Pravilnik o izdelavi analize stroškov in koristi za uporabo soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje

Na podlagi četrtega odstavka 360. člena in drugega odstavka 364. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ministrica za infrastrukturo izdaja

PRAVILNIK

o izdelavi analize stroškov in koristi za uporabo soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik v skladu s tretjim in petim odstavkom 14. člena ter Prilogo IX Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1) določa podrobnejšo vsebino:

-        analize stroškov in koristi za celovito oceno možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje (v nadaljnjem besedilu: analiza za celovito oceno možnosti),

-        analize na ravni obrata, ki jo je treba izdelati pri načrtovanju novih gradenj in obsežni prenovi v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za obrate s skupno vhodno toplotno močjo nad 20 MW, metodologije, predpostavke za ekonomsko in finančno analizo ter načela (v nadaljnjem besedilu: analiza na ravni obrata).

2. člen

(pomen izrazov)

(1) V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.      ekonomski dejavniki so ekonomski stroški surovin, ki se ocenijo z upoštevanjem izgube za gospodarsko družbo in se jih vrednoti z alternativnimi stroški različnih vložkov. Med ekonomske dejavnike sodijo tudi sprememba višine stroškov surovin zaradi večje ali manjše odvisnosti od tujine, ki se oceni glede na ceno nadomestne uvožene energije, vrednotenje območja, ki bo oskrbovano, pri čemer se ocenijo vrednosti nepremičnin in zemljišč ter negativni učinki, ki so posledica izvedbe gradnje stanovanjskih objektov, proizvodne in neproizvodne storitve, mobilnost, poljedelstvo in infrastruktura;

2.      okoljski dejavniki so negativni ali pozitivni učinki na zrak, vodo ali zemljo ter drugi vplivi, ki se vrednotijo z okoljskimi eksternimi stroški odprave možnih negativnih učinkov, ki se jim ni mogoče izogniti (npr. izguba zemljišč oziroma uničenje podobe pokrajine);

3.      družbeni dejavniki so spremembe gospodarske družbe v okviru analize, ki se vrednotijo s stroški, ki vplivajo na gospodarsko družbo. Pri tem se upošteva vpliv na trg dela oziroma stopnja brezposelnosti;

4.      alternativna varianta pomeni analizo določenega geografskega območja na področju ogrevanja in hlajenja z upoštevanjem soproizvodnje z visokim izkoristkom in učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja, možnosti za učinkovito individualno ogrevanje in hlajenje ter ekonomsko in finančno analizo vseh ekonomskih učinkov, družbenih in okoljskih koristi, s katerimi so opredeljene variante za zadovoljevanje potreb po ogrevanju in hlajenju.

(2) Izrazi s področja graditve objektov, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov.

(3) Izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo energetiko.

(4) Izrazi s področja javnih financ, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

(5) Vsebina ekonomske in finančne analize je določena v skladu s predpisi, ki urejajo pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

(6) Analiza občutljivosti je analiza, ki je narejena na podlagi ocene stroškov ter koristi projekta ali skupine projektov, in sicer na podlagi različnih cen energije, stroškov vlaganj in drugih faktorjev, ki vplivajo na rezultat izračuna.

II. ANALIZA ZA CELOVITO OCENO MOŽNOSTI

3. člen

(namen)

(1) Analiza za celovito oceno možnosti mora temeljiti na sedanjih in prihodnjih potrebah po toploti in hlajenju, ekonomski upravičenosti in tehnični ustreznosti ter prispevati k lažji identifikaciji stroškovno najučinkovitejših variant za zadovoljevanje potreb po ogrevanju in hlajenju.

(2) Pri načrtovanju stroškovno najučinkovitejše variante oskrbe s toploto za analizirano geografsko območje za zadovoljevanje potreb po ogrevanju in hlajenju se v analizi upoštevajo energetske rešitve širšega lokalnega, regionalnega ali nacionalnega okolja.

4. člen

(vsebina analize za celovito oceno možnosti)

Analiza za celovito oceno možnosti vsebuje naslednje elemente:

-        opredelitev sistemske in geografske meje,

-        opredelitev možnih variant v okviru sistemske in geografske meje v zvezi z oskrbo in rabo ogrevanja ter hlajenja,

-        opredelitev izhodiščne variante,

-        opredelitev alternativnih variant,

-        izračun neto koristi,

-        predpostavke za ekonomsko analizo,

-        rezultate ekonomske analize in

-        analizo občutljivosti.

5. člen

(opredelitev sistemske in geografske meje)

(1) Sistemska meja opredeljuje meje energetskih sistemov znotraj določene geografske meje.

(2) Geografska meja poteka po natančno opredeljenem geografskem območju, regiji ali mestnem območju z namenom, da se celovito upoštevajo obstoječi in bodoči povezani energetski sistemi lokalnih skupnosti.

6. člen

(opredelitev možnih variant v okviru sistemske in geografske meje v zvezi z oskrbo in rabo ogrevanja ter hlajenja)

Pri analizi se upoštevajo vsi viri energije znotraj sistemskih in geografskih meja. Pri tem se uporabijo razpoložljivi podatki energetskih sistemov, vključno z odvečno toploto iz elektrarn in industrijskih obratov, sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov, značilnosti virov ter spreminjanje potreb po ogrevanju in hlajenju.

7. člen

(opredelitev izhodiščne variante)

Izhodiščna varianta pomeni obstoječe stanje na področju ogrevanja in hlajenja in se uporablja kot izhodišče, na podlagi katerega se ocenjujejo alternativne variante.

8. člen

(opredelitev alternativnih variant)

(1) Pri opredelitvi alternativnih variant na posameznem zaključenem delu analiziranega geografskega območja se upošteva zadovoljevanje potreb po ogrevanju in hlajenju. Pri tem se upoštevajo zlasti soproizvodnja z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje.

(2) Alternativne variante, ki zaradi tehničnih ali finančnih razlogov, nacionalnih predpisov ali časovnih omejitev niso izvedljive, se izločijo iz analize za celovito oceno možnosti na podlagi argumentiranih dejstev.

9. člen

(izračun neto koristi)

(1) Neto korist soproizvodnje z visokim izkoristkom, učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja ali oskrbe z učinkovitim individualnim ogrevanjem ter hlajenjem se izračuna kot razlika med ocenjenimi skupnimi dolgoročnimi stroški in skupnimi dolgoročnimi koristmi posamezne možnosti dobave energije ogrevanja ali hlajenja.

(2) Merilo pri izračunavanju neto koristi je neto vrednost. Obdobje vrednotenja analize za celovito oceno možnosti se določi na način, da se pri ocenjevanju upoštevajo vsi stroški in koristi alternativnih variant.

10. člen

(predpostavke za ekonomsko analizo)

Pri izdelavi ekonomske analize je treba:

a)     določiti predpostavke glede cen, vhodnih in izhodnih dejavnikov ter diskontne stopnje;

b)     uporabiti diskontno stopnjo, ki je določena z enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;

c)     upoštevati družbene, ekonomske in okoljske dejavnike posameznih alternativnih variant.

11. člen

(rezultati ekonomske analize)

Pri izboru najprimernejše alternativne variante glede na izhodiščno varianto se upoštevajo najmanj naslednji stroški, koristi in prihranki energije:

-        stroški, povezani z investicijo v obrate in nabavo opreme,

-        stroški dela,

-        stroški obratovanja,

-        stroški v zvezi z varovanjem in zaščito okolja in zdravja,

-        uvedba sistema soproizvodnje z velikim izkoristkom ter učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja za končne odjemalce,

-        zunanje okoljske, družbene in infrastrukturne koristi,

-        drugi morebitni stroški storitev oziroma prihranki energije.

III. ANALIZA NA RAVNI OBRATA

12. člen

(obveznost izdelave)

Investitor mora v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pri načrtovanju novih gradenj ali obsežne prenove obratov skupne toplotne moči nad 20 MW izdelati analizo stroškov in koristi za celovito oceno možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja na ravni obrata, pri kateri se upoštevajo zadnja celovita ocena možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje iz 3. člena.

13. člen

(vsebina analize stroškov in koristi na ravni obrata)

(1) Analiza na ravni obrata vsebuje najmanj naslednje podatke:

1.      podatke o stavbi, investitorju in odgovorni osebi investitorja ter izdelovalcu študije izvedljivosti,

2.      povzetek analize (navedba ciljev naložbe, kratek opis variant, predlog izbrane variante s prikazom investicijskih stroškov, predvidene finančne konstrukcije, kazalnike in okvirni časovni načrt izvedbe predlagane naložbe),

3.      analizo stanja in potreb po oskrbi z energijo,

4.      opredelitev možnih variant oskrbe z energijo ter preveritev usklajenosti z lokacijskimi pogoji,

5.      opredelitev naložbe (specifikacija opreme in del, analiza lokacije, časovni načrt izvedbe, varstvo okolja, kadri) za vsako varianto,

6.      oceno investicijskih stroškov z navedbo osnov za oceno vrednosti naložbe ter predvidenih virov financiranja in obveznosti do njih,

7.      izračun stroškov in koristi posamezne variante,

8.      izračun kazalnikov učinkovite rabe energije in stroškovnih kazalnikov variante.

(2) Analiza na ravni obrata mora vsebovati vse potrebne podatke in izračune, da se vsestransko ocenijo energijske, okoljske, finančne in druge rešitve (kot so tehnične, tehnološke, prostorske rešitve) ter primernost naložbe.

(3) Analiza na ravni obrata mora biti izdelana strokovno na podlagi razpoložljivih podatkov in na način, da je njena izdelava ekonomsko upravičena.

14. člen

(predpostavke za analizo na ravni obrata)

(1) Pri načrtovanju obrata, ki je namenjen samo proizvodnji električne energije, ali obrata, ki ne izkorišča odvečne toplote, se primerjata načrtovani obrat ali načrtovana prenova in enakovredni obrat, ki proizvaja enako količino električne energije ali procesne toplote ter izkorišča odvečno toploto in dobavlja toploto prek omrežij z visokim izkoristkom oziroma za daljinsko ogrevanje in hlajenje.

(2) Pri vrednotenju načrtovanega obrata se upoštevajo tudi potencialni prihodnji odjemi ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in oddaljenosti.

(3) Sistemska meja se določi na način, da vključuje načrtovani obrat in toplotne obremenitve, kot so stavbe in tehnološki procesi. V opredeljeni sistemski meji se določijo skupni stroški zagotavljanja toplote in električne energije za načrtovan obrat ali načrtovane prenove obrata in enakovreden obrat, ki proizvaja enako količino električne energije iz prvega odstavka tega člena.

(4) Pri vrednotenju toplotnih obremenitev industrijskega obrata ali obstoječega sistema daljinskega ogrevanja na urbanih območjih se upoštevajo toplotne obremenitve in stroški, ki nastanejo, če je skupina stavb ali del mest oskrbovana z novimi omrežji za daljinsko ogrevanje oziroma je nanje priključena.

(5) V okviru analize stroškov in koristi pri načrtovanem obratu se upoštevajo vrsta goriva, načrtovano letno število obratovalnih ur, lokacija ter potrebe po električni energiji in toploti.

(6) Za namen ekonomske analize primerjave obratov se upoštevajo potrebe po toploti in hladu ter načinu ogrevanja in hlajenja s primerljivimi mesti glede odjema in potreb, kjer je tudi treba zagotoviti ogrevanje in hlajenje. Primerjajo se stroški, povezani z infrastrukturo za načrtovani obrat, in obrat, s katerim se ta primerja.

(7) Ekonomska neto sedanja vrednost projekta je pozitivna, če ima projekt pozitivne rezultate analize stroškov in koristi.

15. člen

(izračun stroškov in koristi na ravni obrata)

(1) Izhodiščni podatki za vrednotenje variant na ravni obrata so stroški in koristi naložbe, pri čemer se opredelijo izhodiščna in alternativna varianta ter njihovi stroški in koristi.

(2) Prihodki in stroški se izračunavajo po metodi prirasta, ki temelji na primerjavi prihodkov in stroškov v naložbeni varianti s prihodki in stroški izhodiščne variante.

(3) Pri izračunu stroškov in koristi se upoštevajo:

-        investicijski in obratovalni stroški, stroški investicijskega in tekočega vzdrževanja, stroški zavarovanja,

-        koristi prodaje energije na trgu in prihranki iz naslova gradnje oziroma prenove ter koristi iz preostale vrednosti,

-        zunanji okoljski, družbeni in ekonomski dejavniki.

(4) Ekonomski dejavniki za projekcije stroškov in koristi morajo biti utemeljeni in verodostojni.

16. člen

(vrednotenje variant)

(1) Variante na ravni obrata na podlagi 13. člena tega pravilnika se ovrednotijo na podlagi najmanj naslednjih kazalnikov učinkovite rabe energije, vplivov na okolje in stroškovnih kazalnikov:

-        rabe končne energije (kWh/leto),

-        celotnih emisij CO2 (kg CO2/leto),

-        celotnih investicijskih, obratovalnih in vzdrževalnih stroškov na enoto proizvedene energije (€/kWh).

(2) Celotne stroške je treba oceniti najmanj na podlagi že izpeljanih investicij, finančnih vložkov ter že prepoznanih določljivih stroškov oziroma drugih izhodišč.

(3) Za vsako varianto je treba izračunati tudi naložbene kazalnike, s katerimi se vrednoti finančna upravičenost naložbe z vidika investitorja. Upošteva se priprava napovedi denarnih tokov, izkaza finančnih tokov in izračuna naložbenih kazalnikov, s katerimi se vrednoti finančna upravičenost naložbe z vidika investitorja.

(4) Naložbeni kazalniki iz prejšnjega odstavka so:

-        neto sedanja vrednost, ki je razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in vseh stroškov naložbe,

-        interna stopnja donosnosti, ki je diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost naložbe enaka nič,

-        relativna neto sedanja vrednost, ki je razmerje med neto sedanjo vrednostjo naložbe in diskontiranimi investicijskimi stroški,

-        enostavna doba vračila, ki je število let, v katerem se povrne začetni znesek naložbe brez upoštevanja časovne vrednosti denarja (upoštevajo se stroški in koristi v ekonomski dobi za reprezentativno leto, ki ga izbere investitor).

(5) Vsi stroški in koristi se obravnavajo na primerljivih osnovah, in sicer na podlagi cen, ki veljajo v času izdelave analize (stalne cene), in prihodnjih denarnih vrednosti na primerljivo sedanjo vrednost s pomočjo diskontne stopnje (diskontiranje).

(6) Pri izboru variante glede na opravljeno analizo se primerjajo kazalniki učinkovite rabe energije, vplivi na okolje in ekonomski dejavniki.

17. člen

(analiza občutljivosti izbrane variante)

Za analizo stroškov in koristi na ravni obrata se izdela analiza občutljivosti, v kateri se določijo parametri naložbe, ki vplivajo na kazalnike iz prejšnjega člena (npr. investicijski stroški, količina prodane energije, cene goriv, cene prodane energije). V analizi občutljivosti se izdelajo izračuni za spremembe parametrov in prikažejo vplivi sprememb na upravičenost naložbe. Za vsako spremembo posameznega parametra se izdela ločen račun.

18. člen

(obvezujoča navodila za izdelavo)

Ministrstvo, pristojno za energijo, na svojih spletnih straneh objavlja energijske in ekonomske parametre, ki se uporabljajo pri izdelavi ekonomske analize iz 10. člena ter izračunu stroškov in koristi iz 16. člena.

IV. KONČNA DOLOČBA

19. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-261/2018

Ljubljana, dne 17. decembra 2018

EVA 2018-2430-0064

Mag. Alenka Bratušek l.r.

ministrica

za infrastrukturo