nemedikamentozne obravnave za krepitev zdravja v ZVC oziroma CKZ in

-        k izbranemu osebnemu zdravniku.

Diplomirana medicinska sestra v ADM k izbranemu osebnemu zdravniku usmeri:

-        osebe z ugotovljeno KNB, če ni drugače predvideno v protokolu vodenja te KNB,

-        osebe z ugotovljenim visokim tveganjem za KNB,

-        osebe z zelo izraženim posameznim dejavnikom tveganja in

-        osebe, ki izrazijo skrb v zvezi z zdravjem ali željo, da jih pregleda izbrani osebni zdravnik.

Kadar je po Programskih smernicah predvidena dodatna diagnostika in pregled pri izbranem osebnem zdravniku, se preventivni pregled lahko izvede v več obiskih.

6.1.2. Ponovni preventivni pregled v ADM za osebe z visokim tveganjem za KNB

Ponovni preventivni pregled se pri osebah z visokim tveganjem za KNB (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, kronična obstruktivna pljučna bolezen, depresija, osteoporoza, debelost idr.) izvaja enkrat letno ter poteka v skladu s Protokoli in algoritmi.

6.1.3. Ponovni preventivni pregled v ADM za osebe s KNB

Ponovni preventivni pregled osebe s KNB je namenjen spremljanju urejenosti že prisotnih KNB, spremljanju dejavnikov tveganja in ustreznemu ukrepanju ter poteka v skladu s Protokoli in algoritmi.

6.1.4. Aktivno spremljanje zdravja v ADM

Za aktivno spremljanje zdravja izbrani osebni zdravnik za svoje paciente vodi evidenco:

-        oseb z dejavniki tveganja za KNB,

-        oseb z visokim tveganjem za KNB in

-        oseb s KNB.

6.2. Obravnave za krepitev zdravja

Ob zaključku preventivnega pregleda izbrani osebni zdravnik oziroma diplomirana medicinska sestra iz ADM osebe s prisotnimi dejavniki tveganja za KNB, osebe z visokim tveganjem za razvoj KNB in osebe z že prisotno KNB usmerita v nemedikamentozne obravnave za krepitev zdravja v ZVC oziroma CKZ, ki obsegajo zdravstvenovzgojne in psihoedukativne delavnice ter individualna svetovanja za zagotavljanje strokovnih informacij, učenje veščin ter podporo in pomoč za dolgotrajno spremembo življenjskega sloga oziroma za krepitev duševnega zdravja.

Izvajanje obravnav iz prejšnjega odstavka ter organizacijo in delovanje ZVC oziroma CKZ opredeljujejo Navodila za organizacijo in delovanje ZVC oziroma CKZ, ki so objavljena na spletni strani NIJZ.

6.3. Poročanje

Izvajalci Programa KNB poročajo o opravljenih storitvah in rezultatih preventivnih pregledov v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in NIJZ.

Namen poročanja je spremljanje izvajanja, kakovosti, uspešnosti in učinkovitosti Programa KNB, vključenosti oseb v Program KNB, epidemiološko spremljanje dejavnikov tveganja, visokega tveganja za KNB in KNB, načrtovanje preventivnih ukrepov ter ocenjevanje njihove učinkovitosti in evalvacija Programa KNB.

NIJZ izvajalcem Programa KNB zagotavlja informacije o izvajanju in učinkovitosti Programa KNB.

6.4. Upravljanje Programa KNB

Program KNB upravlja NIJZ v sodelovanju s Strokovnim svetom in regijskimi odgovornimi zdravniki družinske medicine (v nadaljnjem besedilu: ROZ).

Upravljanje obsega razvoj, načrtovanje, usposabljanje, usmerjanje, koordiniranje, spremljanje, nadzor in evalvacijo Programa KNB.

6.4.1. NIJZ

NIJZ opravlja naslednje naloge:

1.      upravlja Program KNB v skladu s Programskimi smernicami,

2.      sprejema letni načrt dela in letno poročilo o poteku Programa KNB,

3.      sprejema Programske smernice, in jih objavi na svoji spletni strani,

4.      določa vrste in oblike presejalnih orodij (predloge presejalnih vprašalnikov in meritev),

5.      razvija in usmerja način organizacije in delovanja, vsebine in pristope dela v ZVC in CKZ ter izvaja naloge usmerjanja, koordiniranja, spremljanja in evalviranja ZVC in CKZ,

6.      spremlja kadrovsko ustreznost in strokovno usposobljenost kadra, ki izvaja Program KNB,

7.      spremlja kakovost in učinkovitost izvajanja Programa KNB,

8.      izvaja usposabljanja na področju Programa KNB za zdravstvene delavce in sodelavce iz ADM, ZVC oziroma CKZ, patronažnega zdravstvenega varstva ter za druge zdravstvene delavce in sodelavce,

9.      skrbi za promocijo Programa KNB v strokovni in splošni javnosti,

10.   pripravlja finančne ocene v zvezi s Programom KNB,

11.   nadzira izvajanje Programa KNB,

12.   skupaj z ROZ izvaja regijsko upravljanje Programa KNB,

13.   izvaja druge operativne naloge koordiniranja in spremljanja Programa KNB,

14.   zagotavlja administrativno tehnično podporo delovanju Strokovnega sveta.

6.4.2. Strokovni svet

Strokovni svet je organ, ki nudi strokovno podporo NIJZ. Strokovni svet opravlja svoje naloge na področju ADM in na področju ZVC oziroma CKZ.

Strokovni svet imenuje NIJZ v skladu s Programskimi smernicami. Člani strokovnega sveta so predstavniki strokovnih zbornic, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, timov družinske medicine, timov ZVC in timov CKZ, strokovnjakov s področij, ki so predmet preventivnih obravnav in nemedikamentoznih obravnav za krepitev zdravja.

Strokovni svet nudi strokovno podporo NIJZ, zlasti pri:

1.      usmerjanju razvoja Programa KNB v skladu z novimi strokovnimi spoznanji,

2.      pripravi Programskih smernic,

3.      usmerjanju razvoja vrste in oblike presejalnih orodij za izvajanje preventivnega pregleda (presejalne vprašalnike, funkcionalne in laboratorijske presejalne meritve) in obravnav za krepitev zdravja,

4.      pripravi letnega načrta dela Programa KNB,

5.      pripravi letnega poročila o poteku Programa KNB,

6.      opravljanju nadzora nad izvajanjem Programa KNB,

7.      izpolnjevanjem standardov ter doseganjem kazalnikov kakovosti in učinkovitosti izvajalcev ter pripravi predlogov ukrepov za njihovo izboljšanje.

Sedež Strokovnega sveta je pri NIJZ.

6.4.3. ROZ

ROZ so izbrani osebni zdravniki iz ADM, ki jih imenuje in razrešuje NIJZ.

ROZ opravljajo naslednje naloge:

-        spremljajo izvajanje Programa KNB na območju delovanja ROZ, v skladu s Programskimi smernicami,

-        sodelujejo z območno enoto NIJZ,

-        spodbujajo kakovostno in uspešno izvajanje Programa KNB na območju regije.

6.5 Spremljanje Programa KNB

Spremljanje Programa KNB in doseganje njegovih ciljev izvaja Usmerjevalni odbor Programa KNB (v nadaljnjem besedilu: Usmerjevalni odbor).

6.5.1 Usmerjevalni odbor

Usmerjevalni odbor imenuje minister, pristojen za zdravje. Sestavljajo ga predstavniki ministrstva, pristojnega za zdravje, ZZZS, Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije in dva predstavnika Nacionalne mreže NVO s področja javnega zdravja 25x25.

Na seje Usmerjevalnega odbora je vabljen NIJZ.

Usmerjevalni odbor opravlja naslednje naloge:

1.      seznani se s Programskimi smernicami,

2.      seznani se z letnim načrtom dela Programa KNB,

3.      obravnava letno poročilo o poteku Programa KNB,

4.      opredeli se do predlogov sprememb Programa KNB, ki vplivajo na pravice do zdravstvenih storitev, na pomembne organizacijske spremembe in financiranje Programa KNB,

5.      seznani se z ukrepi NIJZ, ki so rezultat nadzora nad izvajanjem Programa KNB,

6.      predlaga ukrepe za učinkovito izvajanje Programa KNB,

7.      opravlja druge naloge v zvezi s Programom KNB.

7. Zdravstveno varstvo za varovance obravnavane v patronažnem varstvu

Za zagotavljanje pravic in ohranjanje kakovostnega patronažnega zdravstvenega varstva zavarovancev na primarni ravni je nujno zagotoviti naslednjo organizacijo dela:

Mrežo javne zdravstvene službe (nezasebne in zasebne), na osnovi 5. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92), na primarni ravni določajo in zagotavljajo občine oziroma mestne občine na podlagi kadrovskih standardov in normativov za področje patronažnega varstva zavarovancev. Za to področje so kadrovski standardi določeni v predlogu Nacionalnega programa zdravstvenega varsrva RS - Zdravje za vse do leta 2000".

Za izvajanje zdravstvenega varstva za varovance obravnavane v patronažnem varstvu veljajo naslednji normativi, ki naj bi bili osnova za načrtovanje:

-        ciljni 1650 zavarovancev ali 515 družin na medicinsko sestro, usposobljeno za patronažno delo in 30000 prebivalcev na enega fizioterapevta ali delovnega terapevta oziroma kombinacijo obeh;

-        minimalni 3000 zavarovancev ali 930 družin na medicinsko sestro, usposobljeno za patronažno delo in 70000 prebivalcev na enega fizioterapevta ali delovnega terapevta oziroma kombinacijo obeh.

Pravico do patronažnega varstva na primarni ravni, uveljavljajo zavarovanci v pooblaščeni patronažni službi zdravstvenega zavoda svojega določenega zdravstvenega območja.

Izvajanje obveznega preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje, ki ga opravlja patronažna služba, se zaradi posebnosti dela opravlja v zdravstvenih zavodih in pri zasebnikih, ki so pridobili pooblastilo ministra za zdravstvo. Vse patronažne medicinske sestre morajo biti v stalni povezavi z odgovorno patronažno medicinsko sestro določenega zdravstvenega območja, ki je, ob sodelovanju s koordinatorjem za to področje na območnem zavodu za zdravstveno varstvo, odgovorna za izvajanje preventivnega patronažnega varstva in programirane zdravstvene vzgoje. Delo patronažne službe je usmerjeno predvsem v obravnavo območja kot celote, s tem pa tudi v obravnavo posameznika, družine in skupnosti v njihovem življenjskem okolju. Zagotoviti mora povezavo med institucionalnimi varstvi (zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo itd.) in posamezniki oziroma družinami in skupnostmi na terenu. Odgovorno patronažno medicinsko sestro za določeno zdravstveno območje imenuje minister za zdravstvo na podlagi usklajenega predloga med Inštitutom za varovanje zdravja in območnim zavodom za zdravstveno varstvo.

Nezavarovane osebe imajo pravico do obravnave patronažne službe, saj gre pri tem za zdravstveno zaščito njih samih in ostalih zavarovancev. Storitve pa se finančno krijejo iz drugih virov.

Patronažna medicinska sestra opravlja patronažno varstvo zavarovancev na njihovem domu in lokalni skupnosti, kar pomeni, da aktivno skrbi za zdravstveno stanje varovancev v določenem zdravstvenem območju in razvija programe promocije zdravja ter tako vzpodbuja zavarovance k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje družin. Poglobljeno individualno in družinsko obravnavo zahtevajo predvsem prednostne skupine prebivalstva zaradi svojih bioloških lastnosti (dojenčki, šolarji, nosečnice, starostniki itd.), zaradi spremenjenih pogojev življenja in socialne ogroženosti (priseljenci, brezdomci itd.) ter zaradi zdravstvene ogroženosti (invalidi in kronični bolniki itd.) in drugo.

Na podlagi letnega načrta dela vsake posamezne patronažne medicinske sestre, odgovorna patronažna medicinska sestra (vodja) patronažne službe zdravstvenega zavoda, pripravi za določeno zdravstveno območje letni načrt programiranega preventivnega patronažnega varstva in programirane zdravstvene vzgoje. Za pripravo kakovostnih načrtov so potrebne analize opravljenega dela v predhodnem obdobju ter predlogi ukrepov za izboljšanje izvajanja zdravstvenega varstva in z zakonom določeno poročanje v zdravstveni informacijski sistem.

Za dosego izboljšanja kakovosti patronažnega zdravstvenega varstva in usklajevanja dela med posameznimi varstvi v osnovnem zdravstvu je nujno medsebojno sodelovanje.

V primeru, da zaradi pomanjkanja kadra ni možna izvedba obveznega preventivnega programa patronažnega varstva in programirane zdravstvene vzogje, mora imenovana patronažna medicinska sestra obvestiti direktorja zavoda. S pomočjo koordinatorja za to področje v pristojnem območnem zavodu za zdravstveno varstvo je direktor zdravstvenega zavoda dolžan za izvedbo obveznega preventivnega patronažnega programa zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje zagotoviti strokovno ustrezen tim. Kolikor to utemeljeno ni mogoče, mora direktor zavoda pisno z obrazložitvijo obvestiti Ministrstvo za zdravstvo.

Patronažna varstva so organizacijske službe znotraj zdravstvenih zavodov in jih vodijo strokovnjaki zdravstvene nege z najmanj višjo izobrazbo. Nosilka patronažne zdravstvene nege je medicinska sestra (z višjo izobrazbo) ali specialistka patronažne zdravstvene nege. V izvajanje zdravstvenenege bolnika na domu se lahko vključijo tudi zdravstveni tehniki (s srednjo izobrazbo).

Negovalni tim: medicinska sestra (specialist patronažne zdravstvene nege), zdravstveni tehnik.

Zdravstveni tim: zdravnik ali zdravnik določenega področja, patronažna medicinska sestra iz določenega področja, medicinska sestra iz dispanzerja in zdravstveni tehnik, medicinska sestra, socialni delavec, delovni terapevt, fizioterapevt, logoped, psiholog in drugi strokovni sodelavci na terenu.

Evidenca o družinah in varovancih:

-        Za družino se vodi patronažni karton družine z naslednjimi dokumentacijskimi obrazci: zdravstveno socialna anamneza družine, dokumentacijski obrazci posameznih varovancev (otroški list, list nosečnice, list bolnika, list starostnika, načrt patronažne zdravstvene nege, funkcionalno zdravstveno stanje varovanca, obvestilo patronažni službi zdravstvene nege itd.).

-        Za področje lokalne skupnosti se vodi evidenca vitalne statistike, epidemiloška slika lokalne skupnosti in ostala dokumentacija, ki jo zahteva organizacija dela (protokol bolnikov in ostali podatki).

7.1. Šest patronažnih obiskov pri dojenčku v prvem letu starosti, dva dodatna patronažna obiska pri dojenčkih slepih in invalidnih mater do 12. meseca otrokove starosti in po en obisk v 2. in 3. letu starosti

7.1.1. Patronažni obiski pri novorojenčku in dojenčku

Novorojenček je obravnavan takoj po odpustu iz porodnišnice do 28. dneva starosti. Dojenček je obravnavan od 1. meseca starosti do 12. meseca starosti v 4.-5. mesecu, 7.-8. mesecu in 10.-11. mesecu. Novorojenček in dojenček je obravnavan iz vidika patronažne zdravstvene nege s poudarkom na negi in oskrbi.

Patronažna medicinska sestra sistematično obravnava varovanca po principu načrtovanega dela na svojem določenem terenu. Standard dela zahteva zajem novorojenca v 24 urah po odpustu iz porodnišnice (odstopanja možna v primeru objektivnih ovir) in kasnejše obravnavanje glede na strokovno odločitev patronažne medicinske sestre (v obdobju novorojenca do vzpostavljenega dobrega odnosa s starši, vzpostavljanja dojenja, zagotavljanja primerne teže in sposobnosti za samostojno nego). Obravnavanje dojenčka zahteva obiske na domu glede na negovalno anamnezo, najmanj pa ob vsaki bistveni spremembi, ki se dogaja ob otrokovem razvoju (način prehrane, mejniki psihičnega oziroma fizičnega razvoja otroka). Cilj obravnave je zdrav psihofizičen razvoj novorojenčka in dojenčka.

Splošne naloge: strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, pripomočki za nego novorojenčka, zdravstvenovzgojnimi navodili) negovalna anamneza novorojenčka, dojenčka in njegove družine, načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za novorojenčka, dojenčka in njegovo družino, vrednotenje opravljenega dela.

Specifične naloge pri novorojenčku: fizični pregled novorojenčka (glava, fontanela, beločnica, ustna votlina, ustnice, koža, prsni koš, spolovilo, roke, noge, prsti, nohti, izločki), nega novorojenčka (umivanje, oblačenje, previjanje), nega popkovne rane, pomoč pri dojenju, ureditev ležišča, zdravstvenovzgojno delo z družino (učenje nege novorojenčka, tehnika povijanja v abdukcijo, dojenje, hranjenje z dodatki, pitje čaja, primerno ležišče, lega novorojenčka, sobna temperatura, zračenje, sprehodi, obisk v otroški posvetovalnici, seznanitev z nekaterimi simptomi obolenj, seznanitev o novorojenčkovih potrebah po toplini, nežnosti, varnosti, spanju, psihični razvoj, jemanje vitaminov in mineralov), kopanje novorojenčka na zadnjem obisku v 4. tednu starosti, zdravstvenovzgojno delo z družino in novorojenčkom - dojenčkom do 4. meseca otrokove starosti (svetovanje glede prehrane, dojenja, dodatkov, nege dojenčka, nege zob - prevencija kariesa, psihofizični razvoj, sprehodi, sončenje, obiski v otroški posvetovalnici, povijanje, UZ pregled kolkov, cepljenje, zdravstvenovzgojno delo v smislu ohranitve in krepitve zdravja ter preprečevanja bolezni).

Specifične naloge pri dojenčku: fizični pregled dojenčka (glava, ustna votlina, zobki, koža, psihofizični razvoj dojenčka, dvigovanje glave), nega dojenčka, previjanje, sprehodi, kopanje, hranjenje dojenčka, dojenje, dodatki (jamanje vitaminov in mineralov), zdravstvenovzgojno delo z dojenčkom in njegovo družino (pregledi v otroški posvetovalnici, cepljenje, pravilna prehrana dojenčka, ustrezen psihofizični razvoj dojenčka, uporaba pripomočkov - stol, uporaba igrač, vzpodbujanje psihofizičnega razvoja dojenčka, nasveti v zvezi z obolenji dojenčka, zdravstveno vzgojno delo v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni).

Individualne naloge: izvajanje nalog v družini z novorojenčkom in dojenčkom na podlagi individualnih potreb in problemov.

7.1.2. Patronažni obiski pri otroku v 2. in 3. letu starosti

Otrok je obravnavan sistematično v 2. in 3. letu starosti in ob bistvenih spremembah v družini (rojstvo novega otroka, problematične ločitve, rejništvo, smrt). Sistematično je obravnavan vsak otrok, ki je ali ni vključen v vzgojno varstvene ustanove ter otrok z motnjami v razvoju, slepi in invalidni otroci v domači oskrbi. Cilj obravnave je spremljanje psihofizičnega razvoja otroka in pomoč pri zagotavljanju optimalnih pogojev za njegov razvoj iz vidika zdravstvene nege.

Vsebina patronažnega obiska pri otroku

Splošne naloge: strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, zdravstvenovzgojna navodila), negovalna anamneza otroka in njegove družine, načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za otroka in njegovo družino, vrednotenje opravljenega dela.

Specifične naloge: fizični pregled otroka (višina, teža, prsni koš, stopala, zobki, hoja, govor, motorika, igranje, poznavanje ljudi in stvari), nega otroka, previjanje, uporaba nočne posode, kopanje, sprehodi, potovanja, hranjenje otroka, otroška prehrana, samostojno hranjenje, zdravstvenovzgojno delo z otrokom in njegovo družino (cepljenje, jasli, pravilna nega in prehrana otroka, pravilna vzgoja otroka, pohvale, graje, redna uporaba nočne posode, izgovorjava posameznih besed, kratkih stavkov, socializacija otroka, zdravstvenovzgojni nasveti v tretjem letu otrokove starosti, psihofizični razvoj, socializacija, vrtec, zdravstvenovzgojno delo v smislu ohranitve in krepitve zdravja ter preprečevanja bolezni).

Individualne naloge: izvajanje nalog v družini z otrokom na podlagi individualnih potreb in problemov.

7.2. Dva patronažna obiska na leto pri slepih in slabovidnih z dodatnimi motnjami v starosti od 7 do 25 let, ki so v domači oskrbi

Patronažna medicinska sestra obišče takšne varovance dvakrat letno zaradi nudenja pomoči družini in aktiviranja varovanca v največji možni meri.

Vsebina patronažnega obiska

Splošne naloge: strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, zdravstvenovzgojna navodila), negovalna anamneza varovanca in njegove družine, načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za varovanca in njegovo družino, vrednotenje opravljenega dela.

Specifične naloge: fizični pregled (odvisno od starosti varovanca in funkcionalnega zdravstvenega stanja), samostojnost pri negi in prehrani (odvisno od starosti varovanca in funkcionalnega zdravstvenega stanja), zdravstvenovzgojno delo z varovancem in njegovo družino v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni, možnosti nabave pripomočkov, usposobljenosti za samostojno življenje, možnosti finančnih sredstev, seznanitev z društvi in možnostmi vključevanja v društva, o nabavi psa vodnika, seznanitev z možnostmi klimatskega zdravljenja, cepljenja, sistematičnih pregledov ter seznanitev z možnostmi obolenj, ki so odvisna od starosti varovanca.

Individualne naloge: izvajanje nalog v družini s takšnim varovancem na podlagi njegovih osebnih potreb in problemov.

7.3. Dva obiska patronažne sestre pri otročnici in en obisk pri nosečnici

Cilj obravnave je normalen potek nosečnosti in poporodnega obdobja v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja komplikacij in vzpostavljanje primernih interakcij v družini. Obravnava nosečnice se načrtuje enkrat v času nosečnosti. Otročnica je ženska do vključno šestih tednov po porodu. Naloga patronažnega varstva je, da obravnava vsako otročnico.

Vsebina patronažnega obiska

Splošne naloge: strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, pripomočki za nego nosečnice in otročnice, zdravstvenovzgojna navodila), negovalna anamneza otročnice in njene družine, načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za nosečnico in otročnico ter njuni družini, vrednotenje opravljenega dela.

Specifične naloge pri nosečnici: v nosečnosti pouči ženo o poteku normalne nosečnosti in poroda, seznani jo s spremembami na telesu (dojke, pigmentacija, rodila), z nevšečnostmi v nosečnosti (slabost, bruhanje, bljuvanje, zaprtost, pogostejše uriniranje, krči v nogah, nespečnost), o lajšanju teh težav, s spremembami v čustvovanju, svetuje pravilno prehrano, seznani jo z živili, ki jih v nosečnosti ne priporočajo, odsvetuje razvade, svetuje zdrav način življenja, uporabo pravilne obleke in obutve, svetuje telesne vaje in jo usmerja v materinsko šolo, seznani jo o pomenu rednih ginekoloških pregledov, napoti jo v zobozdravstveno ambulanto, jo motivira za dojenje, seznani jo z nevarnimi znamenji, zaradi katerih mora takoj h ginekologu, seznani jo o psihoprofilaktični pripravi na porod in in opravi zdravstveno vzgojno svetovanje v zvezi z vrnitvijo otročnice in novorojenčka v domače okolje, razloži ji pravno in socialno varnost, ter opravi zdravstvenovzgojno delo z družino v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni.

Specifične naloge pri otročnici: v izrednih razmerah vodenje poroda na domu (število obiskov se poveča), fizični pregled otročnice (merjenje temperature, pulza, RR, pregled dojk, čišče, fundusa uterusa, šivov, anogenitalnega predela, prisotnost edemov), pravilna nega in higienski režim v poporodnem obdobju, pravilna prehrana in pitje ustreznih količin tekočin, zdravstvenovzgojno delo z družino in otročnico (motivacija za dojenje, nega novorojenčka, tehnika previjanja, seznanitev o otrokovih potrebah po toplini, nežnosti in varnosti, seznanitev z nekaterimi obolenji, poučitev o poporodni telovadbi, seznanitev z metodami zaščite pred nezaželjeno nosečnostjo, napotitev na poporodni pregled, svetovanje o normalnem delu, življenju in spolnih odnosih, zdravstvenovzgojno delo v družini v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni).

Individualne naloge: izvajanje nalog v družini z nosečnico in otročnico na podlagi osebnih potreb in problemov varovanke.

7.4. Zavarovane osebe, stare 25 let in več

Dva patronažna obiska na leto v družini bolnika z aktivno tuberkulozo. Dva patronažna obiska na leto pri bolniku z mišičnimi, živčno-mišičnimi boleznimi, paraplegijo, tetraplegijo, multiplo sklerozo, cerebralno paralizo, osebah z motnjami v razvoju, invalidih in kronično bolnih osebah ter osebah, ki so stare več kot 65 let in so osamele in socialno ogrožene.

Namen obiskov je zagotavljanje aktivnosti, ki bodo vodile k ohranitvi in krepitvi najvišjega nivoja zdravja glede na bolezen, preprečevanju komplikacij in pomoči pri zagotavljanju oskrbe in možnosti za samonego in samooskrbo na domu.

Naloga patronažnega varstva je spremljanje kroničnega bolnika in izvajanje zdravstvene nege po planu. Spremljanje se opravlja ob dvakratni letni obravnavi. V primeru ugotovljene potrebe po poglobljeni zdravstveni negi se na podlagi strokovne presoje medicinske sestre v sodelovanju z zdravnikom opravi potrebno število preventivnih obravnav. Cilj obravnave je kroničnemu bolniku omogočiti kakovostno življenje v domačem okolju.

7.4.1. Obisk patronažne sestre pri kroničnem bolniku dvakrat letno

Patronažna medicinska sestra obišče kroničnega bolnika dvakrat letno z namenom nudenja ustrezne pomoči družini za čim kakovostnejši način življenja glede na zbolenje.

Vsebina patronažnega obiska

Splošne naloge: strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, zdravstvenovzgojna gradiva), negovalna anamneza kroničnega bolnika in njegove družine, načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za varovanca in njegovo družino, vrednotenje opravljenega dela.

Specifične naloge: fizični pregled bolnika (teža, višina, pomičnost, zdravstveno stanje, psihično stanje), ustrezna prehrana in nega bolnika, zdravstvenovzgojno delo z družino in bolnikom glede na njegovo diagnozo (redno jemanje zdravil, redna kontrola pri zdravniku, upoštevanje diete, upoštevanje ostalih navodil zdravnika, nasveti o ustrezni negi, higieni okolja, pomoč pri urejanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, možnost klimatskega zdravljenja, seznanitev z društvi, zdravstvenovzgojno delo z družino in bolnikom v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni, pomoč pri zgodnjem odkrivanju bolezni, ureditev zdravstvenenege bolnika na domu).

Individualne naloge: izvajanje individualnih nalog v družini s kroničnim bolnikom na podlagi osebnih potreb in problemov varovanca.

7.4.2. Obisk patronažne medicinske sestre dvakrat letno pri varovancih, starih nad 65 let, ki so osameli in socialno ogroženi

Patronažna medicinska sestra obišče starostnika dvakrat letno z namenom ohranitve zdravja in nudenja pomoči starostniku in njegovi družini za čim kakovostnejše življenje v domačem okolju.

Vsebina patronažnega obiska

Splošne naloge: strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, zdravstvenovzgojna gradiva), negovalna anamneza starostnika in njegove družine, načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za starostnika in njegovo družino, vrednotenje opravljenega dela.

Specifične naloge: fizični pregled starostnika (teža, višina, pomičnost, zdravstveno stanje, psihično stanje), ustrezna prehrana in nega starostnika, zdravstvenovzgojno delo z družino in starostnikom (prehrana, nega, samostojnost, možnost ureditve prehrane po tretji osebi, pravice iz zdravstvenega zavarovanja, varovanje starostnika, HALO telefon, urejanje domskega varstva, gospodinjska pomoč, pomoč v smislu dviga kakovosti življenja starostnika, seznanitev z obolenji, napotitev na redne sistematične preglede, seznanitev z društvi, zdravstvenovzgojno delo z družino in starostnikom v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni, pomoč pri zgodnjem odkrivanju bolezni, ureditev zdravstvene nege bolnika na domu).

Individualne naloge: izvajanje individualnih nalog v družini s starostnikom na podlagi osebnih potreb in problemov varovanca.

7.5. Programirana zdravstvena vzgoja

Zajema predvsem zdravstvenovzgojno delo v družini in v lokalni skupnosti, z individualno in skupinsko zdravstveno vzgojo.

7.5.1. Zdravstvena vzgoja v družini

Cilj je obravnava družine v domačem okolju in podpora družini v prelomnih obdobjih, s tem pa zagotoviti pozitiven odnos, stališča in prepričanja o zdravju, krepitvi in ohranitvi zdravja in vspodbujati aktivnosti za zagotavljanje edinstvene funkcije, ki jo ima družina (družinska skupnost) pri tem. V primerih odstopanja od zdravja je namen nuditi podporo in pomoč v prizadevanjih za samopomoč in sopomoč v družini (skupnosti), pravilno in pravočasno ukrepanje. V času bolezni je namen nuditi podporo in pomoč pri razvijanju preostalih sposobnosti, sodelovanju pri zdravljenju, nadzorovanju bolezni ter preprečevanju bolezni in komplikacij.

Družino (družinsko skupnost) opredeli glede na vsebino obravnave zdravstvene vzgoje in zdravstvene nege:

-        zdrava družina (družinska skupnost),

-        potencialno ogrožena družina (družinska skupnost),

-        zdravstveno in/ali socialno ogrožena družina (družinska skupnost).

A) Zdravstvena vzgoja v zdravi družini

Cilj obravnave je obravnava družine v okolju kjer živi in pomoč ter vspodbuda družini pri razvijanju in ohranjanju dobrega funkcionalnega stanja družine, dobrih medsebojnih odnosov in razvijanje pozitivnega odnosa do zdravja, njegove ohranitve in krepitve z upoštevanjem družinskih nazorov, kulturnih stališč in veroizpovedi.

Obravnava zdrave družine (družinske skupnosti) zajema:

Negovalno anamnezo z negovalno diagnozo družine: ugotavljanje funkcionalnega stanja družine, ugotavljanje vplivov zunanjega okolja na družino, ugotavljanje odnosov in posameznih vlog v družini, ugotavljanje stališč in mnenj ter prepričanj v zvezi z zdravjem.

Načrtovanje zdravstvenovzgojnega dela v družini: Glede na ugotovljeno problematiko se načrtuje, izvaja in vrednoti stanje v družini in proces zdravstvene vzgoje in zdravstvene nege. Delo po planu zajema predvsem družine v njihovih različnih funkcionalnih stanjih (mlada družina, družina ob rojstvu otroka, družina z mladostnikom, razširjena družina, večgeneracijska družina, družina praznega gnezda, starejša zakonca, družina ob umiranju in smrti).

Izvajanje zdravstvenovzgojnega dela v družini.

Vrednotenje zdravstvenovzgojnega dela v družini.

B) Zdravstvena vzgoja v potencialno ogroženi družini

Cilj obravnave je skupaj z družino v okolju, kjer živi, ugotoviti potencialne ogrožujoče dejavnike, podpreti in usposobiti družino za samoopazovanje in samopomoč, ter pravočasno ukrepanje v vseh aktivnostih za zagotavljanje, ohranitev in krepitev zdravja.

Obravnava potencialno ogrožene družine zajema:

Negovalno anamnezo z negovalno diagnozo družine: ugotavljanje funkcionalnega stanja, ugotavljanje zunanjih vplivov, ugotavljanje odnosov in vlog v družini, ugotavljanje stališč, odnosov in vedenj, ki so povezana z zdravjem, ugotavljanje ogrožujočih dejavnikov na zdravje v družini.

Načrtovanje zdravstvenovzgojnega dela v potencialno ogroženi družini. Načrtno delo poteka v potencialno ogroženi družini, kadar se kažejo nezadovoljiva funkcionalna stanja, nezdravi stili življenja, nezdravo ožje in širše okolje družine, slabi ekonomski in socialni pogoji, ter neprilagojenost na spremenjene življenjske pogoje.

Izvajanje zdravstvenovzgojnega dela v družini.

Vrednotenje zdravstvenovzgojnega dela v družini.

C) Zdravstvena vzgoja v zdravstveno in socialno ogroženi družini

Cilj je obravnava družine v okolju, kjer živi, ter pomoč družini pri vzpostavljanju ustreznega funkcionalnega stanja glede na ogroženost in preprečevanje nezmožnosti samooskrbe, pomoč pri razvijanju preostalih sposobnosti, iskanju resursov prilagoditve, ohranjanju dobrih medsebojnih odnosov, sodelovanju pri zdravljenju, nadzorovanju bolezni ter preprečevanju bolezni in komplikacij ter usposabljanju družinskih članov za samonego.

Obravnava zdravstveno in/ali socialno ogrožene družine zajema:

Negovalno anamnezo z negovalno diagnozo družine: ugotavljanje sprememb v funkcionalnem stanju družine, ugotavljanje spremenjenih odnosov in vlog v družini, ugotavljanje vplivov zunanjega okolja na družino, ugotavljanje faktorjev, ki omogočajo sprejemanje situacije in faktorjev za pospešeno prilagoditev družine na situacijo, ugotavljanje znanja, stališč, zaznav, vrednot v zvezi z zdravjem in boleznijo v družini.

Načrtovanje zdravstvenovzgojnega dela v zdravstveno in socialno ogroženi družini. Načrtno delo poteka v družini, ki je zdravstveno in socialno ogrožena zaradi prisotnosti bolezni, invalidnosti in ogrožujočih socialnih in ekonomskih razmer, ter neprilagodljivosti na spremenjene življenske razmere.

Izvajanje zdravstvenovzgojnega dela v družini.

Vrednotenje zdravstvenovzgojnega dela v družini.

7.5.2. Zdravstvena vzgoja v lokalni skupnosti

V okviru obravnave lokalne skupnosti gre za delovanje patronažne medicinske sestre kot neposredne poznavalke zdravstveno socialne problematike na določenem terenu. Njene aktivnosti so usmerjene predvsem v preventivne aktivnosti in zdravstvenovzgojno izobraževanje prebivalstva.

Na podlagi epidemiološke in socialne slike v določeni skupnosti in na podlagi raziskav se patronažna medicinska sestra odloča za izvajanje aktivnosti zdravstvene nege. Cilj obravnave je zmanjševanje zdravstveno socialnih problemov ter spreminjanje vedenja posameznikov za boljše in kakovostnejše življenje.

Obravnava lokalne skupnosti zajema

Negovalno anamnezo z negovalno diagnozo lokalne skupnosti: ugotavljanje socialne problematike v lokalni skupnosti, ugotavljanje zdravstvene problematike v skupnosti, ugotavljanje prepričanj, vrednot in vedenjskih oblik v skupnosti v odnosu do zdravja, bolezni in rehabilitacije.

Načrtovanje zdravstvenovzgojnega dela v lokalni skupnosti. Patronažna medicinska sestra je pobudnik zdravstvenovzgojnega delovanja v lokalni skupnosti, ki poteka v tesnem sodelovanju s člani skupnosti in je glavni koordinator dela v skupnosti. Patronažna medicinska sestra pripravlja zdravstvenovzgojne programe, jih organizira in je tudi njihova izvajalka.

Izvajanje zdravstvenovzgojnega dela v lokalni skupnosti.

Vrednotenje zdravstvenovzgojnega dela v lokalni skupnosti.

7.5.3. Preventivne zdravstvenovzgojne skupine

Skupina za samopomoč

Vsebina dela: organiziranje skupine za samopomoč, vodenje skupine za samopomoč, ciljano izvajanje preventivnih zdravstvenovzgojnih storitev.

Klubi in društva

Vsebina dela: organiziranje in vodenje kluba oziroma društva, aktivno sodelovanje v klubih oziroma društvih, ciljano izvajanje zdravstvenovzgojnih storitev, ciljano izvajanje meritev (RR, telesna teža, kontrola krvnega sladkorja).

Zdravstvenovzgojno predavanje

Vsebina dela: v skladu s problematiko lokalne skupnosti, šole, vrtcev, delovnih organizacij, zavodov, društev.

Delo z majhno skupino

Vsebina dela: organiziranje in vodenje ciljne skupine, aktivno sodelovanje v ciljni skupini, ciljano izvajanje zdravstvenovzgojnih storitev, ciljano izvajanje meritev (RR, telesna teža, kontrola krvnega sladkorja).

Individualna zdravstvena vzgoja

Vsebina dela: izvajanje ciljane individualne zdravstvene vzgoje z varovancem v družini in izven nje.

8. Zdravstveno varstvo športnikov

Za ohranjanje kakovostnega zdravstvenega varstva športnikov na primarni ravni je nujno zagotoviti naslednjo organizacijo dela:

Mrežo javne zdravstvene službe, na osnovi 5. člena zakona o zdravstveni dejavnosti, na primarni ravni določajo in zagotavljajo občine oziroma mestne občine na podlagi kadrovskih standardov za področje zdravstvenega varstva športnikov. Za področje zdravstvenega varstva športnikov so kadrovski standardi in normativi določeni v predlogu nacionalnega programa zdravstvenega varstva RS - Zdravje za vse do leta 2000.

Za izvajanje zdravstvenega varstva športnikov veljajo naslednji normativi, ki naj bi bili osnova za načrtovanje:

-        ciljni 3500 aktivnih vrhunskih športnikov-tekmovalcev, vključenih v športne klube na tim športnega zdravnika;

-        minimalni 4500 aktivnih vrhunskih športnikov-tekmovalcev, vključenih v športne klube na tim športnega zdravnika.

Tim športnega zdravnika sestavljajo: zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa, 0,5 (minimalno 0,3) višje medicinske sestre "VMS", posebej usposobljene za delo s športniki, en zdravstveni tehnik "SMS" in 0,25 psihologa specialista, posebej usposobljenega za delo s športniki. Pregledi potekajo po pravilniku o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov udeležencev v športu.

8.1. Razdelitev udeležencev v športu (kakovostne skupine):

1.      Vrhunski in potencialno vrhunski športniki

2.      Športniki panog z večjim rizikom poškodb

3.      Športniki, vključeni v programe selektivnega športa (perspektivni)

4.      Športniki, vključeni v programe kakovostnega športa (republiški)

5.      Rekreativni športniki

6.      Športniki invalidi

7.      Trenerji

8.      Sodniki na športnih tekmovanjih.

8.2. Izvajalci preventivnih zdravstvenih pregledov

Preventivne zdravstvene preglede opravljajo pooblaščeni zdravniki (licenca) v pooblaščenih zdravstvenih zavodih in zasebnih ordinacijah.

A) licenca: zdravnik specialist medicine dela, športa in prometa (MDP) z usmeritvijo v medicino športa (tretjestopenjski študij);

B) licenca: zdravnik specialist MDP s podiplomskim tečajem iz medicine športa, za kandidate od 3. do 8. točke;

C) licenca: specialist šolske medicine s podiplomskim tečajem iz medicine športa, za kandidate pod 3. in 4. točko, mlajše od 12 let in kandidate do 19. leta starosti pod 5. točko;

Vsi zdravniki v zavodih in ordinacijah iz prejšnjega odstavka morajo biti zaradi zagotavljanja preglednosti nad zdravjem te populacije v stalni povezavi z odgovornim zdravnikom, ki je odgovoren za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva športnikov v sodelovanju s koordinatorjem za področje na pristojnem območnem zavodu za zdravstveno varstvo. Odgovornega zdravnika določenega zdravstvenega območja imenuje minister za zdravstvo na podlagi usklajenega predloga med Inštitutom za varovanje zdravja Republike Slovenije in območnim zavodom za zdravstveno varstvo.

Športnika napoti na predhodni ali obdobni preventivni zdravstveni pregled odgovorna oseba matične športne organizacije, trener kluba ali izbrani osebni zdravnik, če presodi, da zaradi ali v zvezi z ukvarjanjem z izbrano športno panogo, obstaja nevarnost za zdravje ali življenje športnika.

Učence in študente moramo vsako šolsko leto ob predložitvi klubske izkaznice potrditi kot športnike. Njihovo število in poimenski seznam moramo dostaviti ustreznemu zdravstvemu zavodu, pristojnemu za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov športnikov. Ti športniki, glede na svojo kakovostno stopnjo, opravijo ustrezen preventivni zdravstveni pregled v enoti šolske medicine, dispanzerju medicine dela, prometa in športa ali v centru za medicino športa, in to pri zdravnikih z licenco.

Izvajalci preventivnega zdravstvenega varstva športnikov (učencev in študentov) morajo o rezultatih predhodnega ali obdobnega pregleda športnika obvestiti zdravnika šole (fakultete) in izbranega osebnega zdravnika športnika. Informacije potekajo tudi v obratni smeri. Tako pregledov ne podvajamo, opravljeni so bolj usmerjeno, ustrezno specifičnim obremenitvam in zahtevam določene športne panoge.

Preventivni zdravstveni pregledi učencev in športnikov morajo biti usklajeni s termini skupinskega zdravstvenega varstva na šolah, v katerih se ti športniki šolajo.

8.3. Financiranje preventivnih zdravstvenih pregledov športnikov

Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se financirajo predhodni in obdobni preventivni pregledi športnikov, ki so razvrščeni v skupine od 1. do 4. točke in to pri pooblaščenih zdravnikih. Rekreativni športniki si te preglede plačajo sami, športnikom invalidom, trenerjem in sodnikom pa jih plačajo invalidska društva, športna društva in sodniške organizacije.

8.4. Preventivni zdravstveni pregledi športnikov

Medicina športa se v okviru medicine dela in prometa skupaj s šolsko medicino uvršča med tiste specialnosti, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem celovitega odgovora organizma na neko delo oziroma obremenitev. Pogoste in/ali intenzivne obremenitve lahko izzovejo bolezensko stanje praktično na vsakem organskem sistemu, še posebej, če je ta "dvojno obremenjen", s svojim razvojem in hkratnimi obremenitvami, ki jih prinašata športni trening in tekmovanja.

Športniki se bistveno razlikujejo od nešportnikov zlasti v dveh dimenzijah:

-        najpogosteje "hočejo biti zdravi" in se težko sprijaznijo z morebitnimi ugotovljenimi bolezenskimi stanji;

-        skušajo prikriti svoja bolezenska stanja (zlasti v višjih kvalitetnih razredih).

Vzrok je v veliki motiviranosti in želji po telesni aktivnosti in tudi koristi (finančnih in ostalih), ki iz tega izhajajo in so pomembne za njihov obstoj.

Vrste preventivnih pregledov:

Predhodni preventivni pregled se opravi pred začetkom ukvarjanja z izbrano športno panogo ali pred začetkom ukvarjanja z drugo športno panogo, da se ugotoviti zdravstvena sposobnost kandidata za prenašanje obremenitev in zahtev izbrane športne panoge.

Pri obdobnih preventivnih pregledih preverjamo, če obstoječe zdravstveno stanje še ustreza obremenitvam in zahtevam izbrane športne panoge. Predvideni so enkrat letno, razen pri trenerjih, kjer opravljamo preglede na 36 mesecev.

Ciljane in druge preventivne preglede, ki zajamajo le en organski sistem ali njegov del, opravljamo po potrebi.

Po predhodnem dogovoru s trenerjem ali vodstvom kluba in časovnem naroku opravijo športniki potrebni preventivni pregled, pri katerem se obseg in vsebina razlikujeta glede na vrsto in zahtevnost športne panoge in/ali kakovost (rang) športnika.

8.4.1 Predhodni preventivni zdravstveni pregledi

Kakovostne skupine: 1., 2., 3., 4., 6.

Pregled obsega:

pregled medicinske dokumentacije (velja za vse kakovostne skupine);

anamnezo (velja za vse kakovostne skupine): zdravstvena anamneza (družinska, osebna), socialna anamneza, športna anamneza, opis tedenske frekventnosti (količine) treninga, športna uspešnost;

somatski status (velja za vse kakovostne skupine);

antropometrijo (velja za vse kakovostne skupine): telesna višina (cm), telesna teža (kg), somatotip (ponder), maščoba (% in kg), izračun idealne telesne teže (%);

krvni pritisk (mmHg), srčno frekvenco (n/min) (za vse kakovostne skupine);

klinični pregled s poudarkom na lokomotornem sistemu (velja za vse kakovostne skupine);

spirometrijo (za vse kakovostne skupine): IVC, FEV1, PF 25%, 50%, 75%;

oceno vida (za vse kakovostne skupine): Orthorator ali R12;

EKG v mirovanju (velja za vse kakovostne skupine);

funkcionalna ocena srčno-pljučnega sistema (za 1. in 2. skupino): SEM;

laboratorijske preiskave (za 1. in 2. skupino): hemogram (Eri, Lkc, Hb, Ht, MCV, MCH, MCHC), S-Fe, TIBC, SR, urin (proteini, glukoza, urobilinogen, sediment);

zdravstvena vzgoja - individualna (velja za vse kakovostne skupine).

Fakultativno je pregled razširjen na:

psihološki pregled: rizični športi (vse kakovostne skupine);

ADG in vestibulogram: rizični športi - motošport, padalstvo, boks, podvodni športi, jadralno letalstvo (vse kakovostne skupine);

ADG: streljanje (ne pri zračnem in MK orožju);

FLACK test: podvodni športi (vse kakovostne skupine);

perimetrija: alpsko smučanje, motošport (za 1. in 2. skupino);

niktomat: rally (vse kakovostne skupine);

testiranje razpršene pozornosti in redkih signalov: motošport-rally, jadranje;

EVROFIT-baterija testov za oceno motoričnih zmožnosti (za 1. in 2. skupino);

stomatološki pregled in terapija (po potrebi).

Posebnosti za posamezne kakovostne skupine:

Kakovostna skupina 5: Rekreativci

Namen pregleda je odkrivanje rizičnih faktorjev in okvar organskih sistemov, ki lahko predstavljajo nevarnost, da se zdravje poslabša zaradi ukvarjanja z izbrano športno panogo.

Obseg in vsebina pregleda je glede na športno panogo enaka kot zgoraj razen:

-        do 40 let  mali laboratorij (SR, hemogram - Eri, Lkc, Hb, Ht, MCH, MCV, MCHC, urogram - belj., glukoza, urobilinog. sediment);

-        nad 40 let  veliki laboratorij (dodatno še S-glukoza, lipidi, jetrni testi).

Kakovostna skupina 7: Trenerji

Enako kot pri prvih šestih skupinah, dodan je psihološki pregled; brez dodatnih preiskav.

Kakovostna skupina 8: Sodniki

Enako kot pri prvih šest skupinah, dodan je psihološki pregled; brez dodatnih preiskav.

8.4.2. Obdobni preventivni zdravstveni pregledi

Za prve štiri kakovostne skupine velja vse tako, kot je predvideno pri predhodnih pregledih.

Pogostnost pregledov je na 12 mesecev.

Posebnosti za posamezne kakovostne skupine:

Kakovostna skupina 5: Rekreativci

Enako kot pri predhodnih pregledih, v laboratorijske preiskave pa je dodan lipidogram, brez dodatnih preiskav. Pogostnost pregledov je na 24-36 mesecev.

Kakovostna skupina 6: Športniki invalidi

Enako kot pri predhodnih pregledih, le da se upošteva prizadetost lokomotornega sistema. Pogostnost pregledov je na 6-12 mesecev.

Kakovostna skupina 7: Trenerji

Enako kot pri predhodnih pregledih, brez psihološkega pregleda. Pogostnost pregledov je na 36 mesecev.

Kakovostna skupina 8: Sodniki

Enako kot pri predhodnih pregledih, brez psihološkega pregleda. Pogostnost pregledov je na 12 mesecev.

9. Preventivno zdravstveno varstvo za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke

(prenehalo veljati)

9.1. Preventivni pregledi

(prenehala veljati)

9.2. Izvajanje, organiziranje in vodenje programa SVIT

(prenehala veljati)

9.3. Preverjanje poteka programa

(prenehala veljati)

Priloga 1: Presejalni vprašalnik za oceno koronarne ogroženosti

Priloga 2: Tabela telesne teže in telesne višine

Priloga 3: Vprašalnik za preventivni pregled na področju bolezni srca in žilja

Priloga 4: Klinični pregled in zaključek preventivnega pregleda

Priloga 5: Zbirnik rezultatov preventivnih pregledov na področju bolezni srca in žilja

Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98) vsebuje naslednjo končno določbo:

»III.

To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 47/98) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»II

Te spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Navodilo o spremembah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 26/00) vsebuje naslednjo končno določbo:

»XI

Te spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 67/01) vsebuje naslednji končni določbi:

»2

V dveh mesecih po uveljavitvi tega navodila splošni/družinski zdravniki pošljejo svoji, za preventivni pregled opredeljeni populaciji, ki še ni preventivno pregledana, presejalni vprašalnik (priloga 1 in priloga 2) in začnejo s preventivnimi pregledi, skladno s tem navodilom.

Minister za zdravje določi zdravstvenovzgojne centre iz 6.2.2. točke tega navodila in regioanlne koordinatorje iz 6.3. točke tega navodila v roku enega meseca od uveljavitve tega navodila.

Zdravniki, ki so opravljali preventivne preglede pred uveljavitvijo tega navodila v letu 2001, evidentirajo te preglede na obrazcu iz priloge 5 tega navodila in te bolnike vključijo v nadaljnjo obravnavo v skladu s temi navodili.

3

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 33/02) vsebuje naslednji končni določbi:

»II

1.      Izvajalci preventivnih programov VRZ začnejo z dnem uveljavitve tega navodila razporejati ženske glede na njihov zdravstveni status v novo triletno shemo preventivnih pregledov za preprečevanje raka materničnega vratu.

Zaradi razporeditve v novo triletno shemo preventivnih pregledov za preprečevanje raka materničnega vratu izvajalci zdravstvenih pregledov najkasneje v 6 mesecih pregledajo zdravstvene kartoteke zanje opredeljenih žensk in napravijo plan preventivnega dela in vabljenja na preventivne preglede za preprečevanje raka materničnega vratu in pri tem upoštevajo naslednje:

-        ženske, ki v zadnjih treh letih in več niso imele opravljenega preventivnega pregleda oziroma niso imele v zadnjem triletnem obdobju dvakrat zaporedoma v enoletnem presledku uporaben bris PAP I negativen, se jih prioritetno in čimprej povabi na preventivni pregled za preprečevanje raka materničnega vratu;

-        ženske, ki so imele v zadnjem triletnem obdobju dvakrat zaporedoma v enoletnem presledku uporaben bris PAP I negativen, se povabi na preventivni pregled v treh letih od zadnjega pregleda.

2.      Ženskam, ki nimajo izbranega svojega osebnega ginekologa, vabilo na preventivni pregled pošlje Register organiziranega odkrivanja raka materničnega vratu, in sicer s pričetkom šest mesecev po uveljavitvi tega navodila, postopno po zdravstvenih regijah, tako da bo do konca maja 2003 zajeta vsa Slovenija. Na podlagi tega vabila se ženske opredelijo za najbližjega ginekologa in pri njem opravijo preventivni pregled. Izbrani ginekolog nadalje skrbi za njihovo celovito reproduktivno zdravje.

3.      Zdravstveno vzgojni programi za varovanje reproduktivnega zdravja, ki se izvajajo v obliki skupinskih učnih delavnic, se bodo izvajali po programskem načrtu, ki ga predhodno odobri Ministrstvo za zdravje, šele v letu 2003; izjema so šole za starše, ki že potekajo.

4.      Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo vsakih pet let preveri in ustrezno dopolni preventivne programe VRZ.

III

To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 37/03) spreminja III. točko navodila tako, da se glasi:

»III.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»3

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 117/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 31/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 83/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 22/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 17/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 47/18) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o izvajanju državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka (Uradni list RS, št. 57/18) določa:

»31. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati naslednje določbe pod II Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09 in 17/15), ki se nanašajo na zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, zgodnje odkrivanje raka dojk ter zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danke:

5.      v poglavju »1. Reproduktivno zdravstveno varstvo«:

-  druga alineja prvega odstavka točke »1.1. Namen in cilji«;

-  točka »1.2.5. Preventivni pregled za preprečevanje raka materničnega vratu«;

-  tretji in šesti odstavek točke »1.2.6. Zgodnje odkrivanje raka dojk«;

-  tretji odstavek in prva alineja četrtega odstavka točke »1.5. Način izvajanja preventivnih programov VRZ«;

-  prvi odstavek, v delih, ki se nanašajo na imenovanje vodje državnega Programa ZORA in vodje državnega Programa DORA, šesta alineja tretjega odstavka ter četrti, peti, sedmi in osmi odstavek točke »1.6. Koordinacija preventivnih programov za varovanje reproduktivnega zdravja«;

6.      poglavje »9. Preventivno zdravstveno varstvo za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke«.

[…]«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»32. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 57/18) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»3. člen

NIJZ imenuje Strokovni svet iz novega 6. poglavja pravilnika v tridesetih dneh od uveljavitve tega pravilnika.

Minister, pristojen za zdravje, imenuje Usmerjevalni odbor iz novega 6. poglavja pravilnika v tridesetih dneh od uveljavitve tega pravilnika.

NIJZ sprejme Programske smernice iz novega 6. poglavja pravilnika najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

4. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2019.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 57/21) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

NIJZ imenuje vodjo Programa ZDAJ iz spremenjenega 2. poglavja točke II pravilnika najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

NIJZ imenuje Programski svet Programa ZDAJ iz spremenjenega 2. poglavja točke II pravilnika najpozneje v štirih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

Minister, pristojen za zdravje, imenuje Usmerjevalni odbor Programa ZDAJ iz spremenjenega 2. poglavja točke II pravilnika najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

NIJZ imenuje delovne skupine Programa ZDAJ iz spremenjenega 2. poglavja točke II pravilnika najpozneje v štirih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

NIJZ imenuje regijske odgovorne zdravnike specialiste pediatrije Programa ZDAJ iz spremenjenega 2. poglavja točke II pravilnika najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

NIJZ imenuje imenovane zdravnike šol oziroma imenovane zdravnike za preventivno zdravstveno varstvo študentov iz spremenjenega 2. poglavja točke II pravilnika najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

NIJZ v sodelovanju z delovnimi skupinami Programa ZDAJ iz spremenjenega 2. poglavja točke II pravilnika pripravi Programske smernice Programa ZDAJ najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega pravilnika in jih po potrditvi na Razširjenem strokovnem kolegiju za pediatrijo, Razširjenem strokovnem kolegiju za javno zdravje in Programskem svetu Programa ZDAJ posreduje v seznanitev Usmerjevalnemu odboru Programa ZDAJ.

Do sprejetja Programskih smernic Programa ZDAJ iz spremenjenega 2. poglavja točke II pravilnika se glede preventivnega zdravstvenega varstva novorojenčkov, otrok, mladostnikov in študentov uporabljajo določbe Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09, 17/15, 47/18, 57/18 in 57/18).

NIJZ v štirih mesecih od uveljavitve tega pravilnika imenuje posebno delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov vseh imenovanih delovnih skupin Programa ZDAJ, ki v dveh mesecih od imenovanja določi nabor podatkov, nastalih v okviru preventivnih zdravstvenih pregledov na primarni ravni (vključno z določitvijo šifrantov), ki jih izvajalci Programa ZDAJ posredujejo v Centralni register podatkov o pacientih (v nadaljnjem besedilu: CRPP) v skladu z zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva.

NIJZ vzpostavi tehnično možnost za sprejem podatkov iz preventivnih zdravstvenih pregledov in dostop izvajalcev Programa ZDAJ do teh podatkov oziroma do podatkov iz prejšnjega odstavka v CRPP najpozneje v treh mesecih potem, ko nabor podatkov potrdi Programski svet Programa ZDAJ.

Seznam športnih panog iz nove točke 2.d spremenjenega 2. poglavja točke II pravilnika, za katere je potreben pregled šolskega otroka s statusom registriranega športnika, pripravi Olimpijski komite Slovenije najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

5. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 162/21) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 39/23) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.