Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij

Za izvrševanje 9., 13., 18. do 20., 25., 89., 92., 93., 95. in 100. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18) v povezavi s 23. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ in 75/17) izdaja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

PRAVILNIK

o dodeljevanju državnih štipendij

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik podrobneje opredeljuje vlogo in dokazila za dodelitev in nadaljnje prejemanje državne štipendije, izračun povprečne ocene, dodatke k državni štipendiji, upoštevanje starosti, izplačilo v primeru predčasnega zaključka izobraževanja in druga vprašanja, povezana z dodeljevanjem državnih štipendij na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18; v nadaljnjem besedilu: zakon).

2. člen

(vloga za dodelitev in nadaljnje prejemanje državne štipendije)

(1) Vlagatelj vloži vlogo za dodelitev državne štipendije na enotni vlogi ali posebni vlogi za dodelitev državne štipendije, objavljeni na spletni strani www.mddsz.gov.si. Vloga se vloži ob prvi dodelitvi državne štipendije za posamezno raven izobraževanja, o nadaljnjem prejemanju državne štipendije center za socialno delo odloči po uradni dolžnosti. Vlagatelj v postopku odločanja o dodelitvi oziroma nadaljnjem prejemanju državne štipendije predloži dokazila, določena s tem pravilnikom.

(2) Vlagatelj, ki uveljavlja državno štipendijo za izobraževanje v tujini, vlogi priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program, dokazilo o uspehu v predhodnem šolskem ali študijskem letu, dokazilo o javni veljavnosti izobraževalne ustanove in javni veljavnosti izobraževalnega programa ter dokazila za dodelitev dodatkov k štipendiji. Za nadaljnje prejemanje državne štipendije za izobraževanje v tujini štipendist vsako šolsko ali študijsko leto predloži dokazilo o vpisu v višji letnik in dokazilo o šolskem ali študijskem uspehu.

(3) Vlagatelj, ki uveljavlja državno štipendijo na podlagi statusa iz tretje do šeste alineje 12. člena zakona, priloži tudi dokazila, s katerimi dokazuje ta status (potrdilo o prijavi prebivanja, potrdilo o statusu rezidenta za daljši čas, dokazilo, da je vzdrževan družinski član itd.).

3. člen

(zaključek letnika in pogojni vpis)

(1) Šteje se, da je štipendist uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo, če se v naslednjem šolskem ali študijskem letu vpiše v višji letnik na ravni izobraževanja, ki je višja od njegove že pridobljene ravni izobrazbe, ne glede na smer in področje izobraževanja.

(2) Dijaku, ki je pogojno vpisan v višji letnik, pripada državna štipendija od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge oziroma od začetka šolskega leta v primeru nadaljnjega prejemanja, če manjkajoče obveznosti izpolni v roku, ki ga je določila šola.

4. člen

(izračun povprečne ocene)

(1) Povprečna ocena v srednješolskem izobraževanju je povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen vseh predmetov predhodnega letnika glede na letnik, za katerega se uveljavlja pravica do štipendije. Center za socialno delo pridobi povprečno oceno za dijake iz uradne evidence CEUVIZ.

(2) Povprečna ocena v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju je povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen, razen ocene iz diplomskega dela, ki jih je študent prejel v obdobju od 1. oktobra do 30. septembra preteklega študijskega leta glede na študijsko leto, za katerega se uveljavlja državna štipendija. V primeru dvopredmetnih študijskih programov se kot povprečna ocena šteje povprečna ocena iz obeh programov. Študenti predložijo centru za socialno delo izpis elektronskega indeksa o ocenah, pridobljenih v preteklem študijskem letu, najkasneje do 10. oktobra za preteklo študijsko leto.

(3) Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki natančno.

(4) Štipendist, ki se izobražuje v tujini, zagotovi v primeru, ko njegovih ocen ni mogoče enačiti oziroma primerjati z ocenami, kot jih urejajo predpisi s področja šolstva, uradno potrdilo pristojne ustanove o načinu ocenjevanja, na katerem ta navede vse možne ocene, vse pozitivne ocene in razpon posamezne ocene, če ta ni linearen. Center za socialno delo posamezno oceno pretvori v slovenski ocenjevalni sistem in izračuna povprečno oceno v skladu s tem členom.

5. člen

(upoštevanje starosti)

(1) Starost vlagatelja se ugotavlja na prvi dan šolskega ali študijskega leta prvega vpisa v izobraževalni program na ravni, ki je višja od njegove že pridobljene ravni izobrazbe.

(2) Pri vlagatelju, ki prekine izobraževanje za več kot eno šolsko ali študijsko leto, se upošteva starost ob ponovnem vpisu v izobraževalni program na ravni, ki je višja od njegove že pridobljene ravni izobrazbe.

6. člen

(dodatek za bivanje)

(1) Vlagatelj, ki biva v kraju izobraževanja, za dodelitev dodatka za bivanje vlogi priloži eno od naslednjih dokazil:

-        fotokopijo najemne pogodbe, iz katere je razviden strošek najema, sklenjene za šolsko ali študijsko leto, za katerega uveljavlja dodatek,

-        potrdilo dijaškega ali študentskega doma o nesubvencioniranem bivanju,

-        fotokopijo najemne pogodbe oziroma potrdilo študentskega oziroma dijaškega doma, če se izobražuje v tujini.

(2) Štipendistu pripada dodatek za bivanje, če ima v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče in sklenjeno najemno pogodbo za šolsko ali študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek. Podatek o prijavi začasnega prebivališča center za socialno delo pridobi iz uradnih evidenc. Dodatek se dodeli od začetka šolskega ali študijskega leta, če štipendist prijavi začasno prebivališče v kraju izobraževanja do konca meseca septembra tekočega šolskega leta (dijak) oziroma do konca meseca oktobra tekočega študijskega leta (študent). Za štipendista, ki se izobražuje v tujini, se prijava začasnega prebivališča ne preverja.

(3) Oddaljenost kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja se določi z razdaljo, ugotovljeno s spletnim daljinomerom »www.zemljevid.najdi.si« od naslova nepremičnine, v kateri ima vlagatelj stalno prebivališče, do naslova nepremičnine, v kateri se izobražuje. Če je dejanski kraj izobraževanja drugačen od sedeža izobraževalne ustanove, štipendist zagotovi podatek o dejanskem kraju izobraževanja.

(4) Šteje se, da štipendist biva v kraju izobraževanja, če je kraj začasnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja 25 km ali manj. Razdalja se ugotavlja na način, določen v prejšnjem odstavku.

(5) Štipendist lahko dodatek za bivanje uveljavlja tudi med šolskim ali študijskim letom. V tem primeru mu center za socialno delo dodeli dodatek od prvega dne naslednjega meseca po izpolnitvi pogojev.

(6) Če center za socialno delo ob obravnavi vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije ugotovi, da je štipendist spremenil začasno prebivališče, ga pozove, da v določenem roku predloži dokazila iz prvega odstavka tega člena.

7. člen

(dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami)

(1) Upravičenost do dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami ugotavlja center za socialno delo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, razen za primer invalidnosti ali telesne okvare, priznane na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ko center za socialno delo pozove vlagatelja oziroma štipendista, da predloži odločbo pristojnega organa iz 20. člena zakona.

(2) Štipendist lahko dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami uveljavlja med šolskim ali študijskim letom. V tem primeru mu center za socialno delo dodeli dodatek s prvim dnem naslednjega meseca po izpolnitvi pogojev, vendar ne prej kot od začetka tekočega šolskega oziroma študijskega leta dalje.

8. člen

(zaključek izobraževanja)

(1) Podatke o zaključku izobraževanja center za socialno delo pridobi iz uradnih evidenc. Če štipendist pravočasno zaključi izobraževalni pogram, center za socialno delo zaključi štipendijsko razmerje v informacijskem sistemu.

(2) Štipendist lahko ob prenehanju štipendijskega razmerja zaradi nepravočasnega zaključka izobraževalnega programa uveljavlja opravičljive razloge iz 87. člena zakona, pri čemer mora predložiti ustrezna dokazila o obstoju razlogov.

9. člen

(izplačilo štipendije v primeru predčasnega zaključka)

(1) V primeru predčasnega zaključka izobraževalnega programa se štipendistu izplača državna štipendija v znesku dodeljene višine štipendije za tekoče šolsko ali študijsko leto za preostale mesece zadnjega letnika, od prvega dne naslednjega meseca po zaključku. Če štipendist ni bil vpisan v vse letnike, se štipendistu za vsak preostali letnik izplača dvanajst oziroma deset v primeru zaključnega letnika srednješolskega izobraževanja mesečnih osnovnih zneskov državne štipendije, ki jo je prejemal pred zaključkom izobraževanja, brez dodatkov.

(2) Štipendistu izplačilo v enkratnem znesku zaradi predčasnega zaključka ne pripada, če je izobraževalni program zaključil v času dodatnega študijskega leta, vendar pred njegovim iztekom.

10. člen

(mirovanje štipendijskega razmerja)

(1) V skupno dobo trajanja mirovanja štipendijskega razmerja se šteje vsak zaključeni mesec mirovanja, ne glede na razlog, zaradi katerega štipendijsko razmerje miruje, razen če mirovanje nastopi zaradi preseganja cenzusa.

(2) Šteje se, da je štipendijsko razmerje mirovalo tri šolska oziroma študijska leta, če je mirovalo v skupnem trajanju 36 mesecev, razen če je mirovalo zaradi preseganja cenzusa.

11. člen

(prenehanje štipendijskega razmerja zaradi posredovanih neresničnih podatkov)

Če center za socialno delo ugotovi, da je štipendist pridobil štipendijo na podlagi posredovanih neresničnih podatkov, v skladu s šestim odstavkom 99. člena zakona odpravi odločbo o dodelitvi državne štipendije za tisto šolsko oziroma študijsko leto, za katero je bila pridobljena državna štipendija na podlagi neresničnih podatkov, in za šolsko oziroma študijsko leto, ki temu sledi.

12. člen

(pogojni dolg)

(1) Če štipendist ne zaključi uspešno obveznosti v roku, navedenem v odločbi s pogojnim dolgom, center za socialno delo na podlagi te odločbe začne postopek izterjave.

(2) Center za socialno delo na predlog štipendista podaljša rok za zaključek izobraževalnega programa za eno šolsko ali študijsko leto, če štipendist po izdaji odločbe iz prejšnjega odstavka predloži dokazila o okoliščinah z 87. člena zakona, zaradi katerih izobraževanja ni mogel pravočasno zaključiti.

13. člen

(udeleženci izobraževanja odraslih)

(1) Štipendistu, ki je udeleženec izobraževanja odraslih, se dodeli državna štipendija za obdobje, kolikor traja javno veljavni izobraževalni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe. Prejemanje štipendije se lahko podaljša iz razlogov iz prvega odstavka 87. člena zakona za največ eno šolsko leto.

(2) Štipendistu, ki je prekinil srednješolsko izobraževanje in nadaljuje izobraževanje kot udeleženec izobraževanja odraslih, se ob izpolnjevanju pogojev dodeli državna štipendija za toliko šolskih let, kolikor je preostalih letnikov, za katere še ni prejemal štipendije.

(3) V primeru prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist dolžan vrniti prejete zneske štipendije za tiste letnike, ki jih ni uspešno zaključil, o čemer predloži potrdilo izvajalca izobraževanja odraslih.

14. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 111/13 in 45/17), uporablja pa se do zaključka šolskega oziroma študijskega leta 2017/2018.

15. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za šolsko oziroma študijsko leto 2018/2019.

Št. 0072-14/2018

Ljubljana, dne 22. junija 2018

EVA 2018-2611-0058

dr. Anja Kopač Mrak l.r.

Ministrica
za delo, družino, socialne zadeve
in enake možnosti