Na podlagi prvega odstavka 24. člena Gradbenega zakona
(Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP) minister za
okolje in prostor izdaja
PRAVILNIK
o zaščiti stavb pred delovanjem strele
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in uporaba pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa zahteve in načine, s katerimi se
zagotovi zaščita stavb pred delovanjem strele (v nadaljnjem besedilu: zaščita
pred strelo) ves čas njihove življenjske dobe in katerih cilj je omejiti
ogrožanje ljudi, živali in premoženja v stavbah ter njihovi neposredni okolici.
(2) Ta pravilnik se uporablja za projektiranje in gradnjo
novih stavb ter rekonstrukcijo, vzdrževanje, vzdrževalna dela v javno korist
ter spremembo namembnosti obstoječih stavb. Za rekonstrukcije, vzdrževanje in spremembo
namembnosti se uporablja pod pogoji iz četrtega in petega odstavka
15. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr.,
65/20 in 15/21 – ZDUOP).
(3) Zahteve tega pravilnika se smiselno uporabijo tudi za
gradbene inženirske objekte in druge gradbene posege.
2. člen
(postopek informiranja in klavzula)
(1) Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja
v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9.
septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju
tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z
dne 17. 9. 2015, str. 1).
(2) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode,
ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven
varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije,
zakonito:
-
proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in
Turčiji ali
-
proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki
so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
(3) Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (ES)
št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o
določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode,
ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št.
3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).
3. člen
(razmerje do drugih predpisov)
(1) Posamezne zahteve glede zaščite pred strelo so lahko za
katero od vrst stavb s posebnim predpisom urejene drugače kot v tem pravilniku.
V takem primeru se določbe tega pravilnika uporabljajo le za tiste zahteve, ki
niso urejene s posebnim predpisom.
(2) Pri projektiranju, izvajanju in vzdrževanju sistema
zaščite pred strelo je treba za zagotovitev požarne varnosti in varnosti
eksplozijsko ogroženih prostorov poleg zahtev tega pravilnika upoštevati tudi
ustrezne zahteve predpisov, ki urejajo požarno varnost in protieksplozijsko
zaščito.
4. člen
(opredelitev izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.
sistem zaščite pred strelo je sistem, ki zmanjšuje poškodbe ljudi,
živali in premoženja zaradi udara strele v stavbe. Sestavljata ga zunanji in
notranji sistem zaščite;
2.
zaščitni nivo je skupina parametrov strele, ki na štirih zaščitnih
nivojih (I, II, III in IV) iz tehnične smernice iz 6. člena tega pravilnika
določajo potrebne ukrepe za zmanjševanje nevarnosti delovanja strele;
3.
zahtevne strelovodne inštalacije so tiste strelovodne inštalacije, ki so
nameščene:
-
v stavbah z napravo za proizvodnjo ali pretvorbo električne energije,
-
v stavbah s sistemom ozemljitve IT,
-
v stavbah z eksplozijsko ogroženimi prostori ali v tistih delih stavbe
in tokokrogih, ki jih določa elaborat eksplozijske ogroženosti,
-
v stavbah s strelovodno inštalacijo izdelano v zaščitnem nivoju I ali
II,
-
v stavbah, navedenih v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika;
4.
manj zahtevne inštalacije zaščite pred delovanjem strele so tiste
strelovodne inštalacije, ki ne sodijo v skupino zahtevnih inštalacij zaščite
pred delovanjem strele.
5.
stavbe z napravo za proizvodnjo ali pretvorbo električne energije so
stavbe, v katerih so trajno priključene električne inštalacije v posredni
povezavi z omrežjem s proizvodnim virom električne energije, namenjenem za
lastno potrošnjo ali oddajanje energije v električno omrežje (električni
agregati, fotonapetostne naprave, obnovljivi viri energije, vodne naprave,
vetrne naprave, bioplinarne, hranilniki električne energije in UPS naprave, z
naznačeno navidezno močjo več kot 41 kVA pri 400 V ali 15 kVA pri 230 V).
(2) Izrazi in okrajšave s področja zaščite stavb pred strelo
in graditve stavb, opredeljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot je
določeno v slovenskih standardih v zvezi z zaščito pred delovanjem strele in so
navedeni v seznamu referenčnih dokumentov tehnične smernice iz 6. člena tega
pravilnika in v predpisih, ki urejajo graditev objektov.
II. ZAHTEVE ZA ZAŠČITO PRED STRELO
5. člen
(zagotovitev zaščite pred strelo)
(1) Vse zahtevne in manj zahtevne stavbe morajo biti
opremljene s sistemom zaščite pred strelo z zaščitnim nivojem najmanj IV, ki
mora biti projektiran, izveden in vzdrževan tako, da:
-
odvede atmosfersko razelektritev v zemljo brez škodljivih posledic in
pri tem ne povzroča iskrenja in električnih preskokov, ki bi lahko povzročili
požar,
-
prepreči okvare električnih, telekomunikacijskih in drugih oskrbovalnih
sistemov ali jih omeji na najmanjšo možno mero,
-
prepreči okvare električnih in elektronskih naprav ali jih omeji na
najmanjšo možno mero in
-
zagotavlja dovolj nizke napetosti dotika in koraka z ustrezno
izenačitvijo potencialov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek s sistemom za zaščito pred
strelo ni treba opremiti tistih enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb, ki
v skladu s predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov, glede na zahtevnost
sodijo med manj zahtevne ali nezahtevne objekte.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora projektant za
stavbe iz Priloge 1 tega pravilnika in za enostanovanjske ter dvostanovanjske
stavbe z vgrajeno napravo za proizvodnjo električne energije na izpostavljenem
mestu, na podlagi karte ali tabele največjih vrednosti gostote strel iz
Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, izdelati oceno tveganja
pred udarom strele in na njeni podlagi določiti za ustrezen nivo zaščite pred
strelo. Pri oceni tveganja je treba uporabiti metodologijo ocene tveganja pred
udarom strele iz tehnične smernice iz 6. člena tega pravilnika. Pri tem se
lahko uporabi tudi točnejši podatek o gostoti strel za lokacijo nameravane
gradnje, ki jo investitorju oziroma projektantu posreduje pravna oseba, ki
spremlja in obdeluje podatke te vrste in je navedena v Prilogi 2 tega
pravilnika.
(4) V stavbah z električno inštalacijo je treba izvesti
skupno ozemljilo, ki mora omogočati tudi delovanje sistema zaščite pred strelo.
Načrt električnih inštalacij in električne opreme mora zagotoviti usklajenost
vseh uporabljenih ukrepov oziroma rešitev (v nadaljnjem besedilu: ukrepi) v
zvezi z električno napeljavo in zaščito pred strelo, predvsem glede skupnih
elementov izenačitve potencialov, zunanjega lovilnega sistema z odvodi in
izvedbe notranjega sistema zaščite pred strelo.
III. NAČINI IZPOLNJEVANJA ZAHTEV
6. člen
(tehnična smernica)
(1) Tehnična smernica za graditev, ki določa priporočene
gradbene ukrepe oziroma rešitve za dosego zahtev tega pravilnika, je tehnična
smernica za graditev TSG‑N‑003 Zaščita pred delovanjem strele (v nadaljnjem
besedilu: tehnična smernica).
(2) Če so pri projektiranju, izvedbi in vzdrževanju sistema
zaščite pred strelo v stavbah v celoti uporabljeni ukrepi, navedeni v tehnični
smernici ali v dokumentih, na katere se ta sklicuje, velja domneva o skladnosti
z zahtevami iz tega pravilnika.
7. člen
(uporaba drugih ukrepov)
(1) Pri projektiranju, izvedbi in vzdrževanju sistema zaščite
pred strelo se smejo namesto ukrepov, navedenih v tehnični smernici, uporabiti
rešitve v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike, ki zagotavljajo izpolnitev
zahtev tega pravilnika in vsaj enako stopnjo varnosti kot projekt, pripravljen
z upoštevanjem tehnične smernice.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka pomenijo upoštevanje
zadnjega stanja gradbene tehnike v skladu z zakonom, ki ureja graditev.
Izpolnjenost zahtev za zaščito stavb pred delovanjem strele po tem pravilniku
se v takem primeru zagotovi v skladu z 14. členom tega pravilnika.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je treba v vseh
primerih uporabiti metodologijo analize tveganja pred udarom strele iz 2. točke
tehnične smernice in ukrepe, navedene v 9. in 11. členu tega pravilnika.
8. člen
(izvajalec preverjanja)
(1) Naloge, povezane s preverjanji sistemov iz 9. in
11. člena tega pravilnika, smejo opravljati le posamezniki s pridobljeno
nacionalno poklicno kvalifikacijo za preverjanje zahtevnih električnih
inštalacij in inštalacij zaščite pred delovanjem strele in nacionalno poklicno
kvalifikacijo za preverjanje manj zahtevnih električnih inštalacij in
inštalacij zaščite pred delovanjem strele v skladu z Zakonom o nacionalnih
poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo
in 85/09).
(2) Preverjanja sistema zaščite pred strelo, zgrajene v
zaščitnem nivoju I in II, opravlja posameznik, ki si je pridobil poklicno
kvalifikacijo za preglednika zahtevnih električnih inštalacij in inštalacij
zaščite pred delovanjem strele.
(3) Preverjanja sistema zaščite pred strelo, zgrajene v
zaščitnem nivoju III in IV, opravlja posameznik, ki si je pridobil poklicno
kvalifikacijo za preglednika manj zahtevnih električnih inštalacij in
inštalacij zaščite pred delovanjem strele.
(4) Ne glede na prejšnje odstavke smejo naloge, povezane s
preverjanji sistemov v eksplozijsko ogroženih objektih oziroma prostorih,
opravljati le posamezniki s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za
preverjanje zahtevnih električnih inštalacij ob prisotnosti pooblaščene osebe
delodajalca za delo v eksplozivnem okolju v skladu s predpisom, ki ureja
protieksplozijsko zaščito.
(5) Vizualne preglede enostanovanjskih in dvostanovanjskih
stavb lahko opravi tudi posameznik brez pridobljene nacionalne poklicne
kvalifikacije za preverjanje električnih inštalacij.
(6) Tuji ponudniki s sedežem v državi članici Evropske unije,
Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali s sedežem v
državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu:
države pogodbenice), ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati dejavnosti,
povezane s preverjanji električnih inštalacij iz 9. in 11. člena tega
pravilnika, lahko opravljajo to dejavnost v vseh statusnopravnih oblikah, če
izpolnjujejo pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi sedeža.
(7) Tuji ponudniki, ki nimajo sedeža v državah pogodbenicah
(v nadaljnjem besedilu: tretje države), lahko opravljajo dejavnost, ki sodi v
opis nalog, povezanih s preverjanji električnih inštalacij iz 9. in 11. člena
tega pravilnika pod pogoji iz prejšnjega odstavka, če je izpolnjen pogoj
materialne vzajemnosti. Ta je izpolnjen, če ponudniki, ki imajo sedež v
Republiki Sloveniji, v državi sedeža tujega ponudnika lahko opravljajo
dejavnost, ki sodi v opis nalog, povezanih s preverjanji električnih inštalacij
iz 9. in 11. člena tega pravilnika pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod
katerimi jih lahko ponujajo v Republiki Sloveniji tuji ponudniki in
izpolnjevanje katerih za ponudnika s sedežem v Republiki Sloveniji ni bistveno
težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za tuje
ponudnike. Če je sedež ponudnika v več tretjih državah, se pri ugotavljanju
materialne vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je strožji.
9. člen
(prvo preverjanje sistema)
(1) Investitor mora pred pričetkom izvajanja del na objektu
zagotoviti imenovanje izvajalca preverjanja. Izvajalec preverjanja pri gradnji
istega objekta ne more nastopati kot nadzornik.
(2) Izvajalec preverjanja mora za novo izvedene sisteme zaščite
pred strelo ob sodelovanju nadzornika za električne in strelovodne inštalacije
v ustreznih fazah gradnje opraviti preverjanje, ki obsega vizualni pregled,
preskus in meritve vgrajenega sistema zaščite pred strelo.
(3) Pri dejanjih iz prejšnjega odstavka izvajalec preverjanja
preveri skladnost sistema zaščite pred strelo s tem pravilnikom in njegovo
varnost ter sestavi zapisnik na način, kot je določen v tehnični smernici.
Zapisnik je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta, kot je določen v predpisih,
ki urejajo graditev objektov.
10. člen
(delovanje in vzdrževanje)
(1) Lastnik stavbe mora v skladu z določbami tega pravilnika
zagotavljati pravočasno in pravilno izvedbo vseh dejanj, potrebnih za varno
delovanje in s tem povezano vzdrževanje vgrajenega sistema. Lastnik stavbe mora
v načrt njenega vzdrževanja v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževanje stavb,
vnesti tudi pravila za uporabo in vzdrževanje sistema zaščite pred strelo, na
podlagi katerih je omogočeno stavbo vzdrževati v skladu z zahtevami tega
pravilnika.
(2) Če ima večstanovanjska ali nestanovanjska stavba
upravnika, mora ta v okviru svojih pooblastil prevzeti skrb za izvedbo in
evidentiranje dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Naloge, povezane z vzdrževanjem sistema, opravljajo
izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
11. člen
(redna in izredna preverjanja)
(1) Redna in izredna preverjanja sistema zaščite pred strelo
spadajo med vzdrževanje stavb. Na stavbah z zaščitnima nivojema I ali II je
treba redna preverjanja izvajati najmanj vsaki dve leti in redne vizualne
preglede najmanj vsako leto. Na stavbah z zaščitnima nivojema III ali IV je
treba redna preverjanja izvajati najmanj vsaka štiri leta.
(2) V stavbah za proizvodnjo in hranjenje eksploziva in pri
sistemih zaščite pred strelo zaščitnih nivojev I in II, ki so izpostavljeni
ekstremnim vplivom okolja, kot so korozija zaradi kislega okolja v industriji,
velike mehanske obremenitve in podobno, je treba redna preverjanja izvajati
najmanj enkrat na leto, vizualni pregled pa najmanj vsakih šest mesecev.
(3) Izredno preverjanje se opravi po vsakem neposrednem udaru
strele v sistem zaščite pred strelo, po vsakršnih poškodbah stavbe zaradi udara
strele ali posegih na sistemu zaščite pred strelo, vključno z njegovo
rekonstrukcijo, ki lahko vplivajo na varnost stavbe in uporabnikov.
12. člen
(obseg preverjanj in zapisnik)
(1) Pri preverjanjih, navedenih v prejšnjem členu, se preveri
varnost vgrajenega sistema in sestavi zapisnik, kot je to določeno v tehnični smernici.
Zapisnik mora podati jasno in nedvoumno oceno ugotovljenega stanja preverjanega
sistema. Če izvajalec preverjanja ugotovi nepravilnosti na sistemu zaščite pred
strelo, ki predstavljajo ali bi lahko predstavljale nevarnost, vnese v zapisnik
seznam nepravilnosti in doda predlog potrebnih ukrepov za sanacijo stanja.
(2) Lastnik stavbe je dolžan pristojnemu inšpekcijskemu
organu iz tretjega odstavka 8. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št.
61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP) dati na vpogled vso
dokumentacijo, povezano s preverjanjem sistema zaščite pred strelo. Po
preverjanju sistema in predložene dokumentacije lahko inšpektor odredi potrebne
inšpekcijske ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
energetiko, požarno varnost oziroma varnost in zdravje pri delu.
IV. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
13. člen
(navedba podlage za projektiranje)
(1) Projektant mora v projektni dokumentaciji izrecno
navesti, ali je dokumentacija za izvedbo gradnje izdelana na podlagi tehnične
smernice ali na podlagi 7. člena tega pravilnika.
(2) Načrt iz prejšnjega odstavka glede sistema zaščite pred
strelo obsega:
-
zaščitni nivo stavbe,
-
ločilne razdalje med kovinskimi masami,
-
tlorise streh in fasade stavb z glavnimi karakteristikami lovilnega
sistema,
-
zunanji sistem zaščite pred strelo – lovilni sistem, odvode in sistem
ozemljil,
-
notranji sistem zaščite pred strelo – neposredne galvanske povezave s
prerezi in predvidene namestitve prenapetostnih zaščitnih naprav,
-
vrednost ozemljitvene upornosti s potrebnimi izračuni,
-
vrste ozemljil in merilnih stikov (npr. trak, obroč, temeljsko
ozemljilo),
-
vse priključke kovinskih mas z definiranimi zbiralkami za izenačitev
potencialov,
-
vrsto in položaj povezav s sosednjimi objekti (npr. voda, plin,
elektrika, informatika, zaščita),
-
sistem zaščite pred previsokimi napetostmi dotika in koraka in
-
druge podatke, ki so pomembni za inštalacijo oziroma sistem zaščite pred
strelo (npr. izoliran sistem).
14. člen
(obveznost preverjanja dokumentacije za izvedbo gradnje)
(1) Če projektant projektira zaščito pred strelo v skladu s
7. členom tega pravilnika, je treba opraviti preverjanje tistega dela
dokumentacije za izvedbo gradnje, ki se nanaša na nadzor brezhibnosti in
računske pravilnosti tistih sestavin načrta, ki določajo sistem zaščite pred
strelo, s katerimi se dokazuje, da predložena dokumentacija izpolnjuje zahteve
tega pravilnika z najmanj enakovredno ravnjo, kot če bi bila uporabljena
tehnična smernica.
(2) Preverjanje iz prejšnjega odstavka izvede projektant, ki
deluje na področju, ki ga ureja ta pravilnik in ni sodeloval pri projektiranju
obravnavane stavbe. Preverjanje v imenu in za potrebe projektanta opravi
pooblaščeni inženir elektrotehniške stroke, ki ni sodeloval pri projektiranju
obravnavane stavbe.
(3) Projektant, ki opravi preverjanje, vnese v zapisnik o
preverjanju le tiste podatke, ki so bistveni za obseg preverjanja iz prvega
odstavka tega člena. S podpisom zapisnika o preverjanju potrdi, da projekt
izpolnjuje zahteve tega pravilnika. Zapisnik je priloga projektne dokumentacije
za izvedbo gradnje.
V. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
15. člen
(dokumentacija v prehodnem obdobju)
Prijavi začetka gradnje se do 1. januarja 2022 lahko priloži
projekt za izvedbo izdelan v skladu s Pravilnikom o zaščiti stavb pred
delovanjem strele (Uradni list RS, št. 28/09, 2/12 in 61/17 – GZ), če je bila
pogodba za izdelavo dokumentacije za izvedbo gradnje sklenjena pred
uveljavitvijo tega pravilnika.
16. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik
o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Uradni list RS, št. 28/09, 2/12 in
61/17 – GZ).
17. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 007-383/2019
Ljubljana, dne 27. avgusta 2021
EVA 2019-2550-0046
Mag. Andrej Vizjak
minister
za okolje in prostor
Priloga
1: Stavbe z zahtevnimi strelovodnimi inštalacijami
Priloga
2: Tabelarični izpis maksimalnih vrednosti in karta največjih vrednosti gostote
strel za področje Slovenije