Opozorilo: Neuradno prečiščeno
besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede
katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o strokovnih
komisijah obsega:
-
Pravilnik o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 173/20 z dne 27.
11. 2020),
-
Pravilnik o spremembi Pravilnika o strokovnih komisijah (Uradni list RS,
št. 90/22 z dne 5. 7. 2022).
PRAVILNIK
o strokovnih komisijah
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
Ta pravilnik določa število, sestavo, trajanje mandata,
naloge, način dela in financiranje strokovnih komisij iz 20. člena Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg)
(v nadaljnjem besedilu: komisija) za posamezna področja oziroma vidike kulture.
2. člen
Komisije so pri svojem strokovnem delu samostojne.
3. člen
(1) Za izvajanje nalog iz 7. člena tega pravilnika se lahko
imenuje ena ali več stalnih komisij za:
1.
uprizoritvene umetnosti;
2.
glasbene umetnosti;
3.
vizualne umetnosti, arhitekturo in oblikovanje;
4.
intermedijske umetnosti;
5.
ljubiteljske kulturne dejavnosti;
6.
področje knjige;
7.
slovenski jezik;
8.
knjižnično dejavnost;
9.
arhivsko dejavnost;
10.
premično kulturno dediščino;
11.
nepremično kulturno dediščino;
12.
promocijo in mednarodno sodelovanje;
13.
kulturne dejavnosti posebnih skupin v Republiki Sloveniji;
14.
medije;
15.
avdiovizualno kulturo;
16.
podeljevanje štipendij;
17.
področje vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi in priznavanje pravic
na podlagi zakona, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo;
18.
področje podeljevanja statusa delovanja nevladnih organizacij v javnem
interesu.
(2) Komisijo sestavlja tri, pet ali sedem članov. Omejitev
števila članov komisije ne velja za komisije iz 16., 17. in 18. točke
prejšnjega odstavka.
4. člen
(1) Za izvedbo naloge, ki povezuje več področij oziroma
vidikov kulture, se zaradi raznovrstnosti ali večjega obsega dela lahko imenuje
začasna komisija.
(2) Začasna komisija se lahko imenuje tudi za izvedbo nalog,
ki so enkratne narave.
(3) Komisija iz prvega in drugega odstavka tega člena se
imenuje za čas izvedbe nalog, določenih s sklepom o imenovanju.
(4) Glede števila članov začasne komisije ne velja omejitev
iz drugega odstavka prejšnjega člena.
5. člen
(1) Člane komisije na podlagi povabila in po njihovem
predhodnem soglasju s sklepom za štiri leta imenuje minister, pristojen za
kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister). Po preteku mandata so lahko ponovno
imenovani. Minister izmed članov komisije imenuje predsednika in namestnika
predsednika. Največ enega člana komisije lahko minister imenuje izmed
uslužbencev ministrstva, pristojnega za kulturo (v nadaljevanju: ministrstvo),
ki ni skrbnik pogodb, ki izhajajo iz področja delovanja strokovne komisije.
(2) Pri sestavi komisije se zasledujejo vsebinska strokovnost
glede na področja oziroma vidike kulture, ki ga pokriva strokovna komisija,
zastopanost obeh spolov ter, upoštevajoč dejanske možnosti, tudi primerna
zastopanost celotnega ozemlja Republike Slovenije.
(3) Prvo sejo novoimenovane komisije skliče pristojni
uslužbenec, ki ga s sklepom o imenovanju komisije določi minister (v nadaljnjem
besedilu: uslužbenec).
(4) Član komisije se razreši pred potekom mandata, za
katerega je imenovan, če:
-
sam zahteva razrešitev;
-
se ne udeležuje sej in s tem ovira delo komisije;
-
pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, ki se nanašajo na vsebino
dela ali področje delovanja komisije, in sklepom o imenovanju;
-
krši obveznost dolžne izločitve iz 14. člena tega pravilnika;
-
krši obveznosti iz prvega, tretjega ali četrtega odstavka 15. člena tega
pravilnika;
-
minister presodi, da je za zagotovitev strokovnosti ali učinkovitosti
delovanja posamezne komisije smiselno imenovati drugega člana.
(5) V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka
mandata komisije imenuje nov član.
6. člen
(1) Za člana komisije je lahko imenovana oseba, ki izkazuje
poznavanje stroke na področju dela komisije ter ima sposobnost pisnega
izražanja vsebinskih utemeljitev ocen in mnenj, ki jih poda pri delu v
komisiji.
(2) Kandidat za člana komisije izkazuje poznavanje stroke z
ustrezno izobrazbo in svojim delovanjem v najmanj petih letih pred povabilom
oziroma s strokovnim znanjem s področja kulture, na katero se nanaša delo
posamezne komisije, sposobnost pisnega izražanja pa dokazuje z dotedanjimi
pisnimi prispevki. Kandidatova strokovnost se presoja na podlagi življenjepisa,
ki vsebuje bibliografijo in reference.
(3) Reference iz prejšnjega odstavka se lahko izkazujejo z
izpisi iz zbirk podatkov nacionalnih agregatorjev, medijskimi zapisi,
kritiškimi objavami, študijami, monografijami, dokazili o delovanju oziroma
sodelovanju, delovnimi izkušnjami, izvedenimi projekti, izpisi iz mednarodnih
specializiranih zbirk podatkov, izobrazbeno smerjo in drugimi relevantnimi
dokazili za posamezno področje.
7. člen
Stalne komisije iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika
opravljajo predvsem naslednje naloge:
-
na poziv ministrstva dajejo mnenja k podlagam za javne razpise in javne
pozive ter k ciljem, pogojem in kriterijem javnih razpisov in javnih pozivov;
-
strokovno presojajo in ocenjujejo vloge, prispele na neposredni poziv;
-
strokovno presojajo in ocenjujejo vloge, prispele na javni razpis
oziroma javni poziv za financiranje javnih kulturnih programov in javnih
kulturnih projektov;
-
podajajo mnenja o vlogah za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi;
-
podajajo mnenja in ocenjujejo vloge za pridobitev pravice do plačila
prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno
zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje
pokojninske osnove za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega
proračuna;
-
podajajo mnenja o vlogah za dodelitev republiških priznavalnin;
-
strokovno presojajo in ocenjujejo vloge, prispele na javni razpis ali
poziv za dodelitev štipendij;
-
podajo mnenje o vlogah za pridobitev statusa nevladne organizacije v
javnem interesu;
-
kadar je to potrebno, sodelujejo pri oblikovanju mnenja za ugotavljanje
nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na
podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/17) za področje
kulture;
-
kadar minister meni, da je to potrebno, predstavijo svoje strokovno delo
in sklepe deležnikom in javnosti.
8. člen
(1) Strokovno-administrativna dela za posamezno komisijo
opravlja uslužbenec.
(2) V primeru odsotnosti ali ugotovitve interesne povezanosti
uslužbenca s predmetom odločanja, minister imenuje njegovega namestnika.
(3) Za komisijo, ki pokriva več področij, lahko minister
imenuje uslužbence za vsako področje posebej.
9. člen
(1) Komisija dela in odloča na sejah, ki jih na podlagi
dogovora s predsednikom komisije sklicuje uslužbenec, upoštevajoč število in
obseg zadev, ki jih bo komisija obravnavala. Komisija delo načrtuje tako, da
lahko na posamezni seji obravnava čim več zadev iz svoje pristojnosti.
(2) Komisija iz 17. točke prvega odstavka 3. člena tega
pravilnika se sestaja praviloma enkrat na mesec.
(3) Pri presoji ali obravnavi o zadevi, ki spada tudi na
drugo področje kulture, lahko komisija pridobi mnenje komisije, ki deluje na
tem področju kulture.
(4) Komisiji iz 17. in 18. točke prvega odstavka 3. člena
tega pravilnika lahko zaprosita za dodatno mnenje katero koli drugo komisijo iz
prvega odstavka 3. člena tega pravilnika s področja, kamor spada vsebina
presoje.
(5) Komisija deluje v prostorih ministrstva.
(6) Predsednik komisije skrbi za strokovno in usklajeno
pripravo mnenj, ocen, predlogov, poročil ali stališč ter skrbi, da so naloge
komisije izvedene v zahtevanih ali dogovorjenih rokih in predstavlja komisijo.
10. člen
(1) Seja se skliče najmanj pet dni pred zasedanjem komisije,
razen če se s krajšim rokom sklica strinja večina članov komisije. Člani
komisije, ki se seje iz objektivnih razlogov ne morejo udeležiti, o tem
obvestijo uslužbenca vsaj dva dni pred sejo. Če uslužbenec ugotovi, da zaradi
odsotnosti članov komisije seja ne bi bila sklepčna ali da bi bila ogrožena
sklepčnost, se seja prestavi, vendar za največ pet delovnih dni.
(2) Vabilo z gradivom se pošlje po elektronski pošti.
Izjemoma se gradivo pošlje po navadni pošti, če zaradi obsega ali narave
gradiva elektronsko pošiljanje ni mogoče.
(3) Sejo komisije vodi uslužbenec.
(4) Komisija je sklepčna, če je na seji prisotna več kot
polovica njenih članov. Komisija sprejema sklepe z večino glasov vseh članov,
razen komisij iz 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 3. člena tega
pravilnika, ki sprejemajo odločitve z večino glasov prisotnih članov.
11. člen
Seje komisije se lahko udeleži minister ali drugi zaposleni
na ministrstvu. Za vse udeležence seje veljajo določbe iz šestega odstavka 15.
člena tega pravilnika. Udeleženec seje komisije pred začetkom seje podpiše
izjavo o preprečevanju nasprotja interesov ter o varstvu podatkov v skladu s
predpisi.
12. člen
(1) Če ni mogoče sklicati redne seje, se lahko izjemoma
skliče dopisna seja, ki jo v dogovoru s predsednikom komisije izpelje
uslužbenec in poteka preko elektronske pošte. Izjemoma se lahko za dopisno sejo
uporabijo tudi druga komunikacijska sredstva, ki omogočajo trajen zapis ali
arhiviranje poslanih sporočil.
(2) Predlog sklica dopisne seje se skupaj z gradivom po
elektronski pošti pošlje članom komisije. V sklicu se navede, kako in do kdaj
lahko člani med dopisno sejo pošljejo svoja mnenja, stališča in pripombe. Rok
za podajo mnenj, stališč, pripomb ali glasovanje ne sme biti krajši od enega
dneva in ne daljši od treh dni.
(3) Sporočila, prejeta med dopisno sejo, se pošljejo vsem
članom komisije. Predlagani sklepi, mnenja ali stališča so sprejeti, če je v
roku, določenem v skladu s prejšnjim odstavkom, za njihov sprejem glasovala
večina članov komisije. Če da posamezni član komisije v okviru roka za
glasovanje več nasprotujočih si glasov, je za presojo njegove resnične volje odločilen
zadnji glas, ki ga je oddal pred iztekom roka.
(4) O dopisni seji se napiše zapisnik.
13. člen
(1) O delu komisije se vodi zapisnik, ki obsega najmanj:
-
datum in kraj seje;
-
imena in priimke navzočih in odsotnih članov komisije ter imena in
priimke drugih navzočih;
-
sprejeti dnevni red;
-
podatke o delu na seji, kratko vsebino razprave in sprejete sklepe k
posameznim točkam dnevnega reda.
(2) Vsak član ima pravico podati pisno ločeno mnenje, ki se
priloži k zapisniku seje.
(3) Zapisnik sestavi uslužbenec, izjemoma ga lahko sestavi
drug udeleženec seje. Če se seje udeležita dva ali več uslužbencev, se na
začetku seje določi, kdo izmed njih piše zapisnik.
(4) Zapisnik podpišejo vsi prisotni člani in uslužbenec.
Zapisnik podpišejo lastnoročno ali z varnim elektronskim podpisom s
kvalificiranim potrdilom.
14. člen
(1) Član komisije ne sme dovoliti, da bi njegov zasebni
interes vplival ali ustvarjal videz, da vpliva na nepristransko in objektivno
opravljanje njegovih nalog v okviru komisije, in svojega položaja v komisiji ne
sme uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničil kakšen nedovoljeni
zasebni interes. Zasebni interes pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist
za člana komisije, njegove družinske člane in druge fizične ali pravne osebe, s
katerimi ima ali je imel osebne, poslovne ali politične stike. Družinski člani
v smislu tega pravilnika so osebe, ki v skladu z zakonom, ki ureja integriteto
in preprečevanje korupcije, štejejo kot družinski člani.
(2) Član komisije prav tako ne sme sodelovati pri obravnavi
in odločanju o zadevah, na katere je kakor koli poslovno ali osebno vezan, in
sicer kot avtor, izvajalec, odgovorna oseba izvajalca, načrtovalec,
organizator, soorganizator ali kot povezana oseba, pa tudi zaradi drugih
okoliščin, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Povezane osebe v skladu
s tem pravilnikom so osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali
drugače povezane tako, da zaradi teh povezav skupaj oblikujejo poslovno
politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma
tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri
odločanju o financiranju in poslovanju. Za povezane osebe štejejo tudi pravne
osebe, ki jih zastopa ista oseba.
(3) Član komisije pred imenovanjem podpiše izjavo o
preprečevanju nasprotja interesov ter o varstvu podatkov v skladu s predpisi.
(4) V primeru dejanskega ali možnega obstoja nasprotja
interesov v določeni zadevi mora član komisije o tem takoj z izjavo obvestiti
predsednika komisije in pristojnega uslužbenca ter se izločiti iz postopka
odločanja oziroma priprave strokovnega mnenja.
(5) Če obstaja nasprotje interesov pri predsedniku komisije,
mora o tem takoj z izjavo obvestiti pristojnega uslužbenca in se izločiti iz
postopka odločanja oziroma priprave strokovnega mnenja. Delo predsednika v tem
primeru prevzame njegov namestnik.
15. člen
(1) Člani komisije morajo v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo osebnih podatkov, varovati vse osebne podatke, s katerimi se seznanijo
ali ki jih obravnavajo pri svojem delu.
(2) Člani komisije so dolžni varovati poslovne skrivnosti, s
katerimi se seznanijo pri svojem delu. Člani komisije morajo varovati tudi
podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela
nepooblaščena oseba (npr. varstvo avtorske in sorodnih pravic).
(3) Podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko
člani komisije uporabljajo le v povezavi s pripravo strokovnih mnenj in
pripravami na sejo komisije ter jih morajo varovati tudi po prenehanju mandata.
(4) Člani komisije gradiv, ki jih obravnavajo pri svojem
delu, oziroma informacij o zadevah, ki jih obravnavajo v okviru priprave
strokovnega mnenja, ne smejo posredovati tretjim osebam ali jih kako drugače v
delih ali celoti razširjati.
(5) Po končanem delu komisije člani komisije vse izvirnike in
kopije dokumentov, ki so sestavni deli vlog, ki jih je komisija obravnavala in
ki jih morebiti imajo na voljo, predajo pristojnemu uslužbencu ter jih ne smejo
hraniti ne v fizični in ne v elektronski obliki.
(6) Člani komisije ne smejo dajati informacij o zadevah, za
katere izvedo pri svojem delu, dokler vlagatelji o odločitvah v posameznih
postopkih niso uradno obveščeni s sklepom ali odločbo. Po izdaji sklepa ali
odločbe so člani komisije v zvezi s predajanjem informacij še vedno dolžni
spoštovati omejitve zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in
varstva osebnih podatkov.
16. člen
(1) Člani komisije imajo pravico do nagrade za svoje pisne
prispevke oziroma pisna mnenja, ki se ovrednotijo kot avtorsko delo.
(2) Minister vsako leto s sklepom določi višino honorarjev za
predsednike in člane komisij.
(3) Člani komisije, ki so zaposleni v javni upravi in katerih
delo v komisijah je del njihovih rednih delovnih nalog, niso upravičeni do
nagrade.
17. člen
(1) Člani komisije svoje delo izkažejo s strokovnimi mnenji,
predlogi aktov, ocenami vlog ter predlogi za njihovo financiranje,
sofinanciranje, priporočili in obrazložitvami.
(2) Podlaga za izplačilo honorarjev članom komisij so
sklenjene pogodbe. Zahtevku za izplačilo honorarja se priložijo sklenjena
pogodba, dokumenti iz prejšnjega odstavka in podpisano ali sopodpisano delno
ali zaključno poročilo o opravljenem delu.
Pravilnik o strokovnih komisijah (Uradni list
RS, št. 173/20) vsebuje naslednjo prehodno in
končni določbi:
»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
18. člen
Nove stalne komisije se imenujejo najpozneje v 60 dneh po
uveljavitvi tega pravilnika. Z dnem imenovanja novih stalnih komisij preneha
mandat dosedanjim stalnim komisijam.
19. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik
o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 77/18).
20. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o strokovnih
komisijah (Uradni list RS, št. 90/22) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.