Za izvrševanje 9., 13., 18. do 20., 25., 89., 92., 93.,
95. in 100. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13
– ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18) v povezavi s 23. členom Zakona o
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11,
40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO,
57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ in 75/17)
izdaja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
PRAVILNIK
o dodeljevanju državnih štipendij
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik podrobneje opredeljuje vlogo in dokazila za
dodelitev in nadaljnje prejemanje državne štipendije, izračun povprečne ocene,
dodatke k državni štipendiji, upoštevanje starosti, izplačilo v primeru
predčasnega zaključka izobraževanja in druga vprašanja, povezana z
dodeljevanjem državnih štipendij na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list
RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18; v nadaljnjem
besedilu: zakon).
2. člen
(vloga za dodelitev in nadaljnje prejemanje državne
štipendije)
(1) Vlagatelj vloži vlogo za dodelitev državne
štipendije na enotni vlogi ali posebni vlogi za dodelitev državne štipendije,
objavljeni na spletni strani www.mddsz.gov.si.
Vloga se vloži ob prvi dodelitvi državne štipendije za posamezno raven
izobraževanja, o nadaljnjem prejemanju državne štipendije center za socialno
delo odloči po uradni dolžnosti. Vlagatelj v postopku odločanja o dodelitvi oziroma
nadaljnjem prejemanju državne štipendije predloži dokazila, določena s tem
pravilnikom.
(2) Vlagatelj, ki uveljavlja državno štipendijo za
izobraževanje v tujini, vlogi priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program,
dokazilo o uspehu v predhodnem šolskem ali študijskem letu, dokazilo o javni
veljavnosti izobraževalne ustanove in javni veljavnosti izobraževalnega
programa ter dokazila za dodelitev dodatkov k štipendiji. Za nadaljnje
prejemanje državne štipendije za izobraževanje v tujini štipendist vsako šolsko
ali študijsko leto predloži dokazilo o vpisu v višji letnik in dokazilo o
šolskem ali študijskem uspehu.
(3) Vlagatelj, ki uveljavlja državno štipendijo na
podlagi statusa iz tretje do šeste alineje 12. člena zakona, priloži tudi
dokazila, s katerimi dokazuje ta status (potrdilo o prijavi prebivanja, potrdilo
o statusu rezidenta za daljši čas, dokazilo, da je vzdrževan družinski član
itd.).
3. člen
(zaključek letnika in pogojni vpis)
(1) Šteje se, da je štipendist uspešno zaključil letnik,
za katerega je prejemal štipendijo, če se v naslednjem šolskem ali študijskem
letu vpiše v višji letnik na ravni izobraževanja, ki je višja od njegove že
pridobljene ravni izobrazbe, ne glede na smer in področje izobraževanja.
(2) Dijaku, ki je pogojno vpisan v višji letnik, pripada
državna štipendija od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge oziroma
od začetka šolskega leta v primeru nadaljnjega prejemanja, če manjkajoče
obveznosti izpolni v roku, ki ga je določila šola.
4. člen
(izračun povprečne ocene)
(1) Povprečna ocena v srednješolskem izobraževanju je
povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen vseh predmetov predhodnega
letnika glede na letnik, za katerega se uveljavlja pravica do štipendije.
Center za socialno delo pridobi povprečno oceno za dijake iz uradne evidence
CEUVIZ.
(2) Povprečna ocena v višješolskem ali visokošolskem
izobraževanju je povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen, razen ocene
iz diplomskega dela, ki jih je študent prejel v obdobju od 1. oktobra do
30. septembra preteklega študijskega leta glede na študijsko leto, za
katerega se uveljavlja državna štipendija. V primeru dvopredmetnih študijskih
programov se kot povprečna ocena šteje povprečna ocena iz obeh programov. Študenti
predložijo centru za socialno delo izpis elektronskega indeksa o ocenah,
pridobljenih v preteklem študijskem letu, najkasneje do 10. oktobra za
preteklo študijsko leto.
(3) Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki
natančno.
(4) Štipendist, ki se izobražuje v tujini, zagotovi v
primeru, ko njegovih ocen ni mogoče enačiti oziroma primerjati z ocenami, kot
jih urejajo predpisi s področja šolstva, uradno potrdilo pristojne ustanove o
načinu ocenjevanja, na katerem ta navede vse možne ocene, vse pozitivne ocene
in razpon posamezne ocene, če ta ni linearen. Center za socialno delo posamezno
oceno pretvori v slovenski ocenjevalni sistem in izračuna povprečno oceno v
skladu s tem členom.
5. člen
(upoštevanje starosti)
(1) Starost vlagatelja se ugotavlja na prvi dan šolskega
ali študijskega leta prvega vpisa v izobraževalni program na ravni, ki je višja
od njegove že pridobljene ravni izobrazbe.
(2) Pri vlagatelju, ki prekine izobraževanje za več kot
eno šolsko ali študijsko leto, se upošteva starost ob ponovnem vpisu v
izobraževalni program na ravni, ki je višja od njegove že pridobljene ravni
izobrazbe.
6. člen
(dodatek za bivanje)
(1) Vlagatelj, ki biva v kraju izobraževanja, za
dodelitev dodatka za bivanje vlogi priloži eno od naslednjih dokazil:
-
fotokopijo najemne pogodbe, iz katere je razviden strošek najema,
sklenjene za šolsko ali študijsko leto, za katerega uveljavlja dodatek,
-
potrdilo dijaškega ali študentskega doma o nesubvencioniranem bivanju,
-
fotokopijo najemne pogodbe oziroma potrdilo študentskega oziroma
dijaškega doma, če se izobražuje v tujini.
(2) Štipendistu pripada dodatek za bivanje, če ima v
kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče in sklenjeno najemno
pogodbo za šolsko ali študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek. Podatek o
prijavi začasnega prebivališča center za socialno delo pridobi iz uradnih
evidenc. Dodatek se dodeli od začetka šolskega ali študijskega leta, če
štipendist prijavi začasno prebivališče v kraju izobraževanja do konca meseca
septembra tekočega šolskega leta (dijak) oziroma do konca meseca oktobra
tekočega študijskega leta (študent). Za štipendista, ki se izobražuje v tujini,
se prijava začasnega prebivališča ne preverja.
(3) Oddaljenost kraja stalnega prebivališča do kraja
izobraževanja se določi z razdaljo, ugotovljeno s spletnim daljinomerom »www.zemljevid.najdi.si«
od naslova nepremičnine, v kateri ima vlagatelj stalno prebivališče, do naslova
nepremičnine, v kateri se izobražuje. Če je dejanski kraj izobraževanja
drugačen od sedeža izobraževalne ustanove, štipendist zagotovi podatek o dejanskem
kraju izobraževanja.
(4) Šteje se, da štipendist biva v kraju izobraževanja,
če je kraj začasnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja 25 km ali
manj. Razdalja se ugotavlja na način, določen v prejšnjem odstavku.
(5) Štipendist lahko dodatek za bivanje uveljavlja tudi
med šolskim ali študijskim letom. V tem primeru mu center za socialno delo
dodeli dodatek od prvega dne naslednjega meseca po izpolnitvi pogojev.
(6) Če center za socialno delo ob obravnavi vloge za
nadaljnje prejemanje državne štipendije ugotovi, da je štipendist spremenil
začasno prebivališče, ga pozove, da v določenem roku predloži dokazila iz
prvega odstavka tega člena.
7. člen
(dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami)
(1) Upravičenost do dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami
ugotavlja center za socialno delo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, razen
za primer invalidnosti ali telesne okvare, priznane na podlagi odločbe Zavoda
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje, ko center za socialno delo pozove vlagatelja oziroma
štipendista, da predloži odločbo pristojnega organa iz 20. člena zakona.
(2) Štipendist lahko dodatek za štipendiste s posebnimi
potrebami uveljavlja med šolskim ali študijskim letom. V tem primeru mu center
za socialno delo dodeli dodatek s prvim dnem naslednjega meseca po izpolnitvi
pogojev, vendar ne prej kot od začetka tekočega šolskega oziroma študijskega
leta dalje.
8. člen
(zaključek izobraževanja)
(1) Podatke o zaključku izobraževanja center za socialno
delo pridobi iz uradnih evidenc. Če štipendist pravočasno zaključi
izobraževalni pogram, center za socialno delo zaključi štipendijsko razmerje v
informacijskem sistemu.
(2) Štipendist lahko ob prenehanju štipendijskega
razmerja zaradi nepravočasnega zaključka izobraževalnega programa uveljavlja
opravičljive razloge iz 87. člena zakona, pri čemer mora predložiti ustrezna
dokazila o obstoju razlogov.
9. člen
(izplačilo štipendije v primeru predčasnega zaključka)
(1) V primeru predčasnega zaključka izobraževalnega
programa se štipendistu izplača državna štipendija v znesku dodeljene višine
štipendije za tekoče šolsko ali študijsko leto za preostale mesece zadnjega
letnika, od prvega dne naslednjega meseca po zaključku. Če štipendist ni bil vpisan
v vse letnike, se štipendistu za vsak preostali letnik izplača dvanajst oziroma
deset v primeru zaključnega letnika srednješolskega izobraževanja mesečnih
osnovnih zneskov državne štipendije, ki jo je prejemal pred zaključkom
izobraževanja, brez dodatkov.
(2) Štipendistu izplačilo v enkratnem znesku zaradi
predčasnega zaključka ne pripada, če je izobraževalni program zaključil v času
dodatnega študijskega leta, vendar pred njegovim iztekom.
10. člen
(mirovanje štipendijskega razmerja)
(1) V skupno dobo trajanja mirovanja štipendijskega
razmerja se šteje vsak zaključeni mesec mirovanja, ne glede na razlog, zaradi
katerega štipendijsko razmerje miruje, razen če mirovanje nastopi zaradi
preseganja cenzusa.
(2) Šteje se, da je štipendijsko razmerje mirovalo tri
šolska oziroma študijska leta, če je mirovalo v skupnem trajanju 36 mesecev,
razen če je mirovalo zaradi preseganja cenzusa.
11. člen
(prenehanje štipendijskega razmerja zaradi posredovanih
neresničnih podatkov)
Če center za socialno delo ugotovi, da je štipendist pridobil
štipendijo na podlagi posredovanih neresničnih podatkov, v skladu s šestim
odstavkom 99. člena zakona odpravi odločbo o dodelitvi državne štipendije za
tisto šolsko oziroma študijsko leto, za katero je bila pridobljena državna
štipendija na podlagi neresničnih podatkov, in za šolsko oziroma študijsko
leto, ki temu sledi.
12. člen
(pogojni dolg)
(1) Če štipendist ne zaključi uspešno obveznosti v roku,
navedenem v odločbi s pogojnim dolgom, center za socialno delo na podlagi te
odločbe začne postopek izterjave.
(2) Center za socialno delo na predlog štipendista
podaljša rok za zaključek izobraževalnega programa za eno šolsko ali študijsko
leto, če štipendist po izdaji odločbe iz prejšnjega odstavka predloži dokazila
o okoliščinah z 87. člena zakona, zaradi katerih izobraževanja ni mogel
pravočasno zaključiti.
13. člen
(udeleženci izobraževanja odraslih)
(1) Štipendistu, ki je udeleženec izobraževanja
odraslih, se dodeli državna štipendija za obdobje, kolikor traja javno veljavni
izobraževalni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe. Prejemanje
štipendije se lahko podaljša iz razlogov iz prvega odstavka 87. člena zakona za
največ eno šolsko leto.
(2) Štipendistu, ki je prekinil srednješolsko
izobraževanje in nadaljuje izobraževanje kot udeleženec izobraževanja odraslih,
se ob izpolnjevanju pogojev dodeli državna štipendija za toliko šolskih let,
kolikor je preostalih letnikov, za katere še ni prejemal štipendije.
(3) V primeru prenehanja štipendijskega razmerja je
štipendist dolžan vrniti prejete zneske štipendije za tiste letnike, ki jih ni
uspešno zaključil, o čemer predloži potrdilo izvajalca izobraževanja odraslih.
14. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o
dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 111/13 in 45/17),
uporablja pa se do zaključka šolskega oziroma študijskega leta 2017/2018.
15. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za šolsko oziroma študijsko leto
2018/2019.
Št. 0072-14/2018
Ljubljana, dne 22. junija 2018
EVA 2018-2611-0058
dr. Anja Kopač Mrak l.r.
Ministrica
za delo, družino, socialne zadeve
in enake možnosti