Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva obsega:

-        Pravilnik o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 107/12 z dne 28. 12. 2012),

-        Pravilnik o spremembi Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 56/17 z dne 13. 10. 2017),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 5/19 z dne 25. 1. 2019).

PRAVILNIK

o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določa metodologija financiranja javno-veljavnih vzgojno-izobraževalnih programov na področju srednjega šolstva, ki vključuje način določitve cene na udeleženca izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: dijak), vrednosti posameznega javno-veljavnega vzgojno-izobraževalnega programa in postopek določitve letnega obsega sredstev, ki se jih zagotavlja javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom, ki izvajajo te programe (v nadaljnjem besedilu: zavodi).

2. člen

(pomen pojmov)

(1) Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot v pravilniku, ki določa normative in standarde za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (v nadaljnjem besedilu: normativi in standardi).

(2) Pojmi, ki niso definirani v pravilniku iz prejšnjega odstavka, imajo naslednji pomen:

-        programi srednjega šolstva so javno-veljavni izobraževalni programi nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega splošnega in srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja, maturitetnega tečaja in javno-veljavni vzgojni program dijaških domov;

-        cena programa srednjega šolstva na dijaka je obseg sredstev za izvedbo programa srednjega šolstva, preračunan na dijaka na letni ravni;

-        letni obseg sredstev za izvajanje programa srednjega šolstva je zmnožek cene programa srednjega šolstva na dijaka in števila vpisanih dijakov v ta program v posameznem šolskem letu v zavodu.

II. NAČIN DOLOČITVE CENE NA DIJAKA V PROGRAMIH SREDNJEGA ŠOLSTVA

3. člen

(podlaga za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka)

Podlage za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka v programih srednjega šolstva so:

-        zakonsko opredeljen namen financiranja programov srednjega šolstva,

-        predpisani normativi in standardi za izvajanje programov srednjega šolstva,

-        javno veljavni vzgojno-izobraževalni programi, opredeljeni v prvi alineji drugega odstavka prejšnjega člena, ki so objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),

-        predpisana merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva,

-        predpisi s področja plač v javnem sektorju in področne kolektivne pogodbe,

-        izhodišča in vrednosti posameznih elementov cene, določena s tem pravilnikom in

-        cenik posameznih elementov cene programov, ki ga določi minister, pristojen za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), za proračunsko obdobje.

4. člen

(sestava in vrednotenje cene programa srednjega šolstva na dijaka)

(1) Ceno programa srednjega šolstva na dijaka sestavljajo stroški dela, ki se določijo v skladu s 5. členom tega pravilnika in izdatki za blago in storitve, ki se določijo v skladu s 6. členom tega pravilnika, ob upoštevanju obsega dejavnosti posameznega programa srednjega šolstva, določenega v skladu s 7., 8. in 9. členom tega pravilnika.

(2) Cene programov srednjega šolstva na dijaka določi minister za vsako proračunsko leto v skladu s tem pravilnikom in se objavijo na spletni strani ministrstva.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko minister spremeni vrednost cene programa srednjega šolstva na dijaka zaradi uskladitve s proračunskimi zmožnostmi.

5. člen

(sestavine stroškov dela in njihova vrednost)

(1) Stroške dela sestavljajo plače, prispevki delodajalca, stroški iz dela in drugi prejemki delavcev, potrebnih za izvedbo programov srednjega šolstva.

(2) Obseg sredstev za plače se določi tako, da se za obseg dejavnosti iz 7., 8. in 9. člena tega pravilnika upošteva število in vrsta delovnih mest v skladu z normativi in standardi (v nadaljnjem besedilu: normativno število delavcev), s tem, da se za posamezno delovno mesto upošteva naslednji plačni razred:

-        pomočnik ravnatelja (v srednji šoli) VII/2: 46. plačni razred,

-        učitelj VII/1 – razrednik, učitelj VII/2 – razrednik: 43. plačni razred,

-        učitelj VII/1, učitelj VII/2, učitelj praktičnega pouka VII/1, učitelj praktičnega pouka VII/2: 42. plačni razred,

-        učitelj praktičnega pouka VI: 39. plačni razred,

-        učitelj praktičnega pouka V: 37. plačni razred,

-        svetovalni delavec VII/2, knjižničar VII/2: 42. plačni razred,

-        pomočnik ravnatelja (v dijaškem domu) VII/2: 46. plačni razred,

-        vzgojitelj VII/2: 42. plačni razred,

-        organizator praktičnega pouka VI, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VI, vodja posestva VI: 39. plačni razred,

-        laborant III: 29. plačni razred,

-        računovodja VI: 32. plačni razred,

-        tajnik VIZ VI: 31. plačni razred,

-        administrator V: 27. plačni razred,

-        vzdrževalec računalniške opreme VII/1: 34. plačni razred,

-        tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V: 28. plačni razred,

-        tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije IV: 23. plačni razred,

-        hišnik IV: 23. plačni razred,

-        čistilec II: 18. plačni razred,

-        varnostnik V: 26. plačni razred,

-        perica II: 19. plačni razred,

-        vratar III: 20. plačni razred.

(3) Za delovna mesta iz prve do pete alineje prejšnjega odstavka se obseg sredstev za osnovne plače poveča za 1 % do največ 4 %. Odstotek povečanja določi minister ob določitvi cenika posameznih elementov cene programov.

(4) Pri določanju obsega sredstev za plače se upošteva višina dodatka za minulo delo za 24 let delovne dobe za vsako pripoznano delovno mesto iz drugega odstavka tega člena.

(5) Za delovno mesto učitelja praktičnega pouka v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, v katerih je določeno, da se lahko delo opravlja na delovnih mestih v dveh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upoštevata obe delovni mesti, in sicer vsako v deležu 50 %. Za delo, ki se lahko opravlja na delovnih mestih v treh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upošteva delovno mesto v najnižjem tarifnem razredu v deležu 30 %, drugi dve delovni mesti pa vsako v deležu po 35 %.

(6) Pri izračunu cene na dijaka se za izobraževalne programe upoštevata v razmerju 50 % delovni mesti vzdrževalec računalniške opreme VII/1 in tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V, za vzgojni program v dijaških domovih pa se v enakem razmerju 50 % upoštevata delovni mesti vzdrževalec učne tehnologije V in vzdrževalec učne tehnologije IV.

(7) V vzgojnem programu v dijaškem domu se upoštevajo dodatki za posamezna delovna mesta, in sicer:

-        za delovno mesto vzgojitelja se dodatek za popoldansko delo določi tako, da se vrednost tega dodatka, določenega v kolektivni pogodbi za javni sektor, izračuna za obseg 60 % celotne mesečne obveznosti vzgojitelja za 38 tednov vzgojne dejavnosti;

-        za delovno mesto varnostnika se dodatek za delo ponoči določi tako, da se vrednost tega dodatka, določenega v kolektivni pogodbi za javni sektor, izračuna za obseg 80 % celotne mesečne obveznosti varnostnika za 38 tednov vzgojne dejavnosti;

-        za delovno mesto vzgojitelja se dodatek za delo v nedeljo oziroma na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, upošteva v višini 1 % mase sredstev za plače vzgojiteljev.

(8) Sredstva za prispevke delodajalca za socialno varnost se določijo v skladu s zakonom, ki ureja socialno varnost, za vsako delovno mesto iz drugega odstavka tega člena.

(9) Obseg sredstev za povračila stroškov iz dela in drugih prejemkov delavcev za obseg dejavnosti iz 7., 8. in 9. člena tega pravilnika se določi na podlagi naslednjih meril:

-        regres za prehrano je zmnožek normativnega števila delavcev in predpisanega zneska regresa za prehrano na delavca dnevno za 10,5 mesecev, pri čemer se upošteva 22 delovnih dni v mesecu;

-        dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje je zmnožek vrednosti 16. premijskega razreda in normativnega števila delavcev;

-        nadomestilo za prevoz na in z dela se določi v obsegu, ki velja za regres za prehrano;

-        regres za letni dopust je zmnožek vrednosti predpisanega regresa za letni dopust na delavca in normativnega števila delavcev;

-        jubilejna nagrada je zmnožek povprečja vrednosti jubilejnih nagrad za 10, 20, 30 in 40 let in 10 % normativnega števila delavcev;

-        odpravnina ob upokojitvi je zmnožek vrednosti pripadajočih odpravnin v višini treh povprečnih plač 2,5 % normativnega števila delavcev.

6. člen

(sestavine izdatkov za blago in storitve in njihovo vrednotenje)

(1) Sredstva izdatkov za blago in storitve sestavljajo:

a)     sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva kot so določena s pravilnikom, ki ureja merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje izobraževalnih programov v srednjem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o materialnih stroških) za:

-  ogrevanje prostorov ob upoštevanju klimatske cone III,

-  električno energijo in vodo,

-  splošne materialne stroške,

-  stroške elektronskih komunikacij,

-  izvedbo vaj,

-  stroške obdelovalnega materiala,

-  pogonsko energijo,

-  drobno orodje,

-  zaščitna sredstva.

Višina sredstev za zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva se določi za posamezno vrsto programov srednjega šolstva na podlagi cenika za materialne stroške, ki ga določi minister, pri čemer se sredstvom za splošne materialne stroške prišteje tudi vrednost tarife za plačilo nadomestila za fotokopiranje avtorsko pravno varovanih del, ki se jih uporablja pri pouku, določene s Skupnim sporazumom o reproduciranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah v vrtcih in šolah v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 54/16).

b)     sredstva za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva v skladu s pravilnikom o materialnih stroških za:

-  tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev,

-  nabavo knjižničnega gradiva,

-  strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev,

-  zdravniške preglede zaposlenih,

-  šolske publikacije,

-  šolsko dokumentacijo.

Višina sredstev za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva se določi za posamezno vrsto programov srednjega šolstva tako, da se število točk, določenih v preglednici, pomnoži z vrednostjo točke za splošne materialne stroške, ki jo določi minister:

c)     sredstva za zagotavljanje drugih dejavnosti v zvezi z izvajanjem izobraževalnih programov se določijo:

-  za pripravo in izvedbo splošne in poklicne mature ter zaključnega izpita v vrednosti, izračunani glede na obseg dejavnosti zavoda, določen s predpisi, ki urejajo maturo oziroma zaključni izpit;

-  za interesne dejavnosti in obvezne izbirne vsebine v obsegu in vrednosti v skladu z normativi in standardi;

-  za dodatek spremljevalcem na strokovni ekskurziji dijakov, določeni v programu srednjega šolstva, glede na predpisani obseg ur strokovnih ekskurzij v okviru ur, namenjenih interesnim dejavnostim oziroma obveznim izbirnim vsebinam za posamezno vrsto programa srednjega šolstva in v odvisnosti od števila dijakov;

-  za zdravstveno zavarovanje dijakov za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju, ob upoštevanju veljavne cene zavarovanja in obsega praktičnega usposabljanja pri delodajalcu, določenega s programom srednjega šolstva, s tem, da se za programe srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno-tehniškega izobraževanja upošteva en mesečni pavšal na dijaka na letnik, za programe srednjega poklicnega izobraževanja pa se upoštevajo štirje mesečni pavšali na dijaka na letnik;

-  za invalidsko zavarovanje dijakov za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju v vrednosti, izračunani v letnem pavšalnem znesku glede na veljavno ceno zavarovanja.

(2) Izdatki za blago in storitve sestavljajo:

a)     sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje vzgojnega programa za namene, določene s pravilnikom, ki ureja merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje vzgojnega programa v dijaških domovih (v nadaljnjem besedilu: merila za materialne stroške v dijaških domovih), za:

-  ogrevanje prostorov ob upoštevanju klimatske cone III,

-  električno energijo in vodo,

-  pisarniški material,

-  poštne storitve,

-  stroške elektronskih komunikacij,

-  izdajo domskih publikacij,

-  tehnično varovanje stavbe,

-  tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev,

-  nabavo knjižničnega gradiva,

-  druge splošne materialne stroške.

b)     Sredstva za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje vzgojnega programa v skladu z merili za materialne stroške v dijaških domovih za:

-  strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev,

-  zdravniške preglede zaposlenih,

-  domsko dokumentacijo.

Višina sredstev za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje vzgojnega programa se določi tako, da se 0,9 točke na dijaka pomnoži z vrednostjo točke za splošne materialne stroške, ki jo določi minister.

7. člen

(izhodišča za določitev obsega dejavnosti)

(1) Za izobraževalne programe srednjega šolstva je izhodišče za določitev dela cene programov srednjega šolstva na dijaka obseg dejavnosti, ki je določen v odvisnosti od:

-        obsega ur pouka po predmetnikih izobraževalnih programov ter obsega ur za razredništvo, timsko oziroma medpredmetno poučevanje ter druge naloge učiteljev v skladu z normativi in standardi,

-        delitev dijakov v skupine pri posameznih predmetih v skladu z izobraževalnim programom, normativi in standardi ter merili iz tega pravilnika,

-        števila oddelkov in dijakov.

(2) Za posamezne vrste izobraževalnih programov srednjega šolstva se upošteva naslednje število oddelkov in dijakov:

-        za programe nižjega poklicnega izobraževanja: 9 oddelkov na letnik (skupaj 18 oddelkov), 10 dijakov na oddelek,

-        za programe srednjega poklicnega izobraževanja: 7 oddelkov na letnik (skupaj 21 oddelkov), 21 dijakov na oddelek,

-        za programe srednjega strokovnega izobraževanja: 6 oddelkov na letnik (skupaj 24 oddelkov), 26 dijakov na oddelek,

-        za programe poklicno-tehniškega izobraževanja: 9 oddelkov na letnik (skupaj 18 oddelkov), 26 dijakov na oddelek,

-        za programe srednjega splošnega izobraževanja, razen za program Umetniške gimnazije, glasbene smeri (moduli: Glasbeni stavek; Petje – instrument; Jazz zabavna glasba) in plesne smeri (modul Balet) ter za športne oddelke gimnazijskega programa: 6 oddelkov na letnik (skupaj 24 oddelkov), 26 dijakov na oddelek,

-        za program Umetniška gimnazija, glasbena smer (moduli: Glasbeni stavek; Petje – instrument; Jazz zabavna glasba) in plesna smer (modul Balet): 4 oddelki na letnik (skupaj 16 oddelkov), 24 dijakov na oddelek,

-        za športne oddelke gimnazijskega programa: 6 oddelkov na letnik (skupaj 24 oddelkov), 22 dijakov na oddelek,

-        za program poklicnega tečaja: 15 oddelkov, 34 dijakov na oddelek,

-        za program maturitetnega tečaja: 15 oddelkov, 36 dijakov na oddelek.

(3) Za vzgojno dejavnost je izhodišče za določitev dela cene na dijaka 520 dijakov.

8. člen

(dodatni obseg ur, namenjen delitvam v izobraževalnih programih srednjega šolstva)

A. SKUPNO

(1) Pri prvem tujem jeziku se v obsegu, ki je določen s predmetnikom posameznega izobraževalnega programa, doda na program oziroma letnik dodatni obseg ur, ki ustreza obsegu ur za letnik po programu za 1 skupino.

(2) Pri drugem tujem jeziku se v povezavi s številom oddelkov za ustrezno vrsto izobraževalnega programa iz 7. člena tega pravilnika doda v skladu z veljavnimi normativi in standardi na program oziroma letnik ustrezni dodatni obseg ur.

(3) Pri športni vzgoji se v povezavi s skupnim številom oddelkov in dijakov za ustrezno vrsto izobraževalnega programa iz 7. člena tega pravilnika upošteva v skladu z veljavnimi normativi in standardi pri urah športne vzgoje, določene s predmetnikom posameznega programa, ustrezno število skupin, povprečne velikosti, kot izhaja iz normativa.

B. POSEBNOSTI ZA PROGRAME SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA

(4) Pri italijanščini v šolah s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju se zaradi začetnega oziroma nadaljevalnega učenja italijanščine iz osnovne šole doda na program oziroma letnik v skladu z normativi in standardi dodatni obseg ur, ki ustreza obsegu ur italijanščine na letnik po predmetniku posameznega izobraževalnega programa za 1 skupino.

(5) Pri latinščini v izobraževalnem programu klasična gimnazija se zaradi začetnega oziroma nadaljevalnega učenja latinščine doda v skladu z normativi in standardi na letnik dodatni obseg ur, ki ustreza obsegu ur latinščine po predmetniku programa za 1 skupino na letnik.

(6) V povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 7. člena tega pravilnika se doda ustrezni dodatni obseg ur, ki je z normativi in standardi določen za izbirne predmete za posamezne gimnazijske programe in maturitetni tečaj ter za diferencirano izvedbo pouka v 4. letniku pri matematiki in tujih jezikih ter latinščini.

(7) V povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 7. člena tega pravilnika se doda ustrezni dodatni obseg ur, ki je z normativi in standardi določen za izbirne strokovne predmete in za izbirne strokovne maturitetne predmete za izobraževalni program tehniške gimnazije.

(8) Za gimnazijske izobraževalne programe se v povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 7. člena tega pravilnika ter normativnimi merili o načinu določanja skupin upoštevajo delitve v skupine ter velikost le-teh pri predmetih v obsegu, ki je določen z veljavnimi izobraževalnimi programi.

(9) Za delovna mesta laborantov in korepetitorjev, ki sodelujejo pri pouku posameznih predmetov, se v povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 7. člena tega pravilnika upošteva dodatni obseg ur in velikost skupin, kot je določeno z veljavnim izobraževalnim programom ter normativi in standardi.

C. POSEBNOSTI ZA PROGRAME POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA

(10) Pri vrednotenju programov poklicnega in strokovnega izobraževanja oziroma pri določanju cene programa srednjega šolstva na dijaka se, v povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 7. člena tega pravilnika ter normativnimi merili o velikosti in načinu določanja skupin, za delitve dijakov v skupine upoštevajo naslednji kriteriji:

-        pri naravoslovnih predmetih ter pri informatiki v okviru splošno-izobraževalnih predmetov (v predmetnikih oznaka A) se za delitve dijakov v skupine upošteva enak delež ur od ur za te predmete po predmetniku, kot jih je bilo v ustreznem predhodnem programu predpisanih za delitev dijakov v skupine;

-        pri strokovno-teoretičnih vsebinah v okviru strokovnih modulov in odprtega kurikula (v predmetnikih oznaka B (B-C) in E) se za delitve dijakov v skupine upošteva enak delež ur od ur za strokovne vsebine po predmetniku, kot so bile predpisane v ustreznem predhodnem programu za delitev dijakov v skupine; za nove izobraževalne programe, za katere ni moč ugotoviti predhodnega izobraževalnega programa, se za delitev dijakov v skupine upošteva enak delež ur, kot je priznan za izobraževalne programe v istem ali podobnem področju, opredeljenem v Klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja KLASIUS-P;

-        pri praktičnem pouku se za povezovanje dijakov v skupine upošteva pravilo za določitev števila skupin, kot je določeno z normativi in standardi za izvedbo praktičnega pouka, v tako oblikovani skupini pa se upošteva obseg ur, določen v predmetniku posameznega izobraževalnega programa (v predmetnikih oznaka C);

-        pri posameznih vsebinah praktičnega pouka, ki se vežejo na praktični pouk steklopihaštva, v rudarski jami, sečnjo gozdov, zobozdravstvo, zdravstveno nego in oskrbo, praktični pouk v hlevu, vožnjo z motornim vozilom, pri posameznih vsebinah strojne obdelave v izobraževalnih programih s področja strojništva in lesarstva (v predmetnikih oznaka C) se upošteva velikost skupin, določena z normativi in standardi v enakem deležu ur od praktičnega pouka, kot jih je bilo v ustreznem predhodnem programu.

(11) Odprti del kurikula (v predmetnikih oznaka E) se pri vrednotenju upošteva:

-        v nižjem poklicnem izobraževanju 50 % obsega ur za teoretični pouk, preostanek pa za praktični pouk,

-        v srednjem poklicnem izobraževanju 60 % obsega ur za teoretični pouk, preostanek pa za praktični pouk,

-        v srednjem strokovnem izobraževanju in poklicno-tehniškem izobraževanju 80 % obsega ur za teoretični pouk, preostanek pa za praktični pouk.

9. člen

(ostale naloge, potrebne za izvedbo programa srednjega šolstva)

(1) Z normativi predpisana učna ali vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja se upošteva pri določitvi normativnega števila učiteljev ali vzgojiteljev iz 7. člena tega pravilnika.

(2) Za druga delovna mesta strokovnih delavcev in računovodsko-administrativnih ter tehničnih delavcev, določena v skladu z normativi in standardi, je izhodišče za določitev letne cene programa srednjega šolstva na dijaka 520 dijakov.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek je za delovno mesto čistilca izhodišče za določitev letne cene programa srednjega šolstva na dijaka v izobraževalnih programih 120 dijakov, v vzgojnem programu dijaškega doma pa 150 dijakov.

10. člen

(vzgojna dejavnost dijaškega doma v sklopu zavoda)

Cena vzgojnega programa na dijaka v dijaškem domu v sklopu zavoda znaša 93 % cene vzgojnega programa na dijaka v samostojnem dijaškem domu.

III. DOLOČITEV LETNEGA OBSEGA SREDSTEV ZA ZAVOD

1. Letni obseg sredstev za programe

11. člen

(letni obseg sredstev za programe srednjega šolstva)

(1) Letni obseg sredstev za izvedbo programa srednjega šolstva, ki ga izvaja zavod, se posameznemu zavodu določi za proračunsko leto.

(2) Če zavod izvaja več programov srednjega šolstva, je letni obseg sredstev za programe srednjega šolstva seštevek letnega obsega sredstev iz prejšnjega odstavka po teh programih.

(3) Pri določitvi sredstev se upošteva število dijakov, vpisanih v programe srednjega šolstva, v šolskem letu, ki se začne pred začetkom proračunskega leta, na dan 15. september. Ne glede na prejšnji stavek se za dijake, vpisane v poklicni in maturitetni tečaj ter dijaški dom, upošteva stanje vpisa na dan 30. september.

12. člen

(deficitarni poklici)

Za izvajanje izobraževalnega programa za pridobitev deficitarnega poklica lahko minister zavodu dodeli dodatna sredstva.

13. člen

(dodatna sredstva)

(1) Zavodu se lahko dodelijo dodatna sredstva za izvajanje programa srednjega šolstva, če sredstva, določena v skladu s tem pravilnikom, ne zadostujejo za njegovo izvedbo zaradi:

-        odstopanja kadrovske zasedbe delovnih mest od vrednosti, določenih na podlagi drugega odstavka 5. člena tega pravilnika,

-        usmeritve dijakov s posebnimi potrebami v izobraževalni program, zaradi katerih je znižan normativ v oddelku,

-        drugih utemeljenih razlogov.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zavodu zagotovijo na podlagi obrazložene vloge. O utemeljenosti vloge odloči ministrstvo, pri čemer mora zavod zagotoviti ministrstvu vpogled v podatke oziroma analize, ki jih potrebuje za ugotovitev utemeljenosti vloge.

2. Sredstva za vodstvena delovna mesta

14. člen

(sredstva za vodstvena delovna mesta)

(1) Sredstva za delovno mesto ravnatelja oziroma direktorja se določijo v skladu s predpisi, ki določajo uvrstitev delovnih mest vodstvenih delavcev v javnih zavodih s področja javnega srednjega šolstva v plačne razrede.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka vključujejo plače, prispevke delodajalca, stroške iz dela in druge prejemke, ob upoštevanju dejanske zasedbe delovnih mest, in se zavodu nakazujejo mesečno.

(3) V primeru odsotnosti ravnatelja oziroma direktorja zaradi bolniške odsotnosti oziroma starševskega dopusta, daljšega od 30 dni, se zavodu za strokovnega delavca, ki nadomešča ravnatelja oziroma direktorja med njegovo odsotnostjo, zagotovijo sredstva za plačilo dodatka za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v skladu s predpisi.

3. Razvojna sredstva

15. člen

(sredstva za razvoj srednjega šolstva)

(1) Minister lahko določi do 2 % dodatnih sredstev na obseg sredstev, določenih v skladu z 11. členom tega pravilnika, za razvoj poklicnega in srednjega strokovnega ter splošnega izobraževanja.

(2) Za delovanje medpodjetniškega izobraževalnega centra v zavodu se obseg sredstev določi tako, da se dvanajstkratna vrednost plačnega razreda pomočnika ravnatelja iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika pomnoži s faktorjem, določenim na podlagi števila dijakov, vpisanih v poklicno in srednje strokovno izobraževanje ter števila teh izobraževalnih programov, kot je določeno v naslednji preglednici:

(3) Dodatna sredstva za naloge, povezane z delovanjem centrale učnega podjetja, določi minister v skladu z veljavnimi normativi in standardi za zavod, na katerem je sedež centrale podjetja, ob upoštevanju enega delovnega mesta pomočnika ravnatelja in delovnega mesta učitelja VII/1 ali VII/2 iz 5. člena tega pravilnika.

4. Letni obseg sredstev za zavod

16. člen

(način določitve obsega sredstev)

(1) Letni obseg sredstev iz 11. in 12. člena tega pravilnika določi minister do začetka proračunskega leta, ob upoštevanju višine sredstev, zagotovljenih v državnem proračunu za področje srednjega šolstva. Sredstva iz 13. in 15. člena tega pravilnika določi minister med proračunskim letom.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko sredstva iz 11. in 12. člena tega pravilnika določijo za obdobje, ki je krajše od proračunskega leta, in sicer zaradi programskih ali statusno-pravnih sprememb zavoda ali iz drugih utemeljenih razlogov.

(3) Letni obseg sredstev iz 11. do 15. člena tega pravilnika zavod prejme praviloma v mesečnih zneskih.

(4) Če se med proračunskim letom spremenijo vrednosti sestavin cene programa srednjega šolstva na dijaka iz 5. in 6. člena tega pravilnika oziroma spremenijo predpisi, ki vplivajo na obseg sredstev iz 11. člena tega pravilnika, minister na novo določi obseg sredstev za zavod.

17. člen

(financiranje zasebnih zavodov)

(1) Na podlagi metodologije, določene s tem pravilnikom, se iz državnega proračuna financirajo programi srednjega šolstva, ki jih izvajajo zasebni zavodi oziroma druge pravne osebe zasebnega prava, ki izvajajo te programe na podlagi koncesije oziroma izvajajo zasebne programe, ki so kot enakovredni javno-veljavnim programom srednjega šolstva pridobili pravico do financiranja iz državnega proračuna v skladu z zakonom.

(2) Zasebnim zavodom iz prejšnjega odstavka se letni obseg sredstev iz 11. člena tega pravilnika, druge alineje prvega odstavka 13. člena, 14. člena in prvega odstavka 15. člena tega pravilnika za izvedbo istovrstnega javno-veljavnega programa določi v odstotku, kot izhaja iz zakona, ob smiselni uporabi 16. člena tega pravilnika.

IV. SREDSTVA ZA DRUGE NAMENE OZIROMA DEJAVNOSTI ZAVODA

18. člen

(sredstva za mednarodno maturo)

(1) Za izvajanje programa mednarodne mature se upošteva enaka cena na dijaka, kot je določena za program Gimnazije.

(2) Za dejavnosti in storitve v zvezi z izvajanjem mednarodne mature, ki jih mora šola zagotoviti v skladu s programom mednarodne mature in niso zajeta v ceni programa Gimnazije, določi minister sredstva v obsegu, ugotovljenem na podlagi vrednotenja posameznih postavk teh stroškov, kot so opredeljeni z akti ministra oziroma predpisi, ki urejajo izvajanje mednarodne mature.

19. člen

(sredstva za druge upravičene namene)

Sredstva za namene, ki niso upoštevani v III. poglavju tega pravilnika, se zavodu zagotavljajo na podlagi predhodno ugotovljene upravičenosti, in sicer za:

-        fizično varovanje šolskega okoliša,

-        najemanje prostorov za izvajanje izobraževalnih programov,

-        odpravnine in nadomestila za presežne delavce,

-        nadomestilo za delavca invalida na čakanju,

-        dodatno strokovno pomoč dijakom s posebnimi potrebami,

-        spremljevalce gibalno oviranih dijakov,

-        dodatno število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami,

-        drugega tujega učitelja v evropskih oddelkih,

-        opravljanje pripravništva in mentorstvo pripravnikom,

-        prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov,

-        nadarjene dijake,

-        učenje slovenščine za dijake tujce,

-        učenje maternega jezika za dijake tujce,

-        sindikalnega zaupnika in

-        za druge namene, določene z zakonom, podzakonskimi predpisi oziroma področno kolektivno pogodbo.

V. POROČANJE, NADZOR IN SPREMLJANJE

20. člen

(namenskost porabe sredstev)

(1) Zavod v svojih poslovnih knjigah evidentira porabo sredstev, prejetih v skladu s tem pravilnikom, ločeno od ostalih stroškov na način, da je vsak trenutek možno ugotoviti namenskost porabe sredstev, gospodarnost in učinkovitost porabe. V breme teh sredstev ni dovoljeno obračunavati amortizacije in oblikovati rezervacije z vnaprejšnjim vračunavanjem stroškov ali vnaprejšnjim razmejevanjem prihodkov.

(2) Sredstva iz tega pravilnika so strogo namenska in jih sme zavod uporabljati izključno za pokrivanje stroškov za izvedbo programov srednjega šolstva, ki mu jih ministrstvo dodeli v izvajanje, in dejavnosti, povezane s temi programi.

(3) Zavod sme del sredstev iz 11. in 12. člena tega pravilnika porabiti za nakup opreme, povezane z izvajanjem programov srednjega šolstva, če je ta nakup načrtoval v finančnem načrtu, ki ga je predhodno uskladil z ministrstvom.

21. člen

(poročanje o delovanju zavoda)

Zavod ministrstvu najmanj enkrat letno pošlje:

-        podatke o številu dijakov, vpisanih v posamezne izobraževalne programe po letnikih oziroma vzgojni program, za tekoče šolsko leto,

-        podatke o letnem obsegu ur pouka po predmetih oziroma strokovnih modulih ter organizaciji izvedbe pouka za programe srednjega šolstva v šolskem letu ter število strokovnih in drugih delavcev,

-        podatke o organizaciji in izvedbi vzgojnega programa,

-        podatke o zaposlenih in njihovem obsegu dela,

-        finančni načrt z obrazložitvami za prihodnje proračunsko leto,

-        poročilo o realizaciji finančnega načrta z obrazložitvami za tekoče oziroma preteklo proračunsko leto,

-        druge podatke v skladu z navodili in roki ministrstva.

22. člen

(nadzor)

(1) Ministrstvo izvaja nadzor nad namensko porabo sredstev za izvedbo programov srednjega šolstva na podlagi usklajevanja finančnega načrta zavoda z obrazložitvami, s spremljanjem porabe sredstev, na podlagi letnih poročil po predpisih o računovodstvu, s pregledovanjem poslovne dokumentacije na zavodu in na podlagi neposrednega ali posrednega pregleda poslovanja zavoda, ki ga izvajajo pristojni organi.

(2) Zavod mora ministrstvu omogočiti vpogled v evidence, listine in drugo dokumentacijo, povezano z njegovim poslovanjem.

(3) Ministrstvo lahko kadarkoli preveri verodostojnost podatkov, ki jih posreduje zavod.

23. člen

(ukrepi)

Če se naknadno ugotovi, da je zavod posredoval napačne ali pomanjkljive podatke, na podlagi katerih mu je bil določen višji obseg sredstev, kot bi jih bil upravičen dobiti oziroma da je sredstva porabil za izvedbo aktivnosti, ki so neobičajne glede kraja izvedbe oziroma visokih stroškov, ki so z njimi povezani, in štejejo kot negospodarna raba javnih sredstev, se zavodu preveč nakazana sredstva odtegnejo praviloma v roku treh mesecev od ugotovitve, izjemoma pa tudi kasneje v istem ali naslednjem proračunskem letu.

24. člen

(odprava napak)

Če se naknadno ugotovi, da so sredstva iz 16. člena tega pravilnika za zavod določena v drugačnem obsegu, kot bi jih bil dejansko upravičen dobiti, se sredstva zavodu na novo določijo in ustrezno poračunajo, praviloma v istem proračunskem letu.

25. člen

(spremljanje izvajanja metodologije)

Minister določi način spremljanja izvajanja metodologije, določene s tem pravilnikom.

Pravilnik o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 107/12) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

26. člen

(prehod na financiranje po pravilniku)

(1) Z dnem uveljavite tega pravilnika se začnejo vsi zavodi, ki izvajajo programe srednjega šolstva, financirati v skladu z metodologijo, določeno s tem pravilnikom, ne glede na soglasje k sistemizaciji, izdano posameznim zavodov za šolsko leto 2012/2013.

(2) Ne glede na določbe tega pravilnika, se lahko za zavode, ki so se v šolskem letu 2012/2013 do konca leta 2012 financirali na podlagi soglasja k sistemizaciji delovnih mest in dejanske zasedbe delovnih mest, namenijo dodatna sredstva v proračunskem letu 2013 za šolsko leto 2012/2013. Minister določi v kakšni višini in za katere programe zavodov se izplačajo sredstva iz prejšnjega stavka.

27. člen

(razveljavitev prejšnjega pravilnika)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o uvajanju novega načina financiranja in organizacije vzgojno-izobraževalnega dela v srednjih in višjih strokovnih šolah ter dijaških domov (Uradni list RS, št. 75/05).

28. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2013.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 56/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. decembra 2017.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 5/19) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

(začetek uporabe)

Plačni razredi, določeni v drugem odstavku spremenjenega 5. člena pravilnika se upoštevajo za obračun plač v skladu z dinamiko, določeno v prvem odstavku 11. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/18).

4. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.