Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o zemljiški knjigi
obsega:
-
Pravilnik o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 30/11 z dne 22. 4.
2011),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zemljiški knjigi
(Uradni list RS, št. 55/11 z dne 8. 7. 2011),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zemljiški knjigi
(Uradni list RS, št. 13/21 z dne 29. 1. 2021).
PRAVILNIK
o zemljiški knjigi
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. Splošne določbe
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik ureja podrobnejša pravila o:
1.
dodeljevanju zadev v odločanje zemljiškoknjižnim sodniškim pomočnikom,
2.
elektronskem vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov in drugih vlog udeležencev
v zemljiškoknjižnih postopkih,
3.
načinu pretvarjanja pisnih listin, ki se predložijo v zemljiškoknjižnih
postopkih, v elektronsko obliko,
4.
elektronskem vročanju v zemljiškoknjižnih postopkih,
5.
objavah oklicev v zemljiškoknjižnih postopkih,
6.
vodenju informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin
in
7.
zagotavljanju javnosti informatizirane glavne knjige in informatizirane
zbirke listin.
1.a člen
(uporaba pravil elektronskega poslovanja v civilnih sodnih
postopkih)
Za elektronsko poslovanje v zemljiškoknjižnem postopku se za
vprašanja, ki niso posebej urejena s tem pravilnikom, uporabljajo določbe
pravilnika, ki ureja elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih.
2. člen
(izrazi, uporabljeni v enakem pomenu kot v drugih predpisih)
Ti izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako kakor
v naslednjih določbah Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03,
37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L in
16/19 – ZNP-1 – v nadaljnjem besedilu: zakon):
1.
»kataster«, »zemljiška parcela«, »stavba«, »posamezni del stavbe«,
»identifikacijski znak zemljiške parcele«, »identifikacijski znak stavbe in
njenega posameznega dela«, in »geodetska uprava« v prvem odstavku 3. člena,
2.
izrazi v zvezi z etažno lastnino v drugem odstavku 3. člena,
3.
»Center za informatiko« in »informacijski sistem e‑ZK« v prvem odstavku
3.a člena,
4.
»portal e‑ZK« v drugem odstavku 3.a člena,
5.
»osnovni pravni položaj nepremičnine« v prvem odstavku 13.a člena,
6.
»širši pravni položaj nepremičnine« v tretjem odstavku 13.a člena,
7.
»izvedene pravice« v petem odstavku 13.a člena,
8.
»centralno vložišče« v prvem odstavku 125.a člena.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.
elektronski predlog je zemljiškoknjižni predlog, vložen elektronsko v
skladu s prvim in drugim odstavkom 125.a člena zakona,
2.
elektronsko obvestilo je obvestilo sodišča ali drugega državnega organa
o pravnem dejstvu, na podlagi katerega zemljiškoknjižno sodišče po uradni
dolžnosti odloča o vpisu, vloženo elektronsko v skladu z osmim odstavkom v
zvezi s prvim odstavkom 125.a člena zakona,
3.
druga elektronska vloga je ugovor, pritožba ali druga vloga udeleženca v
zemljiškoknjižnem postopku, vložena elektronsko v skladu s tretjim odstavkom
125.a člena zakona,
4.
elektronska vloga je skupni pojem za elektronski predlog, elektronsko
obvestilo in drugo elektronsko vlogo,
5.
elektronska priloga je v elektronsko obliko pretvorjena pisna listina,
ki se priloži k elektronski vlogi v skladu s četrtim ali enajstim odstavkom
142. člena zakona,
6.
modul eZK‑opravila je modul informacijskega sistema e‑ZK iz 1. točke
prvega odstavka 3.a člena zakona,
7.
modul eZK‑vpisnik je modul informacijskega sistema e‑ZK iz 2. točke
prvega odstavka 3.a člena zakona,
8.
elektronski zemljiškoknjižni postopek (v nadaljnjem besedilu: eZK‑postopek)
je vrsta e‑postopka za področje, ki ga ureja zakon.
(2) Modul eZK‑razpored je programska oprema, vključena v
informacijski sistem e‑ZK, ki omogoča:
1.
vodenje evidence o sodnem osebju, razporejenem na dela in naloge v
zemljiškoknjižnih postopkih (v nadaljnjem besedilu: evidenca eZK‑razpored),
2.
izvajanje dodeljevanja zadev zemljiškoknjižnim sodniškim pomočnikom v
skladu s 5. in 7. členom tega pravilnika.
(3) Informacijski sistem e-ZK je del informacijskega sistema
e-sodstvo.
(4) Portal e-ZK je del portala e-sodstvo, prek katerega lahko
uporabniki informacijskegasistema e-sodstvo v eZK-postopku opravljajo
e-opravila (v nadaljnjem besedilu: eZK-opravila).
2. Dodeljevanje zadev zemljiškoknjižnim sodniškim
pomočnikom
4. člen
(vodenje evidence eZK-razpored)
(1) Evidenca eZK‑razpored je povezana s kadrovsko
evidenco sodišča in vključuje naslednje podatke o posamezni osebi, razporejeni
na dela in naloge v zemljiškoknjižnih postopkih:
1.
vrsto del in nalog v zemljiškoknjižnih postopkih, na katere je
razporejena, in s temi nalogami povezana pooblastila za uporabo modulov eZK‑vpisnik
in eZK‑opravila,
2.
obremenjenost z deli in nalogami iz prejšnje točke (delo s polno, z
dvotretjinsko ali s polovično obremenjenostjo),
3.
obdobje odsotnosti z dela (dopust, bolniška, porodniška ali druga
odsotnost, daljša od treh dni).
(2) Vodja zemljiške knjige pri posameznem okrajnem
sodišču mora sproti vzdrževati podatke iz prejšnjega odstavka za osebje tega
sodišča.
(3) Za evidenco eZK‑razpored za osebje Višjega sodišča v
Kopru se smiselno uporabljata 1. točka prvega odstavka in drugi odstavek tega
člena.
(4) Oseba, ki na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije
opravlja dela in naloge vodje projekta informatizacije zemljiške knjige (v
nadaljnjem besedilu: vodja projekta), določi eno ali več oseb, ki imajo
pooblastila glavnega administratorja v modulu eZK-razpored (v nadaljnjem besedilu:
glavni administrator eZK).
(5) Glavni administrator eZK v modulu eZK‑razpored:
1.
upravlja pooblastila vodij zemljiške knjige za vodenje evidence eZK‑razpored,
2.
upravlja pooblastila predsednikov sodišč, vodij oddelkov in osebja
centralnega vložišča za uporabo modulov eZK‑vpisnik in eZK‑opravila,
3.
izvaja druge naloge, določene s tem pravilnikom ali z odredbo vodje
projekta.
5. člen
(dodeljevanje novih zadev zemljiškoknjižnim sodniškim
pomočnikom)
(1) Nova zemljiškoknjižna zadeva, o kateri na prvi
stopnji po prvem odstavku 127. člena zakona odloča zemljiškoknjižni sodniški
pomočnik, se dodeli:
1.
če v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka ne obstaja ovira iz
drugega odstavka 122. člena zakona: naslednji delovni dan po dnevu začetka
zemljiškoknjižnega postopka,
2.
če v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka ne obstaja ovira iz
drugega odstavka 122. člena zakona: naslednji delovni dan po dnevu, ko ta ovira
preneha.
(2) Zemljiškoknjižne zadeve, ki se po prejšnjem odstavku
dodelijo na določen delovni dan, se razvrstijo po trenutku začetka
zemljiškoknjižnega postopka tako, da se kot prva dodeli zadeva z najzgodnejšim
trenutkom začetka in kot zadnja zadeva z najpoznejšim trenutkom začetka
zemljiškoknjižnega postopka.
(3) Zemljiškoknjižne zadeve se na posamezni delovni dan
dodeljujejo v krogih tako, da se v posameznem krogu vsakemu zemljiškoknjižnemu
sodniškemu pomočniku dodelijo:
1.
štiri zadeve, če dela s polno obremenjenostjo,
2.
tri zadeve, če dela z dvotretjinsko obremenjenostjo, ali
3.
dve zadevi, če dela s polovično obremenjenostjo.
(4) Vrstni red zemljiškoknjižnih sodniških pomočnikov v
posameznem krogu dodeljevanja novih zemljiškoknjižnih zadev se določi po
abecednem zaporedju njihovih priimkov. Če na posamezen delovni dan krog
dodelitve ni končan, se naslednji delovni dodeljevanje nadaljuje v tem krogu.
(5) Zemljiškoknjižni sodniški pomočnik se v krogu
dodeljevanja na določen delovni dan preskoči:
1.
če je po evidenci o razporedu na ta dan odsoten,
2.
če po stanju ob koncu prejšnjega dne število dodeljenih zadev, v katerih
zemljiškoknjižni sodniški pomočnik še ni odločil (v nadaljnjem besedilu:
nerešene dodeljene zadeve), za več kot 20 odstotkov preseže povprečno število
nerešenih dodeljenih zadev na zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika,
3.
če ima po stanju ob koncu prejšnjega dne nerešeno dodeljeno zadevo, pri
kateri je od trenutka začetka zemljiškoknjižnega postopka preteklo obdobje,
daljše od pričakovanega obdobja, določenega po tretjem odstavku 6. člena tega
pravilnika, ali
4.
če je izključen iz dodeljevanja novih zadev po četrtem odstavku 6. člena
tega pravilnika.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se
zemljiškoknjižne zadeve v postopkih, začetih na podlagi obvestila Geodetske
uprave Republike Slovenije iz prvega in četrtega odstavka 115. člena zakona, ne
dodelijo zemljiškoknjižnemu sodniškemu pomočniku.
(7) V zemljiškoknjižnih zadevah iz prejšnjega odstavka
informacijski sistem e‑ZK naslednji delovni dan po dnevu iz 1. oziroma 2. točke
prvega odstavka tega člena samodejno preveri, ali je poočitev dovoljena po
drugem oziroma tretjem odstavku 115. člena zakona, in glede na izid preveritve:
1.
če je poočitev dovoljena: izvede ustrezne vpise v glavno knjigo in izdela
obvestilo udeležencem postopka o poočitvi,
2.
če poočitev ni dovoljena: izdela obvestilo o tem, kateri pogoji za
poočitev niso izpolnjeni.
6. člen
(spremljanje vrstnega reda reševanja zadev in
obremenjenosti)
(1) Zemljiškoknjižni sodniški pomočnik mora v
zemljiškoknjižnih zadevah, ki so mu dodeljene, odločati po vrstnem redu
trenutka začetka zemljiškoknjižnega postopka.
(2) Zaradi zagotovitve, da se o vseh dodeljenih
zemljiškoknjižnih zadevah odloča v enakem času po njihovi dodelitvi, vodja
projekta spremlja:
1.
ali zemljiškoknjižni sodniški pomočniki o zadevah odločajo v skladu s
prejšnjim odstavkom,
2.
gibanje števila nerešenih dodeljenih zadev in
3.
dolžino obdobja odločanja o vpisih, ugovorih in pritožbah v
zemljiškoknjižnih zadevah.
(3) Vodja projekta na podlagi podatkov iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka določa pričakovano obdobje odločanja o vpisih, ugovorih in
pritožbah v zemljiškoknjižnih zadevah.
(4) Vodja projekta lahko zemljiškoknjižnega sodniškega
pomočnika izključi iz dodeljevanja novih zadev, če zemljiškoknjižni sodniški
pomočnik krši vrstni red odločanja o dodeljenih zadevah iz prvega odstavka tega
člena.
(5) Vodja projekta zemljiškoknjižnega sodniškega
pomočnika znova vključi v dodeljevanje novih zadev, ko preneha razlog, zaradi
katerega ga je izključil iz dodeljevanja novih zadev.
7. člen
(predodelitev zadev)
(1) Nerešene zadeve, dodeljene posameznemu
zemljiškoknjižnemu sodniškemu pomočniku, se predodelijo:
1.
če zemljiškoknjižni sodniški pomočnik neha opravljati dela in naloge v
zemljiškoknjižnih postopkih ali
2.
če nastane okoliščina, zaradi katere je mogoče predvidevati, da bo
odsoten dlje časa.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja pri odsotnosti
zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika zaradi rednega letnega dopusta.
(3) Vodja zemljiške knjige pri posameznem okrajnem
sodišču, pri katerem je bil razporejen zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, mora
glavnega administratorja eZK obvestiti o razlogu za predodelitev iz prvega
odstavka tega člena v dveh delovnih dneh po dnevu, ko zve zanj.
(4) Glavni administrator eZK mora zagotoviti, da se
naslednji delovni dan po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka v
informacijski sistem e‑ZK vnese zahteva za predodelitev nerešenih zadev,
dodeljenih zemljiškoknjižnemu sodniškemu pomočniku.
(5) Za predodelitev zadev se smiselno uporabljajo drugi
do peti odstavek 5. člena tega pravilnika.
3. Elektronska opravila v eZK-postopku
8. člen
(vrste eZK-opravil)
(1) Uporabniki informacijskega sistema e‑sodstvo (v
nadaljnjem besedilu: uporabniki) lahko v eZK‑postopku opravljajo naslednja eZK‑opravila:
1.
vložitev elektronskega predloga ali obvestila,
2.
vložitev druge elektronske vloge in
3.
poizvedbe, ki vključujejo:
-
izpis podatkov iz prvega odstavka 198. člena zakona, v katerem je
zadnjih šest števil EMŠO fizične osebe prikritih (v nadaljnjem besedilu: javni
izpis),
-
izpis podatkov iz prvega odstavka 198. člena zakona, v katerem zadnjih
šest števil EMŠO fizične osebe ni prikritih (v nadaljnjem besedilu: zaščiteni
izpis),
-
izpis listine iz drugega odstavka 196. člena zakona, vključene v
informatizirani zbirki listin,
-
izpis osnovnih pravnih položajev in predznamovanih pravic, pri katerih
je oseba, ki zahteva izdelavo izpisa, vpisana kot imetnik.
(2) V skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 125.a člena
zakona lahko opravljajo eZK‑opravila iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka samostojni zunanji kvalificirani uporabniki iz skupin:
1.
notarji,
2.
odvetniki,
3.
Državno odvetništvo Republike Slovenije,
4.
nepremičninske družbe,
5.
občinska odvetništva,
6.
stranke ali udeleženci postopka – pravne osebe,
7.
stranke ali udeleženci postopka – fizične osebe in
8.
državni organi in organi lokalnih skupnosti.
(3) V skladu s prvim odstavkom 198. člena zakona lahko
opravljajo eZK opravila iz prve alineje 3. točke prvega odstavka tega člena:
1.
zunanji kvalificirani uporabniki iz prejšnjega odstavka in
2.
registrirani uporabniki.
(4) Notarji lahko v skladu s tretjim odstavkom 197.
člena in z 2. točko drugega odstavka 198. člena zakona opravljajo tudi eZK
opravila iz druge do četrte alineje 3. točke prvega odstavka tega člena.
(5) V skladu s 4. točko tretjega odstavka 199. člena zakona
lahko opravlja eZK opravila iz četrte alineje 3. točke prvega odstavka tega
člena:
1.
stranka ali udeleženec postopka – pravna oseba glede osnovnih pravnih
položajev in predznamovanih pravic, pri katerih je vpisana kot imetnik z
matično številko, vpisano v varnostni shemi,
2.
stranka ali udeleženec postopka – fizična oseba glede osnovnih pravnih
položajev in predznamovanih pravic, pri katerih je vpisana kot imetnik z EMŠO,
vpisano v varnostni shemi.
(6) Informacijski sistem e‑sodstvo mora omogočati
izvajanje eZK‑opravil vsak delavnik od 8.00 do 20.00 ure.
9. člen
(neuporaba pravil o odložišču e-sodstvo)
Ne glede na določbe pravilnika, ki urejajo elektronsko
poslovanje v civilnih sodnih postopkih, v eZK-postopku se določbe o
zagotavljanju vložitve elektronske vloge prek odložišča e-sodstvo ne
uporabljajo.
10. člen
(vrste elektronskih predlogov in obvestil)
Za vložitev elektronskega predloga ali obvestila se glede na
vrsto vpisa, ki je predmet predloga ali obvestila, uporabijo eZK‑opravila na
portalu e‑ZK z oznakami, navedenimi v preglednici, ki je kot priloga sestavni
del tega pravilnika.
11. člen
(način sestave elektronskega predloga ali obvestila)
(1) Uporabnik sestavi elektronski predlog ali obvestilo
tako, da na portalu e‑ZK izbere ustrezni postopek za vložitev elektronskega
predloga ali obvestila iz 10. člena tega pravilnika in z uporabo ustreznih
funkcionalnosti modula eZK‑opravila v zaslonski obrazec vnese podatke, ki jih
mora vsebovati predlog ali obvestilo (standardizirani del besedila elektronske
vloge).
(2) O osebi kot imetniku pravic se v zaslonski obrazec
vnese samo podatek o EMŠO fizične osebe ali matični številki pravne osebe,
drugi podatki iz 24. ali 25. člena zakona pa se prevzamejo iz centralnega
registra prebivalstva ali poslovnega registra in jih v zaslonskem obrazcu ni
dovoljeno spreminjati.
(3) Če predlog po zakonu ali po presoji predlagatelja
vsebuje tudi obrazložitev, uporabnik:
1.
besedilo obrazložitve oblikuje kot poseben elektronski dokument
(nestandardizirani del besedila elektronske vloge), in
2.
elektronski dokument iz prejšnje točke priloži k eZK‑opravilu z uporabo
ustrezne funkcionalnosti modula eZK‑opravila in ga podpiše s svojim varnim
elektronskim podpisom.
(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za
elektronske priloge, ki se priložijo k elektronskemu predlogu ali obvestilu.
12. člen
(vložitev elektronskega predloga ali obvestila in vpis
plombe)
(1) Uporabnik vloži sestavljeni elektronski predlog ali
obvestilo tako, da izbere ustrezno funkcionalnost modula eZK‑opravila za oddajo
elektronske vloge v informacijski sistem e‑ZK.
(2) Informacijski sistem e‑ZK mora v trenutku, ko oddani
elektronski predlog ali obvestilo sprejme strežnik, na katerem teče modul e‑ZK
vpisnik:
1.
zagotoviti, da se elektronski predlog ali obvestilo opremi s časovnim
žigom v skladu z drugim odstavkom 133. člena zakona,
2.
vpisati novo zadevo v Dn vpisnik in
3.
vpisati plombo v skladu s 135. členom zakona.
(3) Ob vpisu nove zadeve v Dn vpisnik se tej zadevi
poleg opravilne številke dodeli enolična identifikacija (v nadaljnjem besedilu:
ID zadeve), kot primarni ključ v bazi eZK‑vpisnik, prek katere se zadeva
povezuje s plombo, bazo glavne knjige in elektronsko zbirko listin.
13. člen
(sestava in elektronska vložitev druge elektronske vloge)
(1) Uporabnik sestavi drugo elektronsko vlogo tako, da:
1.
na portalu e‑ZK izbere ustrezno eZK‑opravilo za vložitev druge
elektronske vloge in z uporabo ustrezne funkcionalnosti modula eZK‑opravila v
zaslonski obrazec v ustrezna polja zaslonskega obrazca vnese podatke o zadevi,
v kateri jo vlaga (standardizirani del besedila elektronske vloge),
2.
besedilo ugovora, pritožbe ali druge vloge oblikuje kot poseben
elektronski dokument (nestandardizirani del besedila elektronske vloge).
(2) Za nestandardizirani del besedila druge elektronske
vloge iz 2. točke prejšnjega odstavka in elektronske priloge, ki se priložijo k
tej vlogi, se smiselno uporablja tretji odstavek 11. člena tega pravilnika.
(3) Pisno vlogo udeleženca postopka iz 125.c člena
zakona preoblikuje v drugo elektronsko vlogo uslužbenec centralnega vložišča v
skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
14. člen
(nalog za plačilo sodne takse)
(1) Če je za zemljiškoknjižni predlog ali drugo vlogo
treba plačati sodno takso, mora uporabnik pri sestavi elektronskega predloga
ali druge elektronske vloge v zaslonski obrazec vnesti podatke, potrebne za
odmero sodne takse.
(2) Informacijski sistem e‑ZK na podlagi podatkov iz
prejšnjega odstavka ob oddaji elektronskega predloga ali elektronske druge
vloge samodejno izračuna sodno takso, izdela nalog za plačilo sodne takse kot
PDF dokument in uporabniku omogoči izpis tega naloga.
4. Elektronsko poslovanje sodišč v eZK-postopkih
15. člen
(črtan)
16. člen
(objava oklica)
Oklic iz 204. člena zakona se objavi tako, da se na portalu e‑ZK
objavijo:
1.
datum objave,
2.
opravilna številka zadeve in
3.
spletna povezava za dostop do elektronskega dokumenta z vsebino sklepa o
začetku postopka vzpostavitve listine v PDF datoteki.
5. Informatizirana glavna knjiga in informatizirana
zbirka listin
17. člen
(način vodenja informatizirane glavne knjige)
(1) Informatizirana glavna knjiga se vodi kot relacijska
baza tako, da se vpisujejo in vzdržujejo podatki za te podatkovne sklope:
1.
nepremičnina,
2.
osnovni pravni položaj nepremičnine,
3.
izvedena pravica ali pravno dejstvo iz četrtega odstavka 13.a člena
zakona,
4.
izvedena pravica ali pravno dejstvo iz sedmega odstavka 13.a člena
zakona,
5.
zaznamba osebnega stanja ali zaznamba stečaja,
6.
oseba kot imetniku pravice.
(2) Ob izvršitvi vpisa novega podatkovnega sklopa v bazo
glavne knjige se dodeli enolična identifikacija (v nadaljnjem besedilu: ID) kot
primarni ključ tega podatkovnega sklopa.
(3) Pri posameznih podatkovnih sklopih se v bazi glavne
knjige vzdržujejo podatki o teh povezavah z drugimi podatkovnimi sklopi:
1.
pri osnovnem pravnem položaju: povezava z nepremičnino, na katero se
nanaša,
2.
pri izvedeni pravici ali pravnem dejstvu iz četrtega odstavka 13.a člena
zakona: povezave z osnovnimi pravnimi položaji, pri katerih je vpisana,
3.
pri izvedeni pravici ali pravnem dejstvu iz sedmega odstavka 13.a člena
zakona: povezava z izvedeno pravico ali pravnim dejstvom iz četrtega odstavka
13.a člena zakona, pri katerem je vpisana,
4.
pri osebi:
-
povezave z osnovnimi pravnimi položaji, izvedenimi pravicami in pravnimi
dejstvi, vpisanimi v njeno korist, in
-
povezave z zaznambami osebnega stanja ali zaznambo stečaja, ki se nanaša
na to osebo.
(4) Ob vsakem vpisu novega podatkovnega sklopa ali
povezave med podatkovnimi sklopi se morajo v bazo glavne knjige vpisati:
1.
podatki, ki jih za ta podatkovni sklop določa zakona,
2.
ID iz drugega odstavka tega člena,
3.
trenutek začetka učinkovanja vpisa,
4.
opravilna številka zadeve, v kateri je bil dovoljen vpis,
5.
čas izvršitve vpisa.
(5) Ob vsakem izbrisu podatkovnega sklopa ali povezave
med podatkovnimi sklopi se morajo v bazo glavne knjige vpisati:
1.
trenutek začetka učinkovanja izbrisa,
2.
opravilna številka zadeve, v kateri je bil dovoljen izbris,
3.
čas izvršitve izbrisa.
(6) Podatki o listini, ki je bila podlaga za dovolitev
vpisa ali izbrisa, se zagotovijo tako, da se prek ID zadeve, v kateri je bil
dovoljen vpis ali izbris, povežejo s podatki o listinah.
18. člen
(način vodenja informatizirane zbirke)
Informatizirana zbirka listin mora biti vodena tako, da je
mogoč dostop do vseh elektronskih listin, vključenih vanjo glede posamezne
zemljiškoknjižne zadeve, v kateri je zemljiškoknjižno sodišče odločilo o vpisu,
po opravilni številki ali ID te zadeve.
19. člen
(javni dostop in računalniški izpis iz informatizirane
glavne knjige)
(1) Javni dostop do podatkov iz prvega odstavka 198.
člena zakona prek portala e‑ZK mora biti omogočen po teh iskalnih parametrih:
1.
do rednega ali zgodovinskega izpisa: po identifikacijskem znaku ali ID
nepremičnine,
2.
do podatkov o posamezni izvedeni pravici ali pravnem dejstvu iz četrtega
odstavka 13.a člena zakona: po ID te izvedene pravice ali pravnega dejstva,
3.
do podatkov iz 4. točke prvega odstavka 198. člena zakona: po opravilni
številki zemljiškoknjižnega postopka.
(2) Računalniški izpis podatkov iz prejšnjega odstavka
mora biti omogočen tako, da poizvedba po izbranem iskalnem parametru vrne PDF
datoteko z vsebino iskanega izpisa.
20. člen
(overjeni izpis iz informatizirane glavne knjige)
(1) Overjeni izpis na papir iz drugega odstavka 198.
člena zakona se izda tako, da se na papir natisne PDF datoteka z vsebino izpisa
in overi na papirnem izvodu izpisa.
(2) Overjeni izpis iz prejšnjega odstavka lahko poleg
vsakega zemljiškoknjižnega sodišča ali notarja izda tudi vsaka upravna enota.
Priloga:
Preglednica vrst elektronskih predlogov in obvestil
Pravilnik o zemljiški knjigi (Uradni list RS,
št. 30/11) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»6. Prehodne in končne določbe
21. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik prenehata veljati:
1.
Pravilnik o elektronskem dostopu do informatizirane glavne knjige
(Uradni list RS, št. 16/04, 91/05 – ZUT‑E in 115/08),
2.
Pravilnik o obrazcih zemljiškoknjižnih predlogov (Uradni list RS, št.
109/03).
22. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati 1. maja 2011.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 55/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 13/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
10. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.