Na podlagi prvega odstavka 71. člena in četrte
alineje drugega odstavka 77. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list
RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr.,
61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ,
29/17, 54/17 in 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19) ter četrte alineje
drugega odstavka 22. člena Statuta Socialne zbornice Slovenije (Uradni
list RS, št. 18/19) je Socialna zbornica Slovenije na 4. redni seji
skupščine dne 18. 9. 2020 s soglasjem ministra pristojnega za socialno
varstvo sprejela
PRAVILNIK
o pripravništvu na področju socialnega varstva
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja vsebino, program in potek pripravništva
ter mentorstvo, način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
Izvajanje pripravništva v skladu s tem pravilnikom nadzoruje
Socialna zbornica Slovenije (v nadaljevanu: zbornica).
2. člen
Določbe tega pravilnika se uporabljajo za delavce, ki
izpolnjujejo pogoje iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list
RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr.,
61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ,
29/17, 54/17 in 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19; v nadaljnjem besedilu:
ZSV).
Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za delavce, ki
opravljajo delo v javnem socialno varstvenem zavodu, pri pravni ali fizični
osebi, ki je pridobila koncesijo na javnem razpisu ali je pridobila dovoljenje
za delo ali drugem izvajalcu socialno varstvenih storitev in socialnovarstvenih
programov (v nadaljnjem besedilu: delodajalec).
Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za delavce, ki na
podlagi 80. člena ZSV opravljajo pripravništvo pri socialnih službah, ki
so organizirane kot del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja, zdravstva,
zaposlovanja ter pravosodja, če zanje drugi predpisi ne določajo drugače.
Osebe, navedene v prvem in drugem odstavku tega člena, lahko
opravljajo pripravništvo v primeru, da je navedena zaposlitev njihova prva
zaposlitev na področju socialnega varstva.
II. PRIPRAVNIŠTVO
3. člen
Pripravništvo na področju socialnega varstva za strokovne
delavce je načrtovano, organizirano in strokovno vodeno praktično usposabljanje
za samostojno opravljanje strokovnega dela v socialnem varstvu.
4. člen
Namen pripravništva je izvedba programa praktičnega
usposabljanja, s katerim pripravnik:
-
pridobi splošna znanja s področja socialnega varstva;
-
umesti strokovno znanje s teoretične na praktično poklicno raven;
-
poglobi znanja, razvije veščine in ključne poklicne kompetence, potrebne
za opravljanje samostojnega strokovnega dela na področju socialnega varstva;
-
se pripravi za strokovni izpit skladno z ZSV (v nadaljevanu: strokovni
izpit).
5. člen
Pripravništvo poteka po programu pripravniškega
usposabljanja, ki je skladen s pravilnikom in h kateremu Socialna zbornica
Slovenije poda soglasje.
III. ORGANIZACIJA PRIPRAVNIŠTVA
6. člen
Pripravnik opravlja pripravništvo pri delodajalcu, pri
katerem je sklenil delovno razmerje za čas pripravništva.
7. člen
Če pripravnik opravlja pripravništvo pri različnih
delodajalcih, se mu čas opravljanja pripravništva pri teh delodajalcih sešteje.
8. člen
O priznanju obdobja opravljanja pripravništva iz prejšnjega
člena odloči Socialna zbornica Slovenije na podlagi predložene dokumentacije iz
25. in 26. člena tega pravilnika, ki je potrjena s strani delodajalca.
1. Vsebine pripravniškega usposabljanja
9. člen
Pripravništvo na področju socialnega varstva poteka po
programu, ki obsega usposabljanje za splošni del in posebni del.
Splošni del usposabljanja je enak za vse pripravnike in
obsega seznanitev:
-
s širšim področjem socialnega varstva ter s pojmovanjem in
uresničevanjem socialne politike;
-
z mrežo izvajalcev dejavnosti socialnega varstva;
-
z vrstami in osnovnimi vsebinami posameznih socialno varstvenih storitev
in socialnovarstvenih programov ter z izvajanjem javnih pooblastil na področju
socialnega varstva;
-
s pravicami, vlogo in položajem uporabnika pri zagotavljanju
socialnovarstvenih storitev in javnih pooblastil;
-
z opredelitvijo, vlogo in pristojnostmi strokovnega delavca, strokovnega
sodelavca in laičnega delavca na področju socialnega varstva;
-
s strokovnimi postopki in metodami dela na področju socialnega varstva.
10. člen
Posebni del usposabljanja določi pripravniku delodajalec
glede na potrebe dela in interesa pripravnika za pridobitev usposobljenosti za
posamezno področje dela.
11. člen
Posebni del usposabljanja se opravi iz naslednjih izbirnih
področij:
a)
materialna ogroženost;
b)
varstvo družine in otrok ter partnerski odnosi;
c)
socialna oskrba;
d)
invalidsko varstvo;
e)
duševno zdravje;
f)
socialna vključenost in nediskriminacija;
g)
delo s tujci, begunci in migranti.
12. člen
Na izbirnem področju iz prejšnjega člena tega pravilnika
pripravnik pridobi, poglobi znanje in se praktično seznani s področji, ki se
nanašajo na:
-
značilnosti ciljne skupine, stopnjo in vrste socialne ogroženosti;
-
zakonodajno ureditev področja;
-
mrežo in vrste socialnih služb, ki se ukvarjajo s problematiko
populacije (institucije, organizacije, službe, servisi, programi in storitve);
-
celostne pristope obravnave, sodelovanje med izvajalci in drugimi
službami (npr. s policijo, šolstvom, sodstvom, zdravstvom idr.);
-
preventivne dejavnosti;
-
strokovne pristope ter poklicne metode in tehnike dela, ki jih
neposredni izvajalec pozna in uporablja pri delu s ciljno skupino.
2. Program pripravniškega usposabljanja
13. člen
Delodajalec določi mentorja, ki pripravi program
pripravniškega usposabljanja za vsakega posameznega pripravnika.
Pri pripravi programa pripravniškega usposabljanja mentor
upošteva načela:
-
smotrnosti, ki se kaže kot usklajenost usposabljanja z namenom
pripravništva in s pridobljeno izobrazbo oziroma z delom, za katerega se
pripravnik usposablja;
-
raznovrstnosti in postopnosti pri izbiri različnih organizacijskih oblik
usposabljanja;
-
ekonomičnosti, posebej pri načrtovanju skupinskih oblik dela,
organizirani izmenjavi pripravnikov, udeležbah na seminarjih.
Program pripravniškega usposabljanja določa obveznosti
pripravnika, določene s splošnim in posebnim delom programa pripravniškega
usposabljanja, glede na raven strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela, za
katerega se pripravnik usposablja.
14. člen
Program pripravniškega usposabljanja iz prvega odstavka
prejšnjega člena vsebuje:
-
časovno razporeditev usposabljanja pri delodajalcu;
-
naloge, ki jih bo pripravnik opravljal;
-
navedbo mentorja;
-
časovno razporeditev usposabljanja pri drugih delodajalcih z
opredelitvijo nalog in navedbo somentorjev;
-
čas, predviden za individualni študij in pripravo na strokovni izpit;
-
čas, predviden za konzultacije z mentorjem oziroma somentorjem;
-
druge pripravnikove obveznosti.
Program pripravniškega usposabljanja mora podpisati odgovorna
oseba delodajalca, mentor, somentor in pripravnik.
15. člen
Program pripravniškega usposabljanja je sestavljen tako, da
pripravniku zagotavlja:
-
seznanitev z delom delodajalca;
-
praktično izvedbo splošnega in posebnega dela programa pripravniškega
usposabljanja;
-
udeležbo na pripravah za strokovni izpit ter pristop na strokovni izpit.
Potek pripravništva
16. člen
Pripravništvo poteka skladno s programom pripravniškega
usposabljanja iz 13., 14. in 15. člena tega pravilnika.
17. člen
Pripravništvo poteka v okviru redne dejavnosti delodajalca,
kjer je pripravnik zaposlen.
18. člen
Pripravnik mora voditi pripravniški dnevnik. Pripravniški
dnevnik vsebuje evidenco opravljenega dela in nalog in problemsko analizo o
opravljenem delu, ki mora biti razdeljena po posameznih vsebinah splošnega in
posebnega dela usposabljanja. Pripravniški dnevnik pripravnik enkrat mesečno
predloži svojemu mentorju.
3. Mentorstvo
19. člen
Delodajalec določi pripravniku za mentorja strokovnega
delavca na področju socialnega varstva, ki izkazuje strokovnost, ki se
dokazuje:
-
z enako ali višjo ravnjo izobrazbe, kot jo ima pripravnik in
-
s 4 leti delovnih izkušenj kot strokovni delavec na področju socialnega
varstva.
Če pri delodajalcu ni zaposlenega strokovnega delavca, ki
izpolnjuje pogoje za mentorja, je pa zaposlen vsaj en strokovni delavec, je
lahko izjemoma mentor pripravniku zaposlen pri drugem delodajalcu s
primerljivega področja socialnega varstva.
Mentor mora soglašati z mentorstvom.
Pri izbiri mentorja delodajalec poleg pogojev iz prvega in
drugega odstavka tega člena upošteva tudi njegove sposobnosti metodičnega
prenosa znanja na pripravnika.
Zbornica poda soglasje k določitvi mentorja.
Mentor lahko istočasno vodi največ tri pripravnike.
20. člen
Mentor opravlja naslednje naloge:
-
pripravi program pripravniškega usposabljanja, v katerega vključi tudi
del, ki bo izveden pod vodstvom somentorja;
-
organizira, usmerja in spremlja pripravnikovo usposabljanje;
-
določi osebe, ki sodelujejo pri izvajanju posameznih nalog pripravnika;
-
pripravi pisno poročilo in oceno o poteku usposabljanja in o
pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela;
-
ima s pripravnikom konzultacije najmanj 2 uri na teden.
21. člen
Delodajalec je dolžan skrbeti za strokovno usposabljanje in
izpopolnjevanje ter za pridobivanje pedagoško didaktičnih veščin in tehnik
mentorjev ter somentorjev.
22. člen
Poročilo in ocena o poteku usposabljanja in o pripravnikovi
usposobljenosti za samostojno opravljanje dela vsebujeta:
-
obseg opravljenega dela glede na program pripravnikovega dela;
-
oceno pripravniškega dnevnika;
-
kakovost opravljenega dela, pri čemer upošteva ocene somentorja za
posebej določene naloge;
-
na katerem ožjem delovnem področju je bil pripravnik najuspešnejši in za
katero področje je pokazal strokovni napredek;
-
uspešnost pripravnika pri usposabljanju.
4. Somentorstvo
23. člen
Pripravnika v času pripravništva v sodelovanju z mentorjem
lahko vodi tudi somentor, ki ga določi delodajalec.
Delodajalec določi pripravniku za somentorja strokovnega
delavca na področju socialnega varstva.
Somentor mora soglašati s somentorstvom.
Somentor lahko istočasno vodi največ tri pripravnike.
24. člen
Somentor sodeluje v času opravljanja pripravništva in vodi
pripravnika na določenem posebem delovnem področju, za določeno posebno
strokovno delo.
Somentor opravlja naslednje naloge:
-
pripravi del programa pripravniškega usposabljanja, ki bo izveden pod
vodstvom somentorja;
-
organizira, usmerja in spremlja pripravnikovo usposabljanje za področje,
ki bo izvedeno pod vodstvom somentorja;
-
pripravi pisno poročilo in oceno o poteku usposabljanja in o
pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela za področje, ki je
bilo izvedeno pod vodstvom somentorja;
-
ima s pripravnikom konzultacije najmanj 2 uri na teden v dogovoru z
mentorjem.
5. Dokumentacija
25. člen
Ob začetku pripravništva delodajalec posreduje zbornici:
-
prijavo pripravniškega usposabljanja;
-
dokazilo o zaposlitvi za čas pripravništva;
-
dokazilo o doseženi izobrazbi pripravnika;
-
program pripravniškega usposabljanja.
26. člen
Mentor skupaj s pripravnikom pripravi dokumentacijo o
opravljenem pripravništvu.
Dokumentacija o opravljenem pripravništvu vsebuje:
-
pripravniški dnevnik;
-
poročilo in oceno mentorja o pripravnikovem usposabljanju iz
22. člena tega pravilnika.
Dokumentacijo iz prejšnjega odstavka delodajalec posreduje
zbornici v roku 30 dni od zaključka pripravništva.
6. Spremljanje in nadzor nad izvajanjem pripravništva
27. člen
Za pravilno izvajanje pripravništva je odgovoren delodajalec.
Za neposredno vodenje in spremljanje pripravnika je odgovoren
mentor.
28. člen
Zbornica spremlja in nadzoruje potek prijavljenih
pripravništev, sodeluje z mentorji, delodajalci ter s pripravniki pri
morebitnih spremembah programa pripravniškega usposabljanja in poda soglasje k
spremenjenemu programu pripravniškega usposabljanja.
Če zbornica ugotovi, da je program pripravniškega
usposabljanja pomanjkljiv, o tem obvesti delodajalca in zahteva potrebne
spremembe ali dopolnitve.
29. člen
Zbornica preverja in ugotavlja, ali mentor in somentor
izpolnjujeta pogoje iz 19. in 23. člena tega pravilnika.
30. člen
Zbornica v primerih kršenja določil tega pravilnika pozove
delodajalca, da nepravilnosti odpravi in mu določi rok za odpravo. Če
delodajalec nepravilnosti ne odpravi, zbornica umakne soglasje k programu
pripravniškega usposabljanja.
31. člen
Zbornica v primerih kršenja določil tega pravilnika pozove
delodajalca, da nepravilnosti odpravi in mu določi rok za odpravo. Če
delodajalec nepravilnosti ne odpravi, zbornica umakne soglasje k programu
pripravniškega usposabljanja.
Socialna zbornica pri spremljanju in nadzoru izvajanja
pripravništva opravlja še naslednje naloge:
-
spremlja načrte potreb po pripravnikih v socialno varstvenih zavodih in
ugotavlja letne potrebe po pripravnikih za posamezen poklic in območja;
-
izdela vzorčne programe pripravništva, ki jih za potrebe tipičnih
delovnih mest na področju socialnega varstva predložijo strokovna združenja
nosilnih strok izvajalcev socialno varstvenih storitev in programov;
-
sodeluje s pristojnim ministrstvom pri opredelitvi števila prostih
pripravniških mest;
-
pri izvajanju svojih nalog zbornica sodeluje s poslovnimi skupnostmi
javnih zavodov, ki izvajajo socialno varstvene storitve in programe, z
delodajalci, izobraževalnimi institucijami in reprezentativnim sindikatom.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Pripravniki, ki so pričeli opravljati pripravništvo pred uveljavitvijo
tega pravilnika, dokončajo pripravništvo skladno z določbami Pravilnika o
pripravništvu na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 128/04).
33. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati
Pravilnik o pripravništvu na področju socialnega varstva (Uradni list RS,
št. 128/04).
34. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 1847/2020-SZS/SK-PRED
Ljubljana, dne 18. septembra 2020
Mag. Nace Kovač
predsednik Socialne zbornice Slovenije