Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije

Na podlagi šestega odstavka 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21) minister za izobraževanje, znanost in šport izdaja

PRAVILNIK

o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa izobrazbo, ki jo morajo imeti učitelji, laboranti, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci v izobraževalnih programih gimnazije.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.      višješolski študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, 94/06; v nadaljnjem besedilu: ZViS-E) pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje,

2.      visokošolski strokovni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje,

3.      univerzitetni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom druge stopnje,

4.      visokošolski strokovni študijski program prve stopnje – študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZViS),

5.      univerzitetni študijski program prve stopnje – študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom ZViS,

6.      magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS,

7.      enoviti magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS.

3. člen

(izobrazba)

(1) V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06, 87/11 – ZVPI in 55/17), pri posameznih strokovnih delavcih pa tudi študijski program za izpopolnjevanje v skladu s 33.a členom ZViS.

(2) Za posamezne strokovne delavce izobrazba pomeni končan javnoveljavni izobraževalni program ali višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja.

4. člen

(posebnosti študijskih programov)

(1) Če v tem pravilniku pri posameznem predmetu ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.

(2) Če je v tem pravilniku pri posameznem predmetu naveden dvopredmetni študijski program, je ustrezen ne glede na to, na katerem mestu je predmet naveden.

II. UČITELJI IN LABORANTI SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH PREDMETOV

5. člen

(učitelj slovenščine)

Učitelj slovenščine lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program slovenskega jezika, slovenskega jezika s književnostjo ali slovenistike ali

-        magistrski študijski program druge stopnje slovenski jezik in književnost ali slovenistika.

6. člen

(učitelj italijanščine)

Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program italijanskega jezika ali

-        magistrski študijski program druge stopnje italijanščina, italijanski jezik in književnost ali italijanistika.

7. člen

(učitelj madžarščine)

Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program iz madžarskega jezika s književnostjo ali

-        magistrski študijski program druge stopnje madžarski jezik s književnostjo.

8. člen

(učitelj matematike)

Učitelj matematike je lahko, kdor je končal:

-        enopredmetni univerzitetni študijski program matematike,

-        enopredmetni magistrski študijski program druge stopnje izobraževalna matematika ali poučevanje (smer predmetno poučevanje – matematika),

-        magistrski študijski program druge stopnje matematika ali matematične znanosti ali

-        enoviti magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika.

9. člen

(učitelj angleščine)

Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program angleškega jezika ali angleškega jezika s književnostjo ali

-        magistrski študijski program druge stopnje poučevanje angleščine ali anglistika.

10. člen

(učitelj nemščine)

Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program nemškega jezika ali nemškega jezika s književnostjo ali

-        magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika, nemščina kot tuj jezik ali medkulturna germanistika.

11. člen

(učitelj francoščine)

Učitelj francoščine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program francoskega jezika ali

-        magistrski študijski program druge stopnje francoščina, francistične študije ali francistične in romanistične študije.

12. člen

(učitelj španščine)

Učitelj španščine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program španskega jezika ali

-        magistrski študijski program druge stopnje španščina, španski jezik in književnost ali hispanistika.

13. člen

(učitelj ruščine)

Učitelj ruščine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program ruskega jezika ali

-        magistrski študijski program druge stopnje rusistika.

14. člen

(učitelj latinščine)

Učitelj latinščine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program latinskega jezika ali

-        magistrski študijski program druge stopnje latinski jezik, književnost in kultura ali antični in humanistični študiji.

15. člen

(učitelj grščine)

Učitelj grščine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program grškega jezika ali

-        magistrski študijski program druge stopnje grški jezik, književnost in kultura ali antični in humanistični študiji.

16. člen

(učitelj glasbe)

Učitelj glasbe je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, muzikologije ali kompozicije in glasbene teorije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, muzikologija, glasbeno-teoretska pedagogika ali glasbena umetnost (smer kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko dirigiranje, zborovsko dirigiranje ali sakralna glasba).

17. člen

(učitelj likovne umetnosti)

Učitelj likovne umetnosti je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva, oblikovanja ali umetnostne zgodovine ali

-        magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer likovna pedagogika), likovna pedagogika, slikarstvo, kiparstvo, oblikovanje vizualnih komunikacij ali umetnostna zgodovina.

18. člen

(učitelj športne vzgoje)

Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program športne vzgoje ali

-        magistrski študijski program druge stopnje športna vzgoja.

19. člen

(učitelj zgodovine)

Učitelj zgodovine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program zgodovine ali

-        magistrski študijski program druge stopnje zgodovina.

20. člen

(učitelj geografije)

Učitelj geografije je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program geografije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje geografija.

21. člen

(učitelj biologije in laborant)

(1) Učitelj biologije je lahko, kdor je končal:

-        enopredmetni univerzitetni študijski program biologije,

-        enopredmetni magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – biologija) ali

-        magistrski študijski program druge stopnje biološko izobraževanje.

(2) Učitelj biologije v izobraževalnih programih ekonomske, tehniške ali umetniške gimnazije, je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program biologije,

-        magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – biologija) ali izobraževalna biologija ali

-        enoviti magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj (smer izobraževalna biologija).

(3) Laborant pri biologiji je lahko, kdor:

-        je opravil splošno maturo z izbirnim predmetom biologija ali

-        ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur biologije oziroma drugih predmetov s predmetnega področja biologije.

22. člen

(učitelj kemije in laborant)

(1) Učitelj kemije je lahko, kdor je končal:

-        enopredmetni univerzitetni študijski program kemije,

-        univerzitetni študijski program kemijske tehnologije ali kemijskega inženirstva,

-        enopredmetni magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – kemija) ali

-        magistrski študijski program druge stopnje kemijsko izobraževanje, kemija, kemijsko inženirstvo ali kemijska tehnika.

(2) Učitelj kemije v izobraževalnih programih ekonomske, tehniške ali umetniške gimnazije, je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program kemije,

-        magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – kemija) ali izobraževalna kemija ali

-        enoviti magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj (smer izobraževalna kemija).

(3) Laborant pri kemiji je lahko, kdor:

-        je opravil splošno maturo z izbirnim predmetom kemija ali

-        ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur kemije oziroma drugih predmetov s predmetnega področja kemije.

23. člen

(učitelj fizike in laborant)

(1) Učitelj fizike je lahko, kdor je končal:

-        enopredmetni univerzitetni študijski program fizike,

-        enopredmetni magistrski študijski program druge stopnje izobraževalna fizika ali poučevanje (smer predmetno poučevanje – fizika) ali

-        magistrski študijski program druge stopnje pedagoška fizika ali fizika.

(2) Laborant pri fiziki je lahko, kdor:

-        je opravil splošno maturo z izbirnim predmetom fizika ali

-        ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur fizike oziroma drugih predmetov s predmetnega področja fizike.

24. člen

(učitelj psihologije)

Učitelj psihologije je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program psihologije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje psihologija.

25. člen

(učitelj sociologije)

Učitelj sociologije je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program sociologije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje sociologija.

26. člen

(učitelj filozofije)

Učitelj filozofije je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program filozofije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje filozofija.

27. člen

(učitelj informatike)

(1) Učitelj informatike je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer poslovno informacijska) ali sociologije (smer družboslovna informatika),

-        magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, pedagoško računalništvo in informatika, računalništvo in informatika, računalništvo in matematika, računalništvo in spletne tehnologije, računalništvo in informacijske tehnologije, informatika in tehnologije komuniciranja, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, management poslovne informatike, management in informatika, informacije in komunikacijske tehnologije, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika ali

-        enoviti magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj (smer izobraževalno računalništvo).

(2) Učitelj informatike je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike.

28. člen

(učitelj umetnostne zgodovine)

Učitelj umetnostne zgodovine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program umetnostne zgodovine, likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje umetnostne zgodovine, poučevanje (smer likovna pedagogika), likovna pedagogika, slikarstvo, kiparstvo ali oblikovanje vizualnih komunikacij.

III. UČITELJI IZBIRNIH PREDMETOV

29. člen

(učitelj slovenske književnosti in prevodov)

(1) Učitelj slovenske književnosti in prevodov je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja slovenščine v izobraževalnih programih gimnazije.

(2) Učitelj slovenske književnosti in prevodov je lahko tudi, kdor:

-        je končal univerzitetni študijski program prevajalskega študija ali prevajanja in tolmačenja,

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje prevajanje ali prevajanje in tolmačenje ali

-        izpolnjuje pogoje za učitelja tujega jezika v izobraževalnih programih gimnazije.

30. člen

(učitelj tujih jezikov: kulture in civilizacije)

(1) Učitelj tujih jezikov: kulture in civilizacije je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja tujega jezika v izobraževalnih programih gimnazije.

(2) Učitelj tujih jezikov: kulture in civilizacije je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja zgodovine, geografije ali sociologije v izobraževalnih programih gimnazije.

31. člen

(učitelj kitajščine)

Učitelj kitajščine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program vzhodnoazijske študije (smer sinologija) ali

-        magistrski študijski program druge stopnje sinologija.

32. člen

(učitelj umetnostne zgodovine – umetnost na Slovenskem)

Učitelj umetnostne zgodovine – umetnost na Slovenskem je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program umetnostne zgodovine, likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje umetnostne zgodovine, poučevanje (smer likovna pedagogika), likovna pedagogika, slikarstvo, kiparstvo ali oblikovanje vizualnih komunikacij.

33. člen

(učitelj filma)

Učitelj filma je lahko, kdor:

-        izpolnjuje pogoje za učitelja slovenščine, sociologije, filozofije ali psihologije v izobraževalnih programih gimnazije,

-        je končal univerzitetni študijski program filmske in televizijske režije, dramaturgije, dramska igra in umetniška beseda, likovne pedagogike, komunikologije, kulturologije, umetnostne zgodovine, primerjalne književnosti in literarne teorije ali sociologije kulture ali

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje filmsko in televizijsko ustvarjanje, filmski in televizijski študiji, dramaturgija in scenske umetnosti, dramska igra, medijske komunikacije, medijske umetnosti in prakse, oblikovanje vizualnih komunikacij, poučevanje (smer likovna pedagogika), likovna pedagogika, slikarstvo (smer video in novi mediji ali video, animacije in novi mediji), komunikologija, komunikologija – medijske in komunikacijske študije, kulturne študije, kulturologija – kulturne in religijske študije (smer kulturne študije), umetnostna zgodovina, primerjalna književnost in literarna teorija ali sociologija kulture.

34. člen

(učitelj zgodovine športa)

Učitelj zgodovine športa je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja zgodovine ali učitelja športne vzgoje v izobraževalnih programih gimnazije.

35. člen

(učitelj študija okolja)

(1) Učitelj študija okolja je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program okolja ali krajinske arhitekture ali

-        magistrski študijski program druge stopnje okolje ali krajinska arhitektura.

(2) Učitelj študija okolja je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja biologije, kemije ali geografije v izobraževalnih programih gimnazije.

36. člen

(učitelj raziskovanja vodnih in kopenskih ekosistemov)

Učitelj raziskovanja vodnih in kopenskih ekosistemov je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za učitelja biologije v izobraževalnem programu splošne gimnazije

37. člen

(učitelj fiziologije živčevja)

Učitelj fiziologije živčevja je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za učitelja biologije v izobraževalnem programu splošne gimnazije.

38. člen

(učitelj izbranih poglavij iz biotehnologije)

Učitelj izbranih poglavij iz biotehnologije je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za učitelja biologije v izobraževalnem programu splošne gimnazije.

39. člen

(učitelj astronomije)

Učitelj astronomije je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja fizike v izobraževalnih programih gimnazije.

40. člen

(učitelj projektnega dela z osnovami raziskovalnega dela)

Učitelj projektnega dela z osnovami raziskovalnega dela je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v izobraževalnih programih gimnazije.

41. člen

(učitelj evropskih študij)

Učitelj evropskih študij je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja sociologije, zgodovine, geografije ali filozofije v izobraževalnih programih gimnazije.

42. člen

(učitelj vzgoje za solidarnost)

Učitelj vzgoje za solidarnost je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja sociologije ali filozofije ali za svetovalnega delavca v izobraževalnih programih gimnazije.

43. člen

(učitelj kreativnega podjetništva)

Učitelj kreativnega podjetništva je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program ekonomije ali komunikologije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje ekonomija, podjetništvo, trženje, ekonomske in poslovne vede, poslovna ekonomija, podjetniški management, marketing management, marketing in prodaja, management (smer podjetništvo ali marketing), komunikologija ali komunikologija – medijske in komunikacijske študije.

IV. UČITELJI, KOREPETITORJI IN LABORANTI STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV

1. Izobraževalni program ekonomske gimnazije

44. člen

(učitelj podjetništva)

Učitelj podjetništva je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program ekonomije ali organizacije in managementa sistemov ali

-        magistrski študijski program druge stopnje ekonomija, podjetništvo, management, poslovodenje in organizacija, ekonomske in poslovne vede, poslovna ekonomija, inženiring poslovnih sistemov, organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, poslovne vede, poslovne vede II, podjetniški management ali marketing management.

45. člen

(učitelj poslovanja)

(1) Učitelj poslovanja, vsebinski sklop poslovna informatika, je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov, ekonomije ali sociologije (smer – družboslovna informatika),

-        magistrski študijski program druge stopnje ekonomija, podjetništvo, management, poslovodenje in organizacija, ekonomske in poslovne vede, poslovna ekonomija, inženiring poslovnih sistemov, organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, poslovne vede, poslovne vede II, podjetniški management, marketing management, poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, pedagoško računalništvo in informatika, računalništvo in informatika, računalništvo in matematika, računalništvo in spletne tehnologije, računalništvo in informacijske tehnologije, informatika in tehnologije komuniciranja, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, management poslovne informatike, management in informatika, informacije in komunikacijske tehnologije, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika ali

-        enoviti magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj (smer izobraževalno računalništvo).

(2) Učitelj poslovanja, vsebinski sklop trženje in prodaja, vsebinski sklop finance, vsebinski sklop mednarodno poslovanje in vsebinski sklop računovodstvo, je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program ekonomije ali organizacije in managementa sistemov ali

-        magistrski študijski program druge stopnje ekonomija, podjetništvo, management, poslovodenje in organizacija, ekonomske in poslovne vede, poslovna ekonomija, inženiring poslovnih sistemov, organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, poslovne vede, poslovne vede II, podjetniški management ali marketing management.

46. člen

(učitelj ekonomske zgodovine)

Učitelj ekonomske zgodovine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program zgodovine ali

-        magistrski študijski program druge stopnje zgodovina.

47. člen

(učitelj ekonomske geografije)

Učitelj ekonomske geografije je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program geografije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje geografija.

2. Izobraževalni program tehniške gimnazije

48. člen

(učitelj mehanike)

Učitelj mehanike je lahko, kdor:

-        je končal univerzitetni študijski program strojništva ali gradbeništva,

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje strojništvo, tehnologije in sistemi v strojništvu ali gradbeništvo ali

-        izpolnjuje pogoje za učitelja fizike v izobraževalnih programih gimnazije.

49. člen

(učitelj strojništva in laborant)

(1) Učitelj strojništva je lahko, kdor:

-        je končal univerzitetni študijski program strojništva, gradbeništva, elektrotehnike, prometa, ali tehnologije prometa,

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje strojništvo, tehnologije in sistemi v strojništvu, gradbeništvo, elektrotehnika, energetika, promet ali mehatronika ali

-        izpolnjuje pogoje za učitelja fizike v izobraževalnih programih gimnazije.

(2) Laborant pri laboratorijskih vajah – mehanika in strojništvo je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

50. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – mehanika in strojništvo ter laborant)

(1) Učitelj laboratorijskih vaj – mehanika in strojništvo je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja mehanike.

(2) Laborant pri laboratorijskih vajah – mehanika in strojništvo je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

51. člen

(učitelj gradbeništva)

(1) Učitelj gradbeništva je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program arhitekture ali gradbeništva,

-        enoviti magistrski študijski program druge stopnje arhitektura ali

-        magistrski študijski program druge stopnje arhitektura ali gradbeništvo.

(2) Laborant pri gradbeništvu je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

52. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – mehanika in gradbeništvo ter laborant)

(1) Učitelj laboratorijskih vaj – mehanika in gradbeništvo je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja mehanike ali gradbeništva v izobraževalnih programih gimnazije.

(2) Laborant pri laboratorijskih vajah – mehanika in gradbeništvo je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

53. člen

(učitelj elektrotehnike in laborant)

(1) Učitelj elektrotehnike je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program elektrotehnike ali

-        magistrski študijski program druge stopnje elektrotehnika.

(2) Laborant pri elektrotehniki je lahko, kdor:

-        izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije ali

-        je končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja elektrotehnike, elektroenergetika ali elektronika.

54. člen

(učitelj elektronskih sistemov in laborant)

(1) Učitelj elektronskih sistemov je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program iz elektrotehnike ali

-        magistrski študijski program druge stopnje elektrotehnika.

(2) Laborant pri elektronskih sistemih je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

55. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – elektrotehnika in elektronika ter laborant)

(1) Učitelj laboratorijskih vaj – elektrotehnika in elektronika je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja elektrotehnike ali elektronike v izobraževalnih programih gimnazije.

(2) Laborant pri laboratorijskih vajah – elektrotehnika in elektronika je lahko, kdor:

-        izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije ali

-        je končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja elektrotehnike, elektroenergetika ali elektronika.

56. člen

(učitelj biotehnologije in laborant)

(1) Učitelj biotehnologije je lahko, kdor:

-        izpolnjuje pogoj za učitelja biologije ali kemije v izobraževalnem programu splošne gimnazije,

-        je končal univerzitetni študijski program biotehnologije, mikrobiologije, živilske tehnologije, biokemije, kmetijstva, kmetijstva – agronomije, kmetijstva – zootehnike, farmacije ali veterinarstva,

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje biotehnologija, mikrobiologija, živilstvo, biokemija, kmetijstvo, agronomija, znanost o živalih ali industrijska farmacija ali

-        je končal enoviti magistrski študijski program druge stopnje farmacija ali veterinarstvo.

(2) Laborant pri biotehnologiji je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri biologiji ali kemiji v izobraževalnih programih gimnazije.

57. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – biotehnologija in laborant)

(1) Učitelj laboratorijskih vaj – biotehnologija je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za učitelja biotehnologije v izobraževalnih programih gimnazije.

(2) Laborant pri laboratorijskih vajah – biotehnologija je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri biologiji ali kemiji v izobraževalnih programih gimnazije.

58. člen

(učitelj mikrobiologije in laborant)

(1) Učitelj mikrobiologije je lahko, kdor:

-        izpolnjuje pogoj za učitelja biologije v izobraževalnem programu splošne gimnazije,

-        je končal univerzitetni študijski program mikrobiologije, biotehnologije, živilske tehnologije, kmetijstva ali kmetijstva – agronomije ali

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje mikrobiologija, biotehnologija, živilstvo, kmetijstvo ali agronomija.

(2) Laborant pri mikrobiologiji je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri biologiji ali kemiji v izobraževalnih programih gimnazije.

59. člen

(učitelj kmetijstva)

(1) Učitelj kmetijstva je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program kmetijstva, kmetijstva – agronomije ali kmetijstva – zootehnike ali

-        magistrski študijski program druge stopnje kmetijstvo, agronomija ali znanost o živalih.

(2) Laborant pri kmetijstvu je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri biologiji ali kemiji v izobraževalnih programih gimnazije.

60. člen

(učitelj materialov, osnovni modul)

Učitelj materialov, osnovni modul, je lahko, kdor:

-        je končal univerzitetni študijski program gradbeništva, lesarstva, metalurgije in materialov, strojništva, kemijskega inženirstva ali kemijske tehnologije,

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje gradbeništvo, lesarstvo, strojništvo, tehnologije in sistemi v strojništvu, kemijsko inženirstvo ali kemijska tehnika ali

-        izpolnjuje pogoj za učitelja fizike v izobraževalnih programih gimnazije.

61. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – materiali, osnovni modul, in laborant)

(1) Učitelj laboratorijskih vaj – materiali, osnovni modul, je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za učitelja materialov, osnovni modul, v izobraževalnih programih gimnazije.

(2) Laborant pri laboratorijskih vajah – materiali, osnovni modul, je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki ali kemiji v izobraževalnih programih gimnazije.

62. člen

(učitelj materialov, gradbeniški modul)

Učitelj materialov, gradbeniški modul, je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program gradbeništva ali

-        magistrski študijski program druge stopnje gradbeništvo.

63. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – materiali, gradbeniški modul, in laborant)

(1) Učitelj laboratorijskih vaj – materiali, gradbeniški modul, je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za učitelja materialov, gradbeniški modul.

(2) Laborant pri laboratorijskih vajah – materiali, gradbeniški modul, je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

64. člen

(učitelj lesarstva)

(1) Učitelj lesarstva je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program lesarstva ali

-        magistrski študijski program druge stopnje lesarstvo.

(2) Laborant pri lesarstvu je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

65. člen

(učitelj materialov, lesarski modul)

Učitelj materialov, lesarski modul, je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program lesarstva ali

-        magistrski študijski program druge stopnje lesarstvo.

66. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – materiali, lesarski modul, in laborant)

(1) Učitelj laboratorijskih vaj – materiali, lesarski modul, je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program lesarstva ali strojništva ali

-        magistrski študijski program druge stopnje lesarstvo, strojništvo ali tehnologije in sistemi v strojništvu.

(2) Laborant pri laboratorijskih vajah – materiali, lesarski modul, je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

67. člen

(učitelj računalništva)

Učitelj računalništva je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer računalništvo z matematiko), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer poslovno informacijska) ali sociologije (smer družboslovna informatika),

-        magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, pedagoško računalništvo in informatika, računalništvo in informatika, računalništvo in matematika, računalništvo in spletne tehnologije, računalništvo in informacijske tehnologije, informatika in tehnologije komuniciranja, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, management poslovne informatike, management in informatika, informacije in komunikacijske tehnologije, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika ali

-        enoviti magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj (smer izobraževalno računalništvo).

68. člen

(učitelj prostorskega modeliranja in laborant)

(1) Učitelj prostorskega modeliranja je lahko, kdor je končal:

-        je končal univerzitetni študijski program strojništva, arhitekture, gradbeništva, prometa ali tehnologije prometa,

-        enoviti magistrski študijski program druge stopnje arhitektura ali

-        magistrski študijski program druge stopnje strojništvo, tehnologije in sistemi v strojništvu, arhitektura, gradbeništvo ali promet.

(2) Laborant pri prostorskem modeliranju je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

69. člen

(učitelj računalniških sistemov in omrežij)

(1) Učitelj računalniških sistemov in omrežij je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer računalništvo z matematiko), računalništva z matematiko, elektrotehnike, organizacije in managementa sistemov (smer organizacija in management informacijskih sistemov) ali ekonomije (smer poslovno informacijska) ali

-        magistrski študijski program druge stopnje računalništvo in informatika, računalništvo in matematika, računalništvo in spletne tehnologije, računalništvo in informacijske tehnologije, informatika in tehnologije komuniciranja, informatika in podatkovne tehnologije, elektrotehnika, informatika v sodobni družbi, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, management poslovne informatike, management in informatika ali informacije in komunikacijske tehnologije.

(2) Laborant pri računalniških sistemih in omrežjih je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za laboranta pri fiziki v izobraževalnih programih gimnazije.

70. člen

(učitelj laboratorijskih vaj – računalništvo, računalniški sistemi in omrežja)

Učitelj laboratorijskih vaj – računalništvo, računalniški sistemi in omrežja je lahko, kdor izpolnjuje pogoj za učitelja računalništva ali računalniških sistemov in omrežij.

3. Izobraževalni program umetniške gimnazije, glasbena smer

71. člen

(učitelj glasbenega stavka)

Učitelj glasbenega stavka je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program kompozicije in glasbene teorije ali dirigiranja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbeno-teoretska pedagogika ali glasbena umetnost (smer kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko dirigiranje ali zborovsko dirigiranje).

72. člen

(učitelj solfeggia)

Učitelj solfeggia je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program kompozicije in glasbene teorije ali dirigiranja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbeno-teoretska pedagogika ali glasbena umetnost (smer kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko dirigiranje ali zborovsko dirigiranje).

73. člen

(učitelj zgodovine glasbe)

Učitelj zgodovine glasbe je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program muzikologije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje muzikologija.

74. člen

(učitelj klavirja)

Učitelj klavirja je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

75. člen

(učitelj orgel)

Učitelj orgel je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program orgel ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer orgle) ali glasbena umetnost (smer orgle ali sakralna glasba).

76. člen

(učitelj čembala)

Učitelj čembala je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program čembala ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer čembalo) ali glasbena umetnost (smer čembalo).

77. člen

(učitelj harmonike)

Učitelj harmonike je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program harmonike ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer harmonika) ali glasbena umetnost (smer harmonika).

78. člen

(učitelj citer)

(1) Učitelj citer je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program citer ali

-        magistrski študijski program druge stopnje citer.

(2) Učitelj citer je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, petja, cerkvene glasbe ali kateregakoli instrumenta,

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, glasbeno-teoretska pedagogika, instrumentalna in pevska pedagogika ali glasbena umetnost,

-        magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje izobrazbe umetniške gimnazije, glasbena smer, modul B – petje-instrument (citre), ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje izobrazbe umetniške gimnazije, glasbena smer, modul B – petje-instrument (citre), in najmanj 5 let nastopa s citrami solistično oziroma v priznani glasbeni skupini, ansamblu ali orkestru ali najmanj 5 let poučuje citre vsaj pet učencev oziroma dijakov v javnoveljavnem programu.

79. člen

(učitelj violine in korepetitor)

(1) Učitelj violine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program violine ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer violina) ali glasbena umetnost (smer violina).

(2) Korepetitor pri violini je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

80. člen

(učitelj viole in korepetitor)

(1) Učitelj viole je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program viole ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer viola) ali glasbena umetnost (smer viola).

(2) Korepetitor pri violi je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

81. člen

(učitelj violončela in korepetitor)

(1) Učitelj violončela je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program violončela ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer violončelo) ali glasbena umetnost (smer violončelo).

(2) Korepetitor pri violončelu je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

82. člen

(učitelj kontrabasa in korepetitor)

(1) Učitelj kontrabasa je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program kontrabasa ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer kontrabas) ali glasbena umetnost (smer kontrabas).

(2) Korepetitor pri kontrabasu je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

83. člen

(učitelj harfe)

Učitelj harfe je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program harfe ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer harfa) ali glasbena umetnost (smer harfa).

84. člen

(učitelj kitare)

Učitelj kitare je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program kitare ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer kitara) ali glasbena umetnost (smer kitara).

85. člen

(učitelj kljunaste flavte in korepetitor)

(1) Učitelj kljunaste flavte je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program kljunaste flavte ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer kljunasta flavta) ali glasbena umetnost (smer kljunasta flavta).

(2) Korepetitor pri kljunasti flavti je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali čembala ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir ali čembalo) ali glasbena umetnost (smer klavir ali čembalo).

86. člen

(učitelj flavte in korepetitor)

(1) Učitelj flavte je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program flavte ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer flavta) ali glasbena umetnost (smer flavta).

(2) Korepetitor pri flavti je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

87. člen

(učitelj klarineta in korepetitor)

(1) Učitelj klarineta je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klarineta ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klarinet) ali glasbena umetnost (smer klarinet).

(2) Korepetitor pri klarinetu je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

88. člen

(učitelj oboe in korepetitor)

(1) Učitelj oboe je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program oboe ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer oboa) ali glasbena umetnost (smer oboa).

(2) Korepetitor pri oboi je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

89. člen

(učitelj fagota in korepetitor)

(1) Učitelj fagota je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program fagota ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer fagot) ali glasbena umetnost (smer fagot).

(2) Korepetitor pri fagotu je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

90. člen

(učitelj saksofona in korepetitor)

(1) Učitelj saksofona je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program saksofona ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer saksofon) ali glasbena umetnost (smer saksofon).

(2) Korepetitor pri saksofonu je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

91. člen

(učitelj roga in korepetitor)

(1) Učitelj roga je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program roga ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer rog) ali glasbena umetnost (smer rog).

(2) Korepetitor pri rogu je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

92. člen

(učitelj trobente in korepetitor)

(1) Učitelj trobente je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program trobente ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer trobenta) ali glasbena umetnost (smer trobenta).

(2) Korepetitor pri trobenti je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

93. člen

(učitelj pozavne in korepetitor)

(1) Učitelj pozavne je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program pozavne ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer pozavna) ali glasbena umetnost (smer pozavna).

(2) Korepetitor pri pozavni je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

94. člen

(učitelj tube in korepetitor)

(1) Učitelj tube in drugih trobil je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program tube ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer tuba) ali glasbena umetnost (smer tuba).

(2) Korepetitor pri tubi je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

95. člen

(učitelj tolkal in korepetitor)

(1) Učitelj tolkal je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program tolkal ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer tolkala) ali glasbena umetnost (smer tolkala).

(2) Korepetitor pri tolkalih je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

96. člen

(učitelj petja in korepetitor)

(1) Učitelj petja je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program petja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer petje) ali glasbena umetnost (smer petje).

(2) Korepetitor pri petju je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

97. člen

(učitelj dopolnilnega instrumenta – čembalo)

Učitelj dopolnilnega instrumenta – čembalo je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program čembala ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer čembalo) ali glasbena umetnost (smer čembalo).

98. člen

(učitelj dopolnilnega instrumenta – viola in korepetitor)

(1) Učitelj dopolnilnega instrumenta – viola je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program viole ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer viola) ali glasbena umetnost (smer viola).

(2) Korepetitor pri dopolnilnem instrumentu – viola je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

99. člen

(učitelj dopolnilnega instrumenta – pikolo in korepetitor)

(1) Učitelj dopolnilnega instrumenta – pikolo je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program flavte ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer flavta) ali glasbena umetnost (smer flavta).

(2) Korepetitor pri dopolnilnem instrumentu – pikolo je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

100. člen

(učitelj dopolnilnega instrumenta – angleški rog in korepetitor)

(1) Učitelj dopolnilnega instrumenta – angleški rog je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program oboe ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer oboa) ali glasbena umetnost (smer oboa).

(2) Korepetitor pri dopolnilnem instrumentu – angleški rog je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

101. člen

(učitelj dopolnilnega instrumenta – različki saksofona in korepetitor)

(1) Učitelj dopolnilnega instrumenta – različki saksofona je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program saksofona ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer saksofon) ali glasbena umetnost (smer saksofon).

(2) Korepetitor pri dopolnilnem instrumentu – različki saksofona je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

102. člen

(učitelj dopolnilnega instrumenta – različki klarineta in korepetitor)

(1) Učitelj dopolnilnega instrumenta – različki klarineta je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klarineta ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klarinet) ali glasbena umetnost (smer klarinet).

(2) Korepetitor pri dopolnilnem instrumentu – različki klarineta je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

103. člen

(učitelj dopolnilnega instrumenta – orgle)

Učitelj dopolnilnega instrumenta – orgle je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program orgel ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer orgle) ali glasbena umetnost (smer orgle ali sakralna glasba).

104. člen

(učitelj, ki vodi simfonični orkester)

Učitelj, ki vodi simfonični orkester je lahko, kdor:

-        je končal univerzitetni študijski program dirigiranja ali kompozicije in glasbene teorije ali

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje glasbena umetnost (smer orkestrsko dirigiranje ali zborovsko dirigiranje) ali glasbeno-teoretska pedagogika (smer dirigiranje) ali

-        izpolnjuje pogoje za učitelja kateregakoli instrumenta ali za učitelja petja v izobraževalnih programih umetniške gimnazije, glasbena smer.

105. člen

(učitelj, ki vodi pihalni orkester)

Učitelj, ki vodi pihalni orkester je lahko, kdor:

-        je končal univerzitetni študijski program dirigiranja ali kompozicije in glasbene teorije,

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje glasbena umetnost (smer orkestrsko dirigiranje ali zborovsko dirigiranje) ali glasbeno-teoretska pedagogika (smer dirigiranje) ali

-        izpolnjuje pogoje za učitelja kljunaste flavte, flavte, klarineta, oboe, fagota, saksofona, roga, trobente, pozavne, tube ali tolkal v izobraževalnih programih umetniške gimnazije, glasbena smer.

106. člen

(učitelj, ki vodi godalni orkester)

Učitelj, ki vodi godalni orkester je lahko, kdor:

-        je končal univerzitetni študijski program dirigiranja ali kompozicije in glasbene teorije,

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje glasbena umetnost (smer orkestrsko dirigiranje ali zborovsko dirigiranje) ali glasbeno-teoretska pedagogika (smer dirigiranje) ali

-        izpolnjuje pogoje za učitelja violine, viole, violončela ali kontrabasa v izobraževalnih programih umetniške gimnazije, glasbena smer.

107. člen

(učitelj, ki vodi harmonikarski orkester)

Učitelj, ki vodi harmonikarski orkester je lahko, kdor:

-        je končal univerzitetni študijski program dirigiranja ali kompozicije in glasbene teorije,

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje glasbena umetnost (smer orkestrsko dirigiranje ali zborovsko dirigiranje) ali glasbeno-teoretska pedagogika (smer dirigiranje) ali

-        izpolnjuje pogoje za učitelja harmonike v izobraževalnih programih umetniške gimnazije, glasbena smer.

108. člen

(učitelj, ki vodi kitarski orkester)

Učitelj, ki vodi kitarski orkester je lahko, kdor:

-        je končal univerzitetni študijski program dirigiranja ali kompozicije in glasbene teorije,

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje glasbena umetnost (smer orkestrsko dirigiranje ali zborovsko dirigiranje) ali glasbeno-teoretska pedagogika (smer dirigiranje) ali

-        izpolnjuje pogoje za učitelja kitare v izobraževalnih programih umetniške gimnazije, glasbena smer.

109. člen

(učitelj, ki vodi jazzovski orkester)

Učitelj, ki vodi jazzovski orkester je lahko, kdor:

-        je končal univerzitetni študijski program dirigiranja ali kompozicije in glasbene teorije,

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje glasbena umetnost (smer orkestrsko dirigiranje ali zborovsko dirigiranje) ali glasbeno-teoretska pedagogika (smer dirigiranje) ali

-        izpolnjuje pogoje za učitelja kateregakoli jazz instrumenta ali jazz petja v izobraževalnih programih umetniške gimnazije, glasbena smer.

110. člen

(učitelj, ki vodi zbor)

Učitelj, ki vodi zbor je lahko, kdor:

-        je končal univerzitetni študijski program dirigiranja, kompozicije in glasbene teorije, glasbene pedagogike ali cerkvene glasbe,

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje glasbena umetnost (smer zborovsko dirigiranje, orkestrsko dirigiranje, kompozicija in glasbena teorija ali sakralna glasba), glasbena pedagogika ali glasbeno-teoretska pedagogika ali

-        izpolnjuje pogoje za učitelja petja v izobraževalnih programih umetniške gimnazije, glasbena smer.

111. člen

(učitelj komorne igre)

Učitelj komorne igre je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja kateregakoli instrumenta ali učitelja petja v izobraževalnih programih umetniške gimnazije, glasbena smer.

112. člen

(učitelj jazz klavirja)

(1) Učitelj jazz klavirja je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program jazz klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje jazz klavir.

(2) Učitelj jazz klavirja je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, petja ali kateregakoli instrumenta in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz klavir, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz klavir,

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost ali glasbeno-teoretska pedagogika in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz klavir, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz klavir, ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz klavir, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz klavir, in je avtor oziroma aranžer najmanj petih skladb s področja jazza, ki so bile izvedene na jazz festivalu, koncertu, televiziji ali radiu ali je bil v zadnjih petih letih član profesionalnega oziroma priznanega orkestra ali ansambla s področja jazza.

113. člen

(učitelj jazz bobnov)

(1) Učitelj jazz bobnov je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program jazz bobnov ali

-        magistrski študijski program druge stopnje jazz bobni.

(2) Učitelj jazz bobnov je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, petja ali kateregakoli instrumenta in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz bobni, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz bobni,

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost ali glasbeno-teoretska pedagogika in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz bobni, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz bobni, ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz bobni, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz bobni, in je avtor oziroma aranžer najmanj petih skladb s področja jazza, ki so bile izvedene na jazz festivalu, koncertu, televiziji ali radiu ali je bil v zadnjih petih letih član profesionalnega oziroma priznanega orkestra ali ansambla s področja jazza.

114. člen

(učitelj jazz kitare)

(1) Učitelj jazz kitare je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program jazz kitare ali

-        magistrski študijski program druge stopnje jazz kitara.

(2) Učitelj jazz kitare je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, petja ali kateregakoli instrumenta in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz kitara, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz kitara,

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost ali glasbeno-teoretska pedagogika in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz kitara, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz kitara, ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz kitara, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz kitara, in je avtor oziroma aranžer najmanj petih skladb s področja jazza, ki so bile izvedene na jazz festivalu, koncertu, televiziji ali radiu ali je bil v zadnjih petih letih član profesionalnega oziroma priznanega orkestra ali ansambla s področja jazza.

115. člen

(učitelj jazz saksofona)

(1) Učitelj jazz saksofona je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program jazz saksofona ali

-        magistrski študijski program druge stopnje jazz saksofon.

(2) Učitelj jazz saksofona je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, petja ali kateregakoli instrumenta in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz saksofon, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz saksofon,

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost ali glasbeno-teoretska pedagogika in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz saksofon, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz saksofon, ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz saksofon, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz saksofon, in je avtor oziroma aranžer najmanj petih skladb s področja jazza, ki so bile izvedene na jazz festivalu, koncertu, televiziji ali radiu ali je bil v zadnjih petih letih član profesionalnega oziroma priznanega orkestra ali ansambla s področja jazza.

116. člen

(učitelj jazz kontrabasa)

(1) Učitelj jazz kontrabasa je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program jazz kontrabasa ali

-        magistrski študijski program druge stopnje jazz kontrabas.

(2) Učitelj jazz kontrabasa je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, petja ali kateregakoli instrumenta in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz kontrabas, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz kontrabas,

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost ali glasbeno-teoretska pedagogika in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz kontrabas, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz kontrabas, ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz kontrabas, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz kontrabas, in je avtor oziroma aranžer najmanj petih skladb s področja jazza, ki so bile izvedene na jazz festivalu, koncertu, televiziji ali radiu ali je bil v zadnjih petih letih član profesionalnega oziroma priznanega orkestra ali ansambla s področja jazza.

117. člen

(učitelj jazz trobente)

(1) Učitelj jazz trobente je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program jazz trobente ali

-        magistrski študijski program druge stopnje jazz trobenta.

(2) Učitelj jazz trobente je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, petja ali kateregakoli instrumenta in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz trobenta, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz trobenta,

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost ali glasbeno-teoretska pedagogika in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz trobenta, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz trobenta, ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz trobenta, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz trobenta, in je avtor oziroma aranžer najmanj petih skladb s področja jazza, ki so bile izvedene na jazz festivalu, koncertu, televiziji ali radiu ali je bil v zadnjih petih letih član profesionalnega oziroma priznanega orkestra ali ansambla s področja jazza.

118. člen

(učitelj jazz pozavne)

(1) Učitelj jazz pozavne je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program jazz pozavne ali

-        magistrski študijski program druge stopnje jazz pozavna.

(2) Učitelj jazz pozavne je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, petja ali kateregakoli instrumenta in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz pozavna, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz pozavna,

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost ali glasbeno-teoretska pedagogika in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz pozavna, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz pozavna, ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz pozavna, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz pozavna, in je avtor oziroma aranžer najmanj petih skladb s področja jazza, ki so bile izvedene na jazz festivalu, koncertu, televiziji ali radiu ali je bil v zadnjih petih letih član profesionalnega oziroma priznanega orkestra ali ansambla s področja jazza.

119. člen

(učitelj jazz petja)

(1) Učitelj jazz petja je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program jazz petja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje jazz petje.

(2) Učitelj jazz petja je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, petja ali kateregakoli instrumenta in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz petje, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz petje,

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost ali glasbeno-teoretska pedagogika in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz petje, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz petje, ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, jazz petje, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, jazz petje, in je avtor oziroma aranžer najmanj petih skladb s področja jazza, ki so bile izvedene na jazz festivalu, koncertu, televiziji ali radiu ali je bil v zadnjih petih letih član profesionalnega oziroma priznanega orkestra ali ansambla s področja jazza.

120. člen

(učitelj skupinske igre)

Učitelj skupinske igre je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja kateregakoli jazz instrumenta ali za učitelja jazz petja v izobraževalnem programu umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba.

121. člen

(učitelj osnov improvizacije)

Učitelj osnov improvizacije je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja kateregakoli jazz instrumenta ali za učitelja jazz petja v izobraževalnem programu umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba.

122. člen

(učitelj teorije jazza z osnovami aranžiranja)

(1) Učitelj teorije jazza z osnovami aranžiranja je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program jazz kompozicije in aranžiranja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje jazz kompozicije in aranžiranja.

(2) Učitelj teorije jazza z osnovami aranžiranja je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program kompozicije in glasbene teorije ali dirigiranja in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba,

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena umetnost (smer kompozicija in glasbena teorija) ali glasbeno-teoretska pedagogika (smer kompozicija in glasbena teorija) in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, in je avtor oziroma aranžer najmanj petih skladb s področja jazza, ki so bile izvedene na jazz festivalu, koncertu, televiziji ali radiu ali je bil v zadnjih petih letih član profesionalnega oziroma priznanega orkestra ali ansambla s področja jazza.

123. člen

(učitelj glasbene tehnologije)

(1) Učitelj glasbene tehnologije je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program jazz petja ali kateregakoli jazz instrumenta ali

-        magistrski študijski program druge stopnje jazz petja ali kateregakoli jazz instrumenta.

(2) Učitelj glasbene tehnologije je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, petja ali kateregakoli instrumenta in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba,

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost ali glasbeno-teoretska pedagogika in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba, ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba, ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba in je kot instrumentalist oziroma studijski glasbenik sodeloval pri snemanju vsaj petih zgoščenk ali primerljivih nosilcev zvoka v enakem obsegu in je producent ali koproducent vsaj ene zgoščenke ali primerljivega nosilca zvoka v enakem obsegu ali je avtor oziroma aranžer najmanj petih skladb s področja jazza, ki so bile izvedene na jazz festivalu, koncertu, televiziji ali radiu ali je bil v zadnjih petih letih član profesionalnega oziroma priznanega orkestra ali ansambla s področja jazza.

4. Izobraževalni program umetniške gimnazije, plesna smer, modul A – balet

124. člen

(učitelj klasičnega baleta in korepetitor)

(1) Učitelj klasičnega baleta je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program baleta,

-        magistrski študijski program druge stopnje balet ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, modul A – balet.

(2) Učitelj klasičnega baleta je lahko tudi, kdor je končal:

-        visokošolski strokovni študijski program baleta,

-        visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ali univerzitetni študijski program prve stopnje balet,

-        višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali – izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, modul A – balet, in je najmanj pet let solist opernega baleta ali najmanj deset let solist v zboru opernega baleta.

(3) Korepetitor pri klasičnem baletu je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali jazz klavirja,

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir) ali jazz klavir ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba (klavir) ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba (jazz klavir).

125. člen

(učitelj klasične podržke in repertoarja ter korepetitor)

(1) Učitelj klasične podržke in repertoarja je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program baleta,

-        magistrski študijski program druge stopnje balet ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, modul A – balet.

(2) Učitelj klasične podržke in repertoarja je lahko tudi, kdor je končal:

-        visokošolski strokovni študijski program baleta,

-        visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ali univerzitetni študijski program prve stopnje balet,

-        višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, modul A – balet, in je najmanj pet let solist opernega baleta ali najmanj deset let solist v zboru opernega baleta.

(3) Korepetitor pri klasični podržki in repertoarju je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali jazz klavirja,

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir) ali jazz klavir ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba (klavir) ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba (jazz klavir).

126. člen

(učitelj klavirja)

Učitelj klavirja je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir).

127. člen

(učitelj stilnih plesov in korepetitor)

(1) Učitelj stilnih plesov je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program baleta,

-        magistrski študijski program druge stopnje baleta ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, modul A – balet.

(2) Učitelj stilnih plesov je lahko tudi, kdor je končal:

-        visokošolski strokovni študijski program baleta,

-        visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ali univerzitetni študijski program prve stopnje baleta,

-        višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, modul A – balet, in je najmanj pet let solist opernega baleta ali najmanj deset let solist v zboru opernega baleta.

(3) Korepetitor pri stilnih plesih je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali jazz klavirja,

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir) ali jazz klavir ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba (klavir) ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba (jazz klavir).

128. člen

(učitelj karakternih plesov in korepetitor)

(1) Učitelj karakternih plesov je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program baleta,

-        magistrski študijski program druge stopnje balet ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, modul A – balet.

(2) Učitelj karakternih plesov je lahko tudi, kdor je končal:

-        visokošolski strokovni študijski program baleta,

-        visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ali univerzitetni študijski program prve stopnje balet,

-        višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, modul A – balet, in je najmanj pet let solist opernega baleta ali najmanj deset let solist v zboru opernega baleta.

(3) Korepetitor pri karakternih plesih je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali jazz klavirja,

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir) ali jazz klavir ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba (klavir) ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba (jazz klavir).

129. člen

(učitelj sodobnih plesnih tehnik in korepetitor)

(1) Učitelj sodobnih plesnih tehnik je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program sodobnega plesa ali baleta,

-        magistrski študijski program druge stopnje sodobni ples, balet ali študije plesnih umetnosti ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer.

(2) Učitelj sodobnih plesnih tehnik je lahko tudi, kdor je končal:

-        visokošolski strokovni študijski program sodobnega plesa ali baleta,

-        visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ples, koreografija, sodobni ples ali balet,

-        univerzitetni študijski program prve stopnje sodobni ples ali balet,

-        višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, in ima status samozaposlenega v kulturi na področju plesa z najmanj pet let plesne prakse iz sodobnega plesa.

(3) Korepetitor pri sodobnih plesnih tehnikah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program klavirja ali jazz klavirja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika (smer klavir) ali glasbena umetnost (smer klavir) ali jazz klavir.

(4) Korepetitor pri sodobnih plesnih tehnikah je lahko tudi, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program kateregakoli instrumenta ali jazz instrumenta,

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika ali glasbena umetnost (smer katerikoli instrument) ali kateregakoli jazz instrumenta ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba (katerikoli jazz instrument) ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba (katerikoli jazz instrument).

130. člen

(učitelj zgodovine plesa)

(1) Učitelj zgodovine plesa je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program muzikologije ali baleta,

-        magistrski študijski program druge stopnje muzikologije ali baleta ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, modul A – balet.

(2) Učitelj zgodovine plesa je lahko tudi, kdor je končal:

-        visokošolski strokovni študijski program baleta,

-        visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program prve stopnje balet,

-        višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, modul A – balet, in ima status samozaposlenega v kulturi na področju plesa z najmanj pet let plesne prakse.

5. Izobraževalni program umetniške gimnazije, plesna smer, modul B – sodobni ples

131. člen

(učitelj sodobnih plesnih tehnik)

(1) Učitelj sodobnih plesnih tehnik je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program sodobnega plesa, plesa ali plesnih umetnosti,

-        magistrski študijski program druge stopnje sodobni ples, ples ali študije plesnih umetnosti,

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in ima status samozaposlenega v kulturi na področju plesa z najmanj pet let plesne prakse iz sodobnega plesa.

(2) Učitelj sodobnih plesnih tehnik je lahko tudi, kdor je končal:

-        visokošolski strokovni študijski program sodobnega plesa, plesa ali plesnih umetnosti,

-        visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ples, koreografija, sodobni ples ali plesnih umetnosti,

-        univerzitetni študijski program prve stopnje sodobni ples, ples ali plesnih umetnosti,

-        višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, in ima status samozaposlenega v kulturi na področju plesa z najmanj pet let plesne prakse iz sodobnega plesa.

(3) Korepetitor pri sodobnih plesnih tehnikah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program kateregakoli instrumenta, jazz instrumenta, glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije ali dirigiranja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost (smer katerikoli instrument, kompozicija in glasbena teorija, orkestersko dirigiranje ali zborovsko dirigiranje), katerikoli jazz instrument, glasbena pedagogika ali glasbeno-teoretska pedagogika (smer kompozicija in glasbena teorija ali dirigiranje).

(4) Korepetitor pri sodobnih plesnih tehnikah je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba (katerikoli jazz instrument) ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba (katerikoli jazz instrument).

132. člen

(učitelj baleta in korepetitor)

(1) Učitelj baleta je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program baleta, sodobnega plesa, plesa ali plesnih umetnosti,

-        magistrski študijski program druge stopnje balet, sodobni ples, ples ali študije plesnih umetnosti,

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in ima status samozaposlenega v kulturi na področju plesa z najmanj pet let plesne prakse iz baleta ali sodobnega plesa.

(2) Učitelj baleta je lahko tudi, kdor je končal:

-        visokošolski strokovni študijski program baleta, sodobnega plesa, plesa ali plesnih umetnosti,

-        visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ples, koreografija, balet, sodobni ples ali plesnih umetnosti,

-        univerzitetni študijski program prve stopnje balet, sodobni ples, ples ali plesnih umetnosti,

-        višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, in ima status samozaposlenega v kulturi na področju plesa z najmanj pet let plesne prakse iz baleta ali sodobnega plesa.

(3) Korepetitor pri baletu je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program kateregakoli instrumenta, jazz instrumenta, glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije ali dirigiranja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost (smer katerikoli instrument, kompozicija in glasbena teorija, orkestersko dirigiranje ali zborovsko dirigiranje), katerikoli jazz instrument, glasbena pedagogika ali glasbeno-teoretska pedagogika (smer kompozicija in glasbena teorija ali dirigiranje).

(4) Korepetitor pri baletu je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba (katerikoli jazz instrument) ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba (katerikoli jazz instrument).

133. člen

(učitelj zgodovine plesa in odrske umetnosti)

Učitelj zgodovine plesa in odrske umetnosti je lahko, kdor:

-        izpolnjuje pogoje za učitelja sodobnih plesnih tehnik, baleta, v izobraževalnem programu umetniške gimnazije, plesna smer, modul B – sodobni ples,

-        izpolnjuje pogoje za učitelja slovenščine, sociologije, filozofije ali umetnostne zgodovine v izobraževalnih programih gimnazije,

-        je končal univerzitetni študijski program iz dramaturgije, dramske igre in umetniške besede, gledališke in radijske režije, etnologije in kulturne antropologije, sociologije kulture, muzikologije ali kulturologije ali

-        je končal magistrski študijski program druge stopnje dramaturgija in scenske umetnosti, dramska igra, gledališka in radijska režija, etnologija in kulturna antropologija, sociologija kulture, muzikologija, kulturologija – kulturne in religijske študije ali kulturne študije.

134. člen

(učitelj kompozicije plesa)

(1) Učitelj kompozicije plesa je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program sodobnega plesa, plesa, plesnih umetnosti ali baleta,

-        magistrski študijski program druge stopnje sodobni ples, ples, študije plesnih umetnosti ali balet,

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in ima status samozaposlenega v kulturi na področju plesa z najmanj pet let plesne prakse iz sodobnega plesa ali baleta.

(2) Učitelj kompozicije plesa je lahko tudi, kdor je končal:

-        visokošolski strokovni študijski program sodobnega plesa, plesa, plesnih umetnosti, ali baleta,

-        visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ples, koreografija, sodobni ples, plesnih umetnosti ali balet,

-        univerzitetni študijski program prve stopnje sodobni ples, ples, plesnih umetnosti ali balet,

-        višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, in ima status samozaposlenega v kulturi na področju plesa z najmanj pet let plesne prakse iz sodobnega plesa ali baleta.

6. Izobraževalni program umetniške gimnazije, likovna smer

135. člen

(učitelj umetnostne zgodovine)

Učitelj umetnostne zgodovine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program umetnostne zgodovine, likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje umetnostne zgodovine, poučevanje (smer likovna pedagogika), likovna pedagogika, slikarstvo, kiparstvo ali oblikovanje vizualnih komunikacij.

136. člen

(učitelj predstavitvenih tehnik)

Učitelj predstavitvenih tehnik je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program oblikovanja ali arhitekture,

-        magistrski študijski program druge stopnje arhitektura ali oblikovanje vizualnih komunikacij ali

-        enoviti magistrski študijski program druge stopnje arhitektura.

137. člen

(učitelj likovne teorije)

Učitelj likovne teorije je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program slikarstva, kiparstva, oblikovanja, arhitekture ali likovne pedagogike,

-        magistrski študijski program druge stopnje slikarstvo, kiparstvo, oblikovanje vizualnih komunikacij, arhitektura, poučevanje (smer likovna pedagogika) ali likovna pedagogika ali

-        enoviti magistrski študijski program druge stopnje arhitektura.

138. člen

(učitelj bivalne kulture)

Učitelj bivalne kulture je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program arhitekture ali krajinske arhitekture,

-        magistrski študijski program druge stopnje arhitektura ali krajinska arhitektura ali

-        enoviti magistrski študijski program druge stopnje arhitektura.

139. člen

(učitelj plastičnega oblikovanja)

Učitelj plastičnega oblikovanja je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program kiparstva ali

-        magistrski študijski program druge stopnje kiparstvo.

140. člen

(učitelj risanja in slikanja)

Učitelj risanja in slikanja je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program slikarstva, kiparstva, oblikovanja ali likovne pedagogike,

-        magistrski študijski program druge stopnje slikarstvo, kiparstvo, oblikovanje vizualnih komunikacij, poučevanje (smer likovna pedagogika) ali likovna pedagogika.

141. člen

(učitelj osnov varovanja dediščine)

Učitelj osnov varovanja dediščine je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program restavratorstva, slikarstva, kiparstva, umetnostne zgodovine, arhitekture ali likovne pedagogike,

-        magistrski študijski program druge stopnje konserviranje in restavriranje likovnih del, slikarstvo, kiparstvo, umetnostna zgodovina, arhitektura, poučevanje (smer likovna pedagogika) ali likovna pedagogika ali

-        enoviti magistrski študijski program druge stopnje arhitektura.

7. Izobraževalni program umetniške gimnazije, smer gledališče in film

142. člen

(učitelj zgodovine in teorije gledališča)

Učitelj zgodovine in teorije gledališča je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program dramaturgije, dramske igre in umetniške besede, gledališke in radijske režije, slovenskega jezika, slovenskega jezika s književnostjo, slovenistike, ali primerjalne književnosti in literarne teorije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje dramaturgija in scenske umetnosti, dramska igra, gledališka in radijska režija, umetnost giba, oblike govora, scensko oblikovanje, slovenistika, slovenski jezik in književnost ali primerjalna književnost in literarna teorija.

143. člen

(učitelj zgodovine in teorije filma)

Učitelj zgodovine in teorije filma je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program dramaturgije, filmske in televizijske režije, umetnostne zgodovine, primerjalne književnosti in literarne teorije, filozofije, sociologije, sociologije kulture, kulturologije ali komunikologije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje dramaturgija in scenske umetnosti, filmsko in televizijsko ustvarjanje, filmski in televizijski študiji, medijske komunikacije, oblikovanje vizualnih komunikacij (smer fotografija), slikarstvo (smer video in novi mediji ali video, animacije in novi mediji), umetnostna zgodovina, primerjalna književnost in literarna teorija, filozofija, sociologija, sociologija kulture, kulturologija – kulturne in religijske študije (smer kulturne študije), kulturne študije komunikologija ali komunikologija – medijske in komunikacijske študije.

144. člen

(učitelj gledališkega ustvarjanja)

Učitelj gledališkega ustvarjanja je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program dramaturgije, dramske igre in umetniške besede, gledališke in radijske režije, slovenskega jezika, slovenskega jezika s književnostjo, slovenistike ali primerjalne književnosti in literarne teorije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje dramaturgija in scenske umetnosti, dramska igra, gledališka in radijska režija, slovenistika, slovenski jezik in književnost ali primerjalna književnost in literarna teorija.

145. člen

(učitelj filmskega ustvarjanja)

Učitelj filmskega ustvarjanja je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program iz filmske in televizijske režije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje filmsko in televizijsko ustvarjanje, filmski in televizijski študiji, medijske komunikacije, oblikovanje vizualnih komunikacij (smer fotografija) ali slikarstvo (smer video in novi mediji ali video, animacije in novi mediji).

146. člen

(učitelj igre in govora)

Učitelj igre in govora v gledaliških in filmskih delavnicah ter v gledaliških delavnicah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program dramaturgije, dramske igre in umetniške besede ali gledališke in radijske režije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje dramaturgija in scenske umetnosti, dramska igra, gledališka in radijska režija ali oblike govora.

147. člen

(učitelj fotografije in filma)

Učitelj fotografije in filma v gledaliških in filmskih delavnicah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program filmske in televizijske režije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje filmsko in televizijsko ustvarjanje, filmski in televizijski študiji, medijske komunikacije, oblikovanje vizualnih komunikacij (smer fotografija) ali slikarstvo (smer video in novi mediji ali video, animacije in novi mediji).

148. člen

(učitelj zvoka in glasbe)

Učitelj zvoka in glasbe v gledaliških in filmskih delavnicah ter v gledaliških delavnicah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, muzikologije, kompozicije in glasbene teorije, cerkvene glasbe, kateregakoli instrumenta ali petja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, muzikologija, glasbeno-teoretska pedagogika (smer kompozicija in glasbena teorija ali sakralna glasba), instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost (smer kompozicija in glasbena teorija, sakralna glasba, katerikoli instrument ali petje).

149. člen

(učitelj giba in korepetitor)

(1) Učitelj giba v gledaliških in filmskih delavnicah ter v gledaliških delavnicah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program sodobnega plesa, plesa ali plesnih umetnosti,

-        magistrski študijski program druge stopnje sodobni ples, ples ali študije plesnih umetnosti,

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, ali

-        univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in ima status samozaposlenega v kulturi na področju plesa z najmanj pet let plesne prakse iz sodobnega plesa.

(2) Učitelj giba v gledaliških in filmskih delavnicah ter v gledaliških delavnicah je lahko tudi, kdor je končal:

-        visokošolski strokovni študijski program sodobnega plesa, plesa ali plesnih umetnosti,

-        visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ples, koreografija, sodobni ples ali plesnih umetnosti,

-        univerzitetni študijski program prve stopnje sodobni ples, ples ali plesnih umetnosti,

-        višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali

-        izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer, in ima status samozaposlenega v kulturi na področju plesa z najmanj pet let plesne prakse iz sodobnega plesa.

(3) Korepetitor pri gibu v gledaliških in filmskih delavnicah ter v gledaliških delavnicah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program kateregakoli instrumenta, jazz instrumenta, glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije ali dirigiranja ali

-        magistrski študijski program druge stopnje instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost (smer katerikoli instrument, kompozicija in glasbena teorija, orkestersko dirigiranje ali zborovsko dirigiranje), katerikoli jazz instrument, glasbena pedagogika ali glasbeno-teoretska pedagogika (smer kompozicija in glasbena teorija ali dirigiranje).

(4) Korepetitor pri gibu v gledaliških in filmskih delavnicah ter v gledaliških delavnicah je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe glasba – C: jazz-zabavna glasba (katerikoli jazz instrument) ali umetniške gimnazije, glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba (katerikoli jazz instrument).

150. člen

(učitelj impro)

Učitelj impro v gledaliških in filmskih delavnicah ter v gledaliških delavnicah je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v izobraževalnih programih gimnazije in ima status samozaposlenega v kulturi na področju uprizoritvenih umetnosti.

151. člen

(učitelj vizualne delavnice)

(1) Učitelj vizualnega snovanja vizualne delavnice v gledaliških delavnicah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva, oblikovanja ali arhitekture,

-        magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer likovna pedagogika), likovna pedagogika, slikarstvo, kiparstvo, oblikovanje vizualnih komunikacij, scensko oblikovanje ali arhitektura ali

-        enoviti magistrski študijski program druge stopnje arhitektura.

(2) Učitelj videa in filma vizualne delavnice v gledaliških delavnicah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program filmske in televizijske režije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje filmsko in televizijsko ustvarjanje, filmski in televizijski študiji, medijske komunikacije, oblikovanje vizualnih komunikacij (smer fotografija) ali slikarstvo (smer video in novi mediji ali video, animacije in novi mediji).

152. člen

(učitelj snemanja in montaže)

Učitelj snemanja in montaže v filmskih delavnicah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program filmske in televizijske režije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje filmsko in televizijsko ustvarjanje, filmski in televizijski študiji, medijske komunikacije, oblikovanje vizualnih komunikacij (smer fotografija) ali slikarstvo (smer video in novi mediji ali video, animacije in novi mediji).

153. člen

(učitelj scenarija in režije)

Učitelj scenarija in režije v filmskih delavnicah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program filmske in televizijske režije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje filmsko in televizijsko ustvarjanje, filmski in televizijski študiji, medijske komunikacije, oblikovanje vizualnih komunikacij (smer fotografija) ali slikarstvo (smer video in novi mediji ali video, animacije in novi mediji).

154. člen

(učitelj nastopanja pred kamero)

Učitelj nastopanja pred kamero v filmskih delavnicah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program dramske igre in umetniške besede ali filmske in televizijske režije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje dramska igra, filmsko in televizijsko ustvarjanje, filmski in televizijski študiji, medijske komunikacije, oblikovanje vizualnih komunikacij (smer fotografija) ali slikarstvo (smer video in novi mediji ali video, animacije in novi mediji).

155. člen

(učitelj filmskega zvoka)

Učitelj filmskega zvoka v filmskih delavnicah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program glasbene pedagogike, muzikologije, kompozicije in glasbene teorije, kateregakoli instrumenta, petja ali filmske in televizijske režije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, muzikologija, glasbeno-teoretska pedagogika (smer kompozicija in glasbena teorija), instrumentalna in pevska pedagogika, glasbena umetnost (smer kompozicija in glasbena teorija, katerikoli instrument ali petje), filmsko in televizijsko ustvarjanje ali filmski in televizijski študiji.

156. člen

(učitelj posebnih avdiovizualnih tehnik in elementov)

Učitelj posebnih avdiovizualnih tehnik in elementov v filmskih delavnicah je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program filmske in televizijske režije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje filmsko in televizijsko ustvarjanje, filmski in televizijski študiji, medijske komunikacije, oblikovanje vizualnih komunikacij (smer fotografija) ali slikarstvo (smer video in novi mediji ali video, animacije in novi mediji).

V. DRUGI UČITELJI

157. člen

(učitelj aktivnega državljanstva)

Učitelj aktivnega državljanstva je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program sociologije, filozofije, zgodovine, geografije ali politologije ali

-        magistrski študijski program druge stopnje sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov in znanja, sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja ali sociologija – menedžment človeških virov, znanja in organizacij, filozofija, zgodovina, geografija, politologija – politična teorija, globalizacijske in strateške študije, politologija – primerjalne javne politike in uprava, politologija – analiza politik in javna uprava ali politologija – politična teorija.

158. člen

(učitelj za dodatno strokovno pomoč)

(1) Učitelj za dodatno strokovno pomoč pri premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike, psihologije, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali

-        magistrski študijski program druge stopnje socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, logopedija in surdopedagogika, psihologija, pedagogika, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju.

(2) Učitelj za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč je lahko, kdor:

-        univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike (smer pedagogika), psihologije, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike,

-        magistrski študijski program druge stopnje socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, logopedija in surdopedagogika, psihologija, pedagogika, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju ali

-        izpolnjuje pogoje za učitelja v izobraževalnih programih gimnazije.

159. člen

(učitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku)

Učitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v izobraževalnih programih gimnazije in ima dodatno kvalifikacijo inštruktor slovenskega znakovnega jezika.

160. člen

(učitelj za delo z gluhoslepimi)

Učitelj za delo z gluhoslepimi je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v izobraževalnih programih gimnazije in ima dodatno kvalifikacijo tolmač za gluhoslepe in specialist za delo z gluhoslepimi.

VI. DRUGI STROKOVNI DELAVCI

161. člen

(svetovalni delavec)

Svetovalni delavec je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike, psihologije, socialnega dela, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali

-        magistrski študijski program druge stopnje inkluzivna pedagogika, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, logopedija in surdopedagogika, pedagogika, psihologija, socialno delo, socialno delo z družino, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševno zdravje v skupnosti, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika ali supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje.

162. člen

(knjižničar)

(1) Knjižničar je lahko, kdor je končal:

-        univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali

-        magistrski študijski program druge stopnje šolsko knjižničarstvo, bibliotekarstvo ali bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji.

(2) Knjižničar je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v skladu s tem pravilnikom in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (smer izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje).

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka študijskega programa za izpopolnjevanje iz prejšnjega odstavka ni potrebno opravljati tistemu, ki je končal višješolski študijski program knjižničarstva ali univerzitetni študijski program prve stopnje bibliotekarstvo in informatika.

163. člen

(organizator izobraževanja odraslih)

Organizator izobraževanja odraslih je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program, magistrski študijski program druge stopnje ali enoviti magistrski študijski program druge stopnje.

164. člen

(organizator obveznih izbirnih vsebin)

Organizator obveznih izbirnih vsebin je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program, magistrski študijski program druge stopnje ali enoviti magistrski študijski program druge stopnje in izpolnjuje pogoje za učitelja v izobraževalnih programih gimnazije.

VII. DRUGI POGOJI

165. člen

(pedagoško-andragoška izobrazba)

Učitelji in drugi strokovni delavci morajo imeti ustrezna pedagoško-andragoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk po ECTS, od tega najmanj 15 kreditnih točk po ECTS neposredne pedagoške prakse.

166. člen

(učitelj in drugi strokovni delavci)

Ne glede na določbe tega pravilnika je za učitelja, svetovalnega delavca, knjižničarja, organizatorja izobraževanja odraslih in organizatorja obveznih izbirnih vsebin ustrezna tudi izobrazba pridobljena po študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri v skladu s 15. členom ZViS-E ali po študijskem programu tretje stopnje ustrezne smeri v skladu s 33. členom ZViS.

167. člen

(laborant)

Ne glede na določbe tega pravilnika je za laboranta ustrezna tudi izobrazba pridobljena po študijskem programu prve stopnje v skladu s 33. členom ZViS ali po študijskem programu, po katerem se pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje, v skladu s 15. členom ZViS-E, če je vseboval zadosten obseg ustreznih vsebin v skladu z 21., 22. in 23. členom tega pravilnika.

VIII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

168. člen

(strokovni delavci)

Učitelji in drugi strokovni delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v izobraževalnih programih gimnazije za predmete, določene v tem pravilniku, lahko opravljajo vzgojno-izobraževalno delo tudi po uveljavitvi tega pravilnika na delovnih mestih strokovnih delavcev, za katera so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje.

169. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije (Uradni list RS, št. 75/15).

170. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0070-43/2022

Ljubljana, dne 14. junija 2022

EVA 2022-3330-0055

dr. Igor Papič
minister
za izobraževanje, znanost in šport