Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb

Na podlagi tretjega odstavka 32. člena in sedmega odstavka 46. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20) minister za infrastrukturo izdaja

PRAVILNIK

o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino in obliko energetske izkaznice stavbe (v nadaljnjem besedilu: energetska izkaznica), metodologijo za izdelavo in izdajo energetske izkaznice ter podrobnejšo vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic (v nadaljnjem besedilu: register) in način prijave izdane energetske izkaznice za vpis v register. Prav tako določa podrobnejšo vsebino, obliko, metodologijo in roke za nadzor nad izdanimi energetskimi izkaznicami.

(2) Ta pravilnik določa tudi vrste stavb, za katere velja obveznost izdaje in namestitve energetske izkaznice.

2. člen

(pomen izrazov)

(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.      letna dovedena električna energija v merjeni energetski izkaznici vključuje letno rabo vse elektrike v stavbi, tudi za delovanje toplotnih črpalk, pripravo sanitarne tople vode, pomožno električno energijo, razsvetljavo, delovanje drugih naprav itd. in se določi na podlagi meritev v skladu s standardom SIST EN ISO 52000-1;

2.      letna dovedena energija v merjeni energetski izkaznici je celotna letna dovedena energija goriva in daljinske toplote, ki se dovaja tehničnim stavbnim sistemom (v nadaljnjem besedilu: TSS) v stavbi, in ne vključuje elektrike, ter se določi na podlagi meritev v skladu s standardom SIST EN ISO 52000-1. Dovedena elektrika se prikazuje ločeno. Pri soproizvodnji toplote in elektrike se na kazalniku letne dovedene energije prikaže celotno gorivo;

3.      letna neobnovljiva primarna energija v merjeni energetski izkaznici predstavlja neobnovljivi del primarne energije na enoto kondicionirane površine stavbe in vključuje neobnovljivo primarno energijo elektrike, goriva in daljinske toplote, ki se dovaja TSS v stavbi, in izhaja iz izmerjenih količin energentov v skladu s standardom SIST EN ISO 52000-1 in poglavjem 9.2 Tehnične smernice TSG-1-04: 2022;

4.      minimalna zahteva je referenčna vrednost korigirane dovoljene specifične potrebne toplote za ogrevanje energetsko manj zahtevne stavbe Q’H_{,nd,dov,kor,an} (kWh/(m²a)) in je določena s pravilnikom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, ter se navede skladno s pripadajočimi korekcijskimi faktorji za novo ali rekonstruirano stavbo, za celovito prenovo pri obstoječih stavbah ob upoštevanju določil za javno stavbo. Pri energetsko zahtevnih stavbah se referenčna vrednost določi na podlagi pravilnika, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah;

5.      minimalna zahteva za skoraj ničenergijske stavbe (v nadaljnjem besedilu: sNES) je referenčna vrednost korigirane dovoljene specifične skupne primarne energije za delovanje TSS E’P_{tot,dov,kor,an} (kWh/(m²a)), ki je določena s pravilnikom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, in se navede skladno s pripadajočimi korekcijskimi faktorji za novo ali rekonstruirano stavbo, za celovito prenovo pri obstoječih stavbah in za javno stavbo. Pri energetsko zahtevnih stavbah se referenčna vrednost določi na podlagi pravilnika, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah;

6.      obstoječa stavba je stavba, ki je v uporabi več kot eno leto;

7.      povprečna raba energije primerljive stavbe je referenčna vrednost izračunane povprečne vrednosti rabe energije na podlagi podatkov iz registra energetskih izkaznic za stavbe, kjer se v izračun upoštevajo samo stavbe, zgrajene v desetih letih od izdaje energetske izkaznice za posamezno stavbo, za katero se energetska izkaznica izdeluje.

(2) Izrazi s področja energetike, graditve objektov, gradbenih proizvodov ter izrazi iz slovenskih standardov, ki obravnavajo učinkovito rabo energije v stavbah, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja energetike, graditve objektov, gradbenih proizvodov ter slovenski standardi, ki obravnavajo učinkovito rabo energije v stavbah.

II. VSEBINA IN OBLIKA ENERGETSKE IZKAZNICE

3. člen

(vrste energetskih izkaznic)

(1) Vrsti energetskih izkaznic sta:

-        računska energetska izkaznica, ki se izda za novozgrajene stavbe in novozgrajene dele stavb, obstoječe stanovanjske stavbe in stanovanja. Vsebina in oblika računske energetske izkaznice sta določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika;

-        merjena energetska izkaznica, ki se izda za obstoječe nestanovanjske stavbe ali nestanovanjske dele stavb. Vsebina in oblika merjene energetske izkaznice sta določeni v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se namesto merjene energetske izkaznice izda računska energetska izkaznica, če neodvisni strokovnjak oceni, da podatki o dejanski rabi energije niso zanesljivi.

4. člen

(energetska izkaznica stavbe ali njenega posameznega dela)

(1) Za stavbo z več posameznimi deli se energetska izkaznica izda za celotno stavbo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko izda energetska izkaznica za posamezni del stavbe, če tehnične lastnosti stavbe in vgrajenih sistemov omogočajo celovito analizo energetske učinkovitosti posameznega dela stavbe.

(3) Če etažna lastnina v večstanovanjski stavbi ni vzpostavljena, se energetska izkaznica za celotno stavbo lahko izda samo z identifikacijsko oznako celotne stavbe.

(4) Pozneje izdana energetska izkaznica za celotno stavbo razveljavi prej izdano energetsko izkaznico za posamezni del te stavbe.

(5) Energetske izkaznice za posamezni del stavbe ni mogoče izdati, če je že izdana energetska izkaznica za celotno stavbo.

5. člen

(energijski kazalniki)

(1) Energijski kazalniki za računsko energetsko izkaznico so naslednji:

-        potrebna toplota za ogrevanje, ki predstavlja specifično potrebno toploto za ogrevanje stavbe na leto Q'_H,nd,an (kWh/(m² a)),

-        dovedena energija za delovanje TSS v stavbe, ki predstavlja specifično neuteženo dovedeno energijo za delovanje TSS na leto E’_del,an (kWh/(m² a)),

-           primarna energija, ki predstavlja specifično potrebno skupno primarno energijo za delovanje TSS E’_Ptot,an (kWh/(m² a)),

-        emisije CO₂, ki predstavljajo specifične emisije CO₂ na leto M_CO2,an/A_use (kg/(m² a)).

(2) Energijski kazalniki za merjeno energetsko izkaznico so naslednji:

-        dovedena energija, ki predstavlja letno dovedeno energijo na enoto kondicionirane površine stavbe (kWh/(m² a)),

-        dovedena električna energija, ki predstavlja letno dovedeno električno energijo na enoto kondicionirane površine stavbe (kWh/(m² a)),

-        primarna energija (neobnovljivi del), ki predstavlja letno neobnovljivo primarno energijo za delovanje TSS na enoto kondicionirane površine stavbe (kWh/(m² a)),

-        emisije CO₂, ki predstavljajo specifične emisije CO₂ na leto M_CO2,an/A_use (kg/(m² a)).

(3) Energijski kazalniki se prikažejo na barvnem poltraku energetske izkaznice.

(4) Za izračun energijskih kazalnikov se kot normirna veličina uporablja kondicionirana površina stavbe A_use.

(5) V računski energetski izkaznici se navedejo minimalne zahteve in minimalne zahteve za sNES referenčne vrednosti, ki omogočajo primerjavo ocene energetske učinkovitosti stavbe ali njenega posameznega dela.

(6) V merjeni energetski izkaznici se navede referenčna vrednost, ki omogoča primerjavo ocene energetske učinkovitosti stavbe ali njenega posameznega dela, in sicer:

-        povprečna raba energije primerljive stavbe, ki je referenčna vrednost izračunane povprečne vrednosti rabe energije na podlagi podatkov iz registra energetskih izkaznic za stavbe zgrajene v desetih letih od izdaje energetske izkaznice za posamezno stavbo, za katero se energetska izkaznica izdeluje.

6. člen

(razvrstitev energijskega kazalnika v razrede)

Energijski kazalnik iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena se razvrsti v naslednje razrede:

-        A1: od 0 do vključno 10 kWh/(m²a),

-        A2: nad 10 do vključno 15 kWh/(m²a),

-        B1: nad 15 do vključno 25 kWh/(m²a),

-        B2: nad 25 do vključno 35 kWh/(m²a),

-        C: nad 35 do vključno 60 kWh/(m²a),

-        D: nad 60 do vključno 105 kWh/(m²a),

-        E: nad 105 do vključno 150 kWh/(m²a),

-        F: nad 150 do vključno 210 kWh/(m²a),

-        G: nad 210 kWh/(m²a).

7. člen

(priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave)

(1) Priporočila, navedena v energetski izkaznici, morajo biti skladna s pravili stroke in stanjem tehnike ter tehnično izvedljiva, da se z njimi lahko ocenijo stroškovne ugodnosti zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti stavbe. Primeri priporočil so navedeni v energetski izkaznici na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika, in so razdeljeni na naslednja področja:

-        izboljšanje toplotne kakovosti ovoja,

-        izboljšanje energetske učinkovitosti sistemov,

-        povečanje učinkovitosti rabe obnovljivih virov energije in

-        organizacijski ukrepi.

(2) V energetski izkaznici so navedeni viri o podrobnejših informacijah o stroškovni učinkovitosti priporočil. Poleg tega so navedene tudi informacije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izvajanje priporočil, o energetskih pregledih in drugih spodbudah ter možnostih financiranja.

III. METODOLOGIJA IZDELAVE ENERGETSKE IZKAZNICE

8. člen

(določitev energijskih kazalnikov za računsko energetsko izkaznico)

(1) Računska energetska izkaznica se izdela na podlagi izračunanih energijskih kazalnikov stavbe. Energijski kazalniki se določijo po računski metodologiji na podlagi pravilnika, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.

(2) Energijski kazalniki v računski energetski izkaznici se za energetsko manj zahtevne in energetsko zahtevne stavbe določijo s stacionarnim modeliranjem, skladno s pravilnikom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za energetsko manj zahtevne in energetsko zahtevne stavbe energijski kazalniki v računski energetski izkaznici določijo z nestacionarnim modeliranjem, če je bil tak postopek uporabljen tudi pri projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje.

(4) Pri izdelavi računske energetske izkaznice za posamezni del stavbe, ki je z drugimi posameznimi deli stavbe povezan s skupnim ogrevalnim sistemom, se raba energije posameznega dela stavbe določi na podlagi prilagojenega upoštevanja vpliva vgrajenih sistemov in na način, ki je določen v Prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.

(5) Če podatki o lastnostih obstoječe stavbe, ki so potrebni za izdelavo računske energetske izkaznice niso na voljo, se upoštevajo podatki iz projektne dokumentacije in zahteve iz predpisov, ki so veljali v času izdaje gradbenega dovoljenja.

9. člen

(določitev energijskih kazalnikov za merjeno energetsko izkaznico)

(1) Merjena energetska izkaznica se izdela na podlagi merjene rabe energije. Energijski kazalniki se določijo na podlagi izmerjenih vrednosti porabe energije za zadnja tri zaključena koledarska leta pred letom izdelave energetske izkaznice v skladu s standardom SIST EN ISO 52000-1 in s podatki iz registra energetskih izkaznic.

(2) Če podatki o porabljeni energiji iz prejšnjega odstavka za zadnja tri leta niso na voljo, so nepopolni ali neustrezni, se uporabijo podatki za zadnji dve ali za zadnje zaključeno koledarsko leto pred letom izdelave izkaznice. Podatki o porabi energije se določijo na podlagi podatkov, na podlagi katerih se izdajo računi za porabljeno energijo, ali drugih evidenc po posameznih energentih.

10. člen

(izdelava računske energetske izkaznice)

(1) Neodvisni strokovnjak opravi pregled stavbe oziroma posameznega dela stavbe in naprav, analizo podatkov o stavbi in rabi energije, izračun potrebnih energijskih kazalnikov in vpis podatkov v register.

(2) Podlaga za izdelavo energetske izkaznice je dokumentacija, ki odraža dejansko stanje stavbe in predstavlja projektno dokumentacijo izvedenih del, tehnično poročilo in izkaz o energijskih lastnosti stavbe oziroma drugo razpoložljivo dokumentacijo in podatke o stavbi, ki so relevantni za izdelavo energetske izkaznice.

(3) Neodvisni strokovnjak v primeru, če dokumentacija ne vsebuje podatkov, ki odražajo dejansko stanje stavbe in so nujno potrebni za izdelavo energetske izkaznice, naročniku poda obrazloženo zahtevo za posredovanje dodatne dokumentacije.

(4) Neodvisni strokovnjak ob pregledu stavbe oziroma posameznega dela stavbe in naprav ter smiselno upošteva informacije investitorja oziroma lastnika o izvedeni gradnji stavbe (npr.: fotodokumentacija, izjava), projektno dokumentacijo, gradbeni dnevnik ter poročila o izvedenih meritvah energijskih lastnosti stavbe in sistemov (npr. termovizijski pregled stavbe, meritve zrakotesnosti stavbe in meritve lastnosti energetskih naprav in sistemov v stavbi).

(5) Neodvisni strokovnjak dokumentira podlage za izdelavo in izdajo energetske izkaznice, ki vključujejo ugotovitve pregleda stavbe ali njenega posameznega dela, opis lastnosti stavbe ali njenega posameznega dela in TSS ter robne pogoje za določitev energijskih lastnosti stavbe ali njenega posameznega dela, pri čemer smiselno upošteva lastne ugotovitve iz pregleda stavbe ali njenega posameznega dela (dokumentirane npr. z opisom in fotografijami), projektno dokumentacijo izvedenih del, tehnično poročilo in izkaz o energijskih lastnosti stavbe oziroma drugo razpoložljivo dokumentacijo in podatke o stavbi ali njenem posameznem delu, ki so relevantni za izdelavo energetske izkaznice.

(6) Neodvisni strokovnjak ob izdelavi računske energetske izkaznice v okviru registra energetskih izkaznic za potrebe sledljivosti in preverjanja pravilnosti izdane energetske izkaznice doda poročilo o določitvi energijskih kazalnikov stavbe, ki predstavlja vsebino izkaza o energijskih lastnosti stavbe in druge vhodne podatke, ki so potrebni za preverjanje pravilnosti izdane energetske izkaznice.

(7) Če je računska energetska izkaznica izdana za stanovanje ali posamezni del nestanovanjske stavbe po postopku iz četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika, se to navede v Prilogi 1 na četrti strani računske energetske izkaznice pod »Komentar in posebni robni pogoji«.

11. člen

(obveznosti naročnika računske energetske izkaznice)

(1) Naročnik ob naročilu energetske izkaznice omogoči neodvisnemu strokovnjaku ali izdajatelju vpogled v dokumentacijo iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2) Naročnik mora neodvisnega strokovnjaka opozoriti na vsa znana odstopanja izvedenih del od projektiranih.

12. člen

(izdelava merjene energetske izkaznice)

(1) Neodvisni strokovnjak opravi pregled stavbe ali njenega posameznega dela ter pregled naprav in prevzemnopredajnega mesta dobave ali oddaje energije in strokovno preveri ustreznost posredovanih podatkov.

(2) Podlaga za izdelavo energetske izkaznice so podatki o rabi energije v stavbi ali njenem posameznem delu, splošni podatki o stavbi, vključno s podatkom o kondicionirani površini, in razpoložljiva dokumentacija o stavbi.

(3) Pri izdelavi merjene energetske izkaznice za stavbo ali za njen posamezni del, ki je z drugimi stavbami ali posameznimi deli vezan na skupno napravo, ki tem stavbam ali njenim posameznim delom zagotavlja energijo, se dovedena energija stavbi ali njenemu posameznemu delu, če meritev te energije ni, določi na podlagi dogovorjenega ključa delitve porabe energije, ki ga uporablja naročnik. Če tega ključa delitve ni, se energetska izkaznica za stavbo ali njen posamezni del izdela z upoštevanjem porabe energije, ki se določi sorazmerno s kondicionirano površino stavbe ali njenega posameznega dela glede na vse kondicionirane površine.

13. člen

(obveznosti naročnika merjene energetske izkaznice)

(1) Podatke iz 9. člena tega pravilnika in podatke ter dokumentacijo iz drugega odstavka prejšnjega člena naročnik ob naročilu posreduje neodvisnemu strokovnjaku ali izdajatelju, in sicer v obliki računov ter druge dokumentacije in načrtov obstoječega stanja stavb.

(2) Naročnik mora neodvisnega strokovnjaka opozoriti na morebitna odstopanja (npr. časovno neskladje obračunskega obdobja za posamezni energent in obdobja, na katera se nanaša energetska izkaznica) in na porabo energenta, za katerega meritve ne obstajajo.

IV. IZDAJA ENERGETSKE IZKAZNICE

14. člen

(izdaja energetske izkaznice)

(1) Energetska izkaznica se izda z vpisom v register.

(2) Izdajatelj energetske izkaznice le-to najpozneje v petih delovnih dneh po njenem vpisu v register posreduje naročniku.

15. člen

(hramba dokumentacije)

(1) Izdajatelj in neodvisni strokovnjak dokumentacijo o izdaji energetske izkaznice hranita še najmanj eno leto po preteku veljavnosti energetske izkaznice. Dokumentacijo je treba hraniti tudi v e-obliki.

(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka obsega dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdelavo in izdajo energetske izkaznice, ter izdano energetsko izkaznico in vhodne podatke za določitev energijskih kazalnikov stavbe.

V. REGISTER

16. člen

(vsebina registra)

(1) V register se vpisujejo podatki, ki so navedeni na energetski izkaznici, ter podatki iz 30. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20).

(2) V registru se v elektronski obliki hranita izdana energetska izkaznica in poročilo o določitvi energijskih kazalnikov stavbe.

17. člen

(način vodenja registra)

(1) Register se vodi kot informatizirana zbirka na ministrstvu, pristojnemu za energijo.

(2) V register se energetska izkaznica vpiše pod zaporedno številko, ki je sestavljena vsaj iz zaporedne številke vpisa v register in letnice izdaje.

(3) Osnovni identifikator stavbe ali njenega posameznega dela, za katerega je izdana energetska izkaznica, je identifikacijska oznaka stavbe ali posameznega dela stavbe.

(4) Podatki o vpisanih energetskih izkaznicah in pripadajočih dokumentih se v registru hranijo trajno v elektronski obliki.

18. člen

(dostop do registra)

(1) Izdana energetska izkaznica, ki je veljavna za stavbo ali njen posamezni del, je javno dostopna.

(2) Javno dostopni so najmanj naslednji podatki:

-        zaporedna številka energetske izkaznice,

-        identifikacijska oznaka stavbe iz katastra stavb in številka njenega posameznega dela,

-        naslov oziroma lokacijo stavbe,

-        katastrska občina in parcelna številka,

-        ime neodvisnega strokovnjaka, ki je energetsko izkaznico izdelal,

-        naziv in firma izdajatelja in

-        datum izdaje energetske izkaznice.

VI. STAVBE, ZA KATERE SE IZDA IN NAMESTI ENERGETSKA IZKAZNICA

19. člen

(vrste stavb, za katere velja obveznost izdaje in namestitve energetske izkaznice)

V stavbah ali posameznih delih stavb, ki niso v lasti ali uporabi javnega sektorja in za katere se energetska izkaznica izda skladno z 31. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20), se najmanj prva stran veljavne energetske izkaznice namesti na vidno mesto, če ima stavba ali del stavbe celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2 in se v njej pogosto zadržuje javnost, zlasti v stavbah, ki so v skladu z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov, uvrščene v podrazrede standardne klasifikacije stavb ali delov stavb z naslednjimi oznakami:

1.      11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;

2.      11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine;

3.      12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;

4.      12112 Gostilne, restavracije in točilnice;

5.      12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;

6.      12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;

7.      12203 Druge poslovne stavbe;

8.      12204 Konferenčne in kongresne stavbe;

9.      12301 Trgovske stavbe;

10.   12302 Sejemske dvorane, razstavišča;

11.   12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;

12.   12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe;

13.   12420 Garažne stavbe;

14.   12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo;

15.   12620 Muzeji, arhivi in knjižnice;

16.   12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;

17.   12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo;

18.   12650 Stavbe za šport;

19.   12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje.

VII. NAČIN OGLAŠEVANJA ENERGETSKE IZKAZNICE

20. člen

(način oglaševanja)

(1) Pri oglaševanju stavbe ali njenega posameznega dela za namen prodaje ali oddaje v najem je treba pri navajanju energijskih kazalnikov v primeru računske energetske izkaznice navesti razred energijskega kazalnika, v primeru merjene energetske izkaznice pa številčno izraženo vrednost primarne energije za delovanje TSS.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek energijskega kazalnika oziroma številčno izražene vrednosti primarne energije za delovanje stavbe ni treba navajati pri oglaševanju prometa z nepremičninami na transparentu ali pri oglaševanju prometa za celotno sosesko, kadar se ne navaja lastnosti stavbe ali njenega posameznega dela.

(3) Če v skladu s šestim odstavkom 31. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20) predložitev energetske izkaznice ni potrebna, se to navede pri oglaševanju.

VIII. STROKOVNI NADZOR NAD IZDANIMI ENERGETSKIMI IZKAZNICAMI

21. člen

(strokovni nadzor nad izdanimi energetskimi izkaznicami)

(1) V okviru strokovnega nadzora nad izdanimi energetskimi izkaznicami ministrstvo, pristojno za energijo, nadzira, če izdajatelj ali neodvisni strokovnjak opravlja naloge v skladu s predpisi s področja energije in graditve objektov ter pravili stroke, tako da sta zagotovljeni kvaliteta in strokovnost opravljenih nalog.

(2) Strokovni nadzor nad izdanimi energetskimi izkaznicami se izvede v načrtovanem obsegu statistično pomembnega deleža letno izdanih izkaznic, ki ga ministrstvo, pristojno za energijo, določi do 31. marca tekočega leta.

(3) V okviru strokovnega nadzora se preverijo posamezni sklopi podatkov, ki so bili uporabljeni pri izdelavi in izdaji energetske izkaznice, ali drugi podatki energetske izkaznice (npr. izračun energijskih kazalnikov, uvrstitev energijskih kazalnikov v razrede in primernost danih priporočil). Za ta namen se lahko pregleda stavbo in naprave oziroma analizira podatke o stavbi in rabi energije.

(4) Neodvisni strokovnjak in izdajatelj morata omogočiti izvedbo strokovnega nadzora in sodelovati z osebami, ki ga izvajajo.

(5) O opravljenem strokovnem nadzoru se izdela strokovna analiza na obrazcu, ki je določen v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika. V postopku izdelave strokovne analize je treba dati neodvisnemu strokovnjaku in izdajatelju možnost, da se izjavita o ugotovitvah nadzora.

IX. KONČNI DOLOČBI

22. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 92/14, 47/19 in 158/20 – ZURE).

23. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati 1. februarja 2023.

Št. 007-457/2022/16

Ljubljana, dne 13. januarja 2023

EVA 2022-2430-0097

Bojan Kumer
minister
za infrastrukturo

Priloga 1: Računska energetska izkaznica

Priloga 2: Merjena energetska izkaznica

Priloga 3: Primeri priporočil za stroškovno upravičene izboljšave energetske učinkovitosti stavbe

Priloga 4: Strokovna analiza o opravljenem strokovnem nadzoru nad izdanimi energetskimi izkaznicami

Priloga 5: Način določitve energijskih kazalnikov za izdelavo računske energetske izkaznice za stanovanje ali drug posamezni del v stavbi s skupnim ogrevalnim sistemom