Na podlagi šestega odstavka 92. člena
Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS,
št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 –
popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17
– ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21) minister za izobraževanje, znanost in šport
izdaja
PRAVILNIK
o izobrazbi učiteljev in drugih
strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik v povezavi z izobraževalnimi
programi in prilagojenimi izobraževalnimi programi poklicnega in strokovnega
izobraževanja, ki jih je sprejel minister, določa izobrazbo, ki jo morajo imeti
učitelji in drugi strokovni delavci v izobraževalnih programih in prilagojenih
izobraževalnih programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja,
srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja ter
poklicnega tečaja.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku,
pomenijo:
1.
višješolski študijski program – študijski program za pridobitev višje
izobrazbe, sprejet pred 1. januarjem 1994, po katerem se v skladu s 15. členom
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS,
št. 94/06; v nadaljevanju: ZViS-E) pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni
izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje,
2.
visokošolski strokovni študijski program – študijski program, sprejet
pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven
izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve
stopnje,
3.
univerzitetni študijski program – študijski program, sprejet pred 11.
junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven
izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom druge
stopnje,
4.
visokošolski strokovni študijski program prve stopnje – študijski
program prve stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni
list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-D,
109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE in 57/21 – odl.
US; v nadaljnjem besedilu: ZViS),
5.
univerzitetni študijski program prve stopnje – študijski program prve
stopnje v skladu s 33. členom ZViS),
6.
magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge
stopnje v skladu s 33. členom ZViS,
7.
enoviti magistrski študijski program druge stopnje – študijski program
druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS.
3. člen
(izobrazba)
(1) V tem pravilniku izobrazba pomeni
študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni
naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS,
št. 61/06, 87/11 – ZVPI in 55/17), pri posameznih strokovnih delavcih pa tudi
študijski program za izpopolnjevanje v skladu s 33.a členom ZViS.
(2) Za posamezne strokovne delavce
izobrazba pomeni končan javnoveljavni višješolski študijski program višjega
strokovnega izobraževanja ali javnoveljavni izobraževalni program.
4. člen
(posebnosti študijskih programov)
Če v tem pravilniku ni navedeno, ali je
ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je
ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.
II. UČITELJI
5. člen
(učitelj slovenščine)
Učitelj slovenščine v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program slovenskega jezika, slovenskega jezika s
književnostjo ali slovenistika ali
-
magistrski študijski program druge stopnje slovenski jezik in
književnost ali slovenistika.
6. člen
(učitelj italijanščine)
Učitelj italijanščine v izobraževalnih
programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program italijanskega jezika ali
-
magistrski študijski program druge stopnje italijanščina, italijanski
jezik in književnost ali italijanistika.
7. člen
(učitelj madžarščine)
Učitelj madžarščine v izobraževalnih
programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program iz madžarskega jezika s književnostjo
ali
-
magistrski študijski program druge stopnje madžarski jezik s
književnostjo.
8. člen
(učitelj angleščine)
Učitelj angleščine v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program angleškega jezika ali angleškega jezika
s književnostjo ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje angleščine ali
anglistika.
9. člen
(učitelj nemščine)
Učitelj nemščine v izobraževalnih programih
in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program nemškega jezika ali nemškega jezika s
književnostjo ali
-
magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika,
germanistika, nemščina kot tuj jezik ali medkulturna germanistika.
10. člen
(učitelj francoščine)
Učitelj francoščine v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program francoskega jezika ali
-
magistrski študijski program druge stopnje francoščina, francistične
študije ali francistične in romanistične študije.
11. člen
(učitelj španščine)
Učitelj španščine v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program španskega jezika ali
-
magistrski študijski program druge stopnje španščina, španski jezik in
književnost ali hispanistika.
12. člen
(učitelj matematike)
Učitelj matematike v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program matematike ali računalništva z
matematiko,
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno
poučevanje – matematika), izobraževalna matematika, matematika ali matematične
znanosti ali
-
enoviti magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika
ali predmetni učitelj (smer izobraževalna matematika).
13. člen
(učitelj umetnosti)
(1) Učitelj umetnosti, vsebinski sklop
glasba, v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih
poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali kompozicije
in glasbene teorije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika,
glasbeno-teoretska pedagogika (smer kompozicija in glasbena teorija) ali
glasbena umetnost (smer kompozicija in glasbena teorija).
(2) Učitelj umetnosti, vsebinski sklop
likovno snovanje, v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih
programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program likovne pedagogike, slikarstva,
kiparstva ali oblikovanja ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer likovna
pedagogika), slikarstvo ali kiparstvo.
(3) Učitelj umetnosti, vsebinski sklop
umetnostna zgodovina, v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih
programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program umetnostne zgodovine ali
-
magistrski študijski program druge stopnje umetnostna zgodovina.
14. člen
(učitelj družboslovja)
Učitelj družboslovja v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program geografije, zgodovine ali sociologije
ali
-
magistrski študijski program druge stopnje geografija, zgodovina,
sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija –
upravljanje človeških virov in znanja, sociologija – upravljanje organizacij,
človeških virov in znanja ali sociologija – menedžment človeških virov, znanja
in organizacij.
15. člen
(učitelj geografije)
Učitelj geografije v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program geografije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje geografija.
16. člen
(učitelj zgodovina)
Učitelj zgodovine v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program zgodovine ali
-
magistrski študijski program druge stopnje zgodovina.
17. člen
(učitelj sociologije)
Učitelj sociologije v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program sociologije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje sociologija, sociologija –
sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov in
znanja, sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja ali
sociologija – menedžment človeških virov, znanja in organizacij.
18. člen
(učitelj psihologije)
Učitelj psihologije v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program psihologije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje psihologija.
19. člen
(učitelj filozofije)
Učitelj filozofije v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program filozofije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje filozofija.
20. člen
(učitelj naravoslovja in laborant)
(1) Učitelj naravoslovja v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program biologije, fizike, kemije, biokemije,
kemijskega inženirstva ali kemijske tehnologije,
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno
poučevanje – biologija, fizika ali kemija), izobraževalna biologija, biološko
izobraževanje, pedagoška fizika, izobraževalna fizika, fizika, kemijsko
izobraževanje, izobraževalna kemija, kemija, kemijsko inženirstvo ali kemijska
tehnika ali
-
enovit magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj
(smer izobraževalna biologija, izobraževalna fizika ali izobraževalna kemija).
(2) Laborant pri naravoslovju v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za laboranta pri fiziki, kemiji
ali biologiji v skladu z 21., 22. in 23. členom tega pravilnika.
21. člen
(učitelj fizike in laborant)
(1) Učitelj fizike v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program fizike ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno
poučevanje – fizika), pedagoška fizika, izobraževalna fizika ali fizika ali
-
enovit magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj
(smer izobraževalna fizika).
(2) Laborant pri fiziki v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal gimnazijo ali izobraževalni program za
pridobitev srednje strokovne izobrazbe elektrotehnik ali strojni tehnik ali ima
srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki
vsebujejo najmanj 315 ur fizike oziroma drugih predmetov s predmetnega področja
fizike.
22. člen
(učitelj kemije in laborant)
(1) Učitelj kemije v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program kemije, kemijskega inženirstva, kemijske
tehnologije ali biokemije,
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno
poučevanje – kemija), kemijsko izobraževanje, izobraževalna kemija, kemija,
kemijsko inženirstvo ali kemijska tehnika ali
-
enoviti magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj
(smer izobraževalna kemija).
(2) Laborant pri kemiji v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal gimnazijo ali izobraževalni program za
pridobitev srednje strokovne izobrazbe kemijski tehnik ali ima srednjo
strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo
najmanj 315 ur kemije oziroma drugih predmetov s predmetnega področja kemije.
23. člen
(učitelj biologije in laborant)
(1) Učitelj biologije v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program biologije,
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno
poučevanje – biologija), biološko izobraževanje ali izobraževalna biologija ali
-
enoviti magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj
(smer izobraževalna biologija).
(2) Laborant pri biologiji v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal gimnazijo ali ima srednjo strokovno
izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur
biologije oziroma drugih predmetov s predmetnega področja biologije.
24. člen
(učitelj športne vzgoje)
Učitelj športne vzgoje v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program športne vzgoje ali
-
magistrski študijski program druge stopnje športna vzgoja.
25. člen
(učitelj informatike)
(1) Učitelj informatike v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike
(smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z
matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer –
organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno
informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika),
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno
poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, pedagoško
računalništvo in informatika, računalništvo in informatika, računalništvo in
matematika, računalništvo in spletne tehnologije, računalništvo in
informacijske tehnologije, informatika in tehnologije komuniciranja, poslovna
informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija
in management informacijskih sistemov, management poslovne informatike, management
in informatika, informacije in komunikacijske tehnologije, informatika v
sodobni družbi ali družboslovna informatika ali
-
enoviti magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj
(smer izobraževalno računalništvo).
(2) Učitelj informatike je lahko tudi, kdor
je končal univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program
druge stopnje in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz računalništva
in informatike.
26. člen
(učitelj strokovnega modula)
(1) Učitelj posameznega strokovnega modula
v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega
in strokovnega izobraževanja mora imeti izobrazbo s področja, ki ga je za
učitelja tega strokovnega modula določil minister v posebnem delu
izobraževalnega programa ali prilagojenega izobraževalnega programa poklicnega
in strokovnega izobraževanja, pridobljeno z:
-
visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom,
-
visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom prve
stopnje,
-
magistrskim študijskim programom druge stopnje ali
-
enovitim magistrskim študijskim programom druge stopnje.
(2) Pri izbiri učitelja strokovnega modula
mora ravnatelj upoštevati izvedbeni kurikul izobraževalnega programa oziroma
prilagojenega izobraževalnega programa.
27. člen
(učitelj praktičnega pouka strokovnega
modula)
(1) Učitelj praktičnega pouka posameznega
strokovnega modula v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih
programih poklicnega in strokovnega izobraževanja mora imeti:
-
najmanj srednjo strokovno izobrazbo in
-
najmanj tri leta delovnih izkušenj
s področja, ki ga je
za učitelja praktični pouk oziroma praktičnega pouka tega strokovnega modula
določil minister v posebnem delu izobraževalnega programa ali prilagojenega izobraževalnega
programa poklicnega in strokovnega izobraževanja.
(2) Pri izbiri učitelja praktičnega pouka
strokovnega modula mora ravnatelj upoštevati izvedbeni kurikul izobraževalnega
programa oziroma prilagojenega izobraževalnega programa.
28. člen
(učitelj aktivnega državljanstva)
Učitelj aktivnega državljanstva v
izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in
strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program sociologije, filozofije, zgodovine,
geografije ali politologije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje sociologija, sociologija –
sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov in
znanja, sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja ali
sociologija – menedžment človeških virov, znanja in organizacij, filozofija,
zgodovina, geografija, politologija – politična teorija, globalizacijske in
strateške študije, politologija – primerjalne javne politike in uprava,
politologija – analiza politik in javna uprava ali politologija – politična
teorija.
29. člen
(učitelj za dodatno strokovno pomoč)
(1) Učitelj za dodatno strokovno pomoč pri
premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj v izobraževalnih programih
poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike, psihologije,
socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali
-
magistrski študijski program druge stopnje socialna pedagogika,
specialna in rehabilitacijska pedagogika, logopedija in surdopedagogika,
psihologija, pedagogika, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in
izobraževanju.
(2) Učitelj za dodatno strokovno pomoč kot
učno pomoč v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja
je lahko, kdor:
-
univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike (smer
pedagogika), psihologije, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske
pedagogike,
-
magistrski študijski program druge stopnje socialna pedagogika, specialna
in rehabilitacijska pedagogika, logopedija in surdopedagogika, psihologija,
pedagogika, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju ali
-
izpolnjuje pogoje za učitelja splošnoizobraževalnega predmeta ali
strokovnega modula v poklicnem in strokovnem izobraževanju.
30. člen
(učitelj za komunikacijo v slovenskem
znakovnem jeziku)
Učitelj za komunikacijo v slovenskem
znakovnem jeziku v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih
programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor izpolnjuje
pogoje za učitelja splošnoizobraževalnega predmeta ali strokovnega modula v
izobraževalnih ali prilagojenih izobraževalnih programih v poklicnem in
strokovnem izobraževanju in ima dodatno kvalifikacijo inštruktor slovenskega znakovnega
jezika.
31. člen
(učitelj za delo z gluhoslepimi)
Učitelj za delo z gluhoslepimi v
izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in
strokovnega izobraževanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja
splošnoizobraževalnega predmeta ali strokovnega modula v izobraževalnih ali
prilagojenih izobraževalnih programih v poklicnem in strokovnem izobraževanju
in ima dodatno kvalifikacijo tolmač za gluhoslepe in specialist za delo z
gluhoslepimi.
III. DRUGI STROKOVNI DELAVCI
32. člen
(svetovalni delavec)
Svetovalni delavec v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike, psihologije, socialnega
dela, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali
-
magistrski študijski program druge stopnje inkluzivna pedagogika,
inkluzija v vzgoji in izobraževanju, logopedija in surdopedagogika, pedagogika,
psihologija, socialno delo, socialno delo z družino, socialno vključevanje in
pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševno zdravje v
skupnosti, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika ali
supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje.
33. člen
(knjižničar)
(1) Knjižničar v izobraževalnih programih
in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali
-
magistrski študijski program druge stopnje šolsko knjižničarstvo,
bibliotekarstvo ali bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji.
(2) Knjižničar v izobraževalnih programih
in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali
svetovalnega delavca v skladu s tem pravilnikom in je opravil študijski program
za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (smer izpopolnjevanje iz bibliotekarstva
za šolske knjižničarje).
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
študijskega programa za izpopolnjevanje iz prejšnjega odstavka ni potrebno
opravljati tistemu, ki je končal višješolski študijski program knjižničarstva
ali univerzitetni študijski program prve stopnje bibliotekarstvo in
informatika.
34. člen
(organizator praktičnega pouka)
Organizator praktičnega pouka v
izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in
strokovnega izobraževanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja
praktičnega pouka v kateremkoli izobraževalnem programu ali prilagojenem
izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja, za katerega
opravlja vzgojno-izobraževalno delo organizatorja praktičnega pouka.
35. člen
(organizator praktičnega usposabljanja z
delom)
Organizator praktičnega usposabljanja z
delom v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih
poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal najmanj
višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja, in izpolnjuje
pogoje za učitelja praktičnega pouka v kateremkoli izobraževalnem programu ali
prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja,
za katerega opravlja vzgojno-izobraževalno delo organizatorja praktičnega
usposabljanja z delom.
36. člen
(vodja posestva)
Vodja posestva v izobraževalnih programih
in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja mora imeti izobrazbo s področja, ki je določeno za vodjo posestva
v navedenih izobraževalnih programih ali prilagojenih izobraževalnih programih
poklicnega in strokovnega izobraževanja s Smernicami za vzgojno-izobraževalno
delo na šolskem posestvu, pridobljeno z:
-
višješolskim študijskim programom višjega strokovnega izobraževanja,
-
višješolskim študijskim programom,
-
visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom,
-
visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom prve
stopnje,
-
magistrskim študijskim programom druge stopnje ali
-
enovitim magistrskim študijskim programom druge stopnje.
37. člen
(vodja centrale učnih podjetij)
Vodja centrale učnih podjetij v
izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in
strokovnega izobraževanja mora imeti izobrazbo s področja, ki je določeno za
vodjo centrale učnih podjetjih v navedenih izobraževalnih programih ali
prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja s
Smernicami za vzgojno-izobraževalno delo v centrali učnih podjetij, pridobljeno
z:
-
visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom,
-
visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom prve
stopnje,
-
magistrskim študijskim programom druge stopnje ali
-
enovitim magistrskim študijskim programom druge stopnje.
38. člen
(strokovni delavec v centrali učnih
podjetij)
Strokovni delavec v centrali učnih podjetij
v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega
in strokovnega izobraževanja mora imeti izobrazbo s področja, ki je določeno za
strokovnega sodelavca v centrali učnih podjetjih v navedenih izobraževalnih
programih ali prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja s Smernicami za vzgojno-izobraževalno delo v centrali učnih
podjetij, pridobljeno z:
-
visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom,
-
visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom prve
stopnje,
-
magistrskim študijskim programom druge stopnje ali
-
enovitim magistrskim študijskim programom druge stopnje.
39. člen
(organizator izobraževanja odraslih)
Organizator izobraževanja odraslih v
izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in
strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski
program, magistrski študijski program druge stopnje ali enoviti magistrski
študijski program druge stopnje.
40. člen
(laborant)
(1) Laborant posameznega
strokovnoteoretičnega predmeta oziroma strokovnega modula v izobraževalnih
programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega
izobraževanja, mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo s področja, ki ga
je za laboranta tega strokovnoteoretičnega predmeta oziroma strokovnega modula
določil minister v posebnem delu izobraževalnega programa ali prilagojenega
izobraževalnega programa poklicnega in strokovnega izobraževanja.
(2) Pri izbiri laboranta
strokovnoteoretičnega predmeta oziroma strokovnega modula mora ravnatelj
upoštevati izvedbeni kurikul izobraževalnega programa ali prilagojenega
izobraževalnega programa poklicnega in strokovnega izobraževanja.
IV. DRUGI POGOJI
41. člen
(pedagoško-andragoška in
specialnopedagoška izobrazba)
(1) Učitelj in drugi strokovni delavci v
izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja morajo imeti
ustrezna pedagoško-andragoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu
najmanj 60 kreditnih točk po ECTS, od tega najmanj 15 kreditnih točk po ECTS
neposredne pedagoške prakse.
(2) Učitelj in laborant v prilagojenih
izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja morajo imeti
ustrezna specialnopedagoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu
najmanj 60 kreditnih točk po ECTS, od tega najmanj 15 kreditnih točk po ECTS
neposredne pedagoške prakse.
(3) Drugi strokovni delavci v prilagojenih
izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja morajo imeti
ustrezna pedagoško-andragoška ali specialnopedagoška znanja, predpisana z
zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk po ECTS, od tega najmanj
15 kreditnih točk po ECTS neposredne pedagoške prakse.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka ima
ustrezno pedagoško-andragoško izobrazbo učitelj praktičnega pouka ali
organizator praktičnega pouka, ki ima opravljen mojstrski izpit.
42. člen
(učitelj, svetovalni delavec in
knjižničar)
Ne glede na določbe tega pravilnika je za
učitelja, svetovalnega delavca in knjižničarja ustrezna tudi izobrazba
pridobljena po študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti oziroma
doktorata znanosti ustrezne smeri v skladu s 15. členom ZViS-E ali po
študijskem programu tretje stopnje ustrezne smeri v skladu s 33. členom ZViS.
43. člen
(laborant)
Ne glede na določbe tega pravilnika je za
laboranta pri naravoslovju, fiziki, kemiji in biologiji ustrezna tudi izobrazba
pridobljena po študijskem programu prve stopnje v skladu s 33. členom ZViS ali
po študijskem programu, po katerem se pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni
izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje, v skladu s 15.
členom ZViS-E, če je vseboval zadosten obseg ustreznih vsebin v skladu z 21.,
22. in 23. členom tega pravilnika.
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
44. člen
(učitelji)
Učitelj splošnoizobraževalnega predmeta ali
strokovnega modula in učitelj praktičnega pouka strokovnega modula v
izobraževalnem ali prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in
strokovnega izobraževanja, ki je ob uveljavitvi tega pravilnika izpolnjeval
pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v izobraževalnem ali
prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja,
lahko še naprej opravlja vzgojno-izobraževalno delo učitelja v izobraževalnem
ali prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega
izobraževanja na delovnih mestih, za katera so do uveljavitve tega pravilnika
izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje.
45. člen
(drugi strokovni delavci)
Drugi strokovni delavec v izobraževalnem
ali prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega
izobraževanja, ki je ob uveljavitvi tega pravilnika izpolnjeval pogoje za
opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v izobraževalnem ali prilagojenem
izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja, lahko še
naprej opravlja vzgojno-izobraževalno delo drugega strokovnega delavca v
izobraževalnem ali prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in
strokovnega izobraževanja na delovnih mestih, za katera so do uveljavitve tega
pravilnika izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje.
46. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha
veljati Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v
poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 48/11 in 92/12).
47. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-187/2021
Ljubljana, dne 14. junija 2022
EVA 2022-3330-0077
Dr. Igor Papič
minister
za izobraževanje, znanost in šport