Opozorilo: Neuradno prečiščeno
besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede
katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o sodnih izvedencih,
sodnih cenilcih in sodnih tolmačih obsega:
-
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih
(Uradni list RS, št. 84/18 z dne 28. 12. 2018),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih,
sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 148/21 z dne 15. 9.
2021),
-
Pravilnik
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in
sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 18/24 z dne 1. 3. 2024).
PRAVILNIK
o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik podrobneje določa način imenovanja in razrešitve
sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, pravila o vsebini in
obliki izkaznice in štampiljke, izvedbo disciplinskega postopka, vsebino in
način opravljanja posebnega preizkusa strokovnosti, ter plačilo za opravljeno
delo in povrnitev stroškov sodnim izvedencem, sodnim cenilcem in sodnim
tolmačem.
1.a člen
(uporaba)
(1) Določbe 1. in 8.
poglavja tega pravilnika se uporabljajo tudi, kadar se sodni izvedenec, sodni
cenilec ali sodni tolmač sklicuje na svoj status, pa ne gre za podajanje
izvida, mnenja, cenitve, tolmačenja ali prevoda na zahtevo sodišča ali drugega
državnega organa.
(2) Določbe 8. poglavja
tega pravilnika se uporabljajo tudi, kadar drug državni organ obračunava
plačilo za delo in povrnitev stroškov.
(3) Določbe 6. poglavja
tega pravilnika se ne uporabljajo, če se po določbah zakona, ki ureja status
sodnih izvedencev in sodnih cenilcev, glede nadzora nad njihovim delom
uporabljajo društvena pravila.
2. člen
(izdelava izvida, mnenja, cenitve ali prevoda)
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora
svoje delo opravljati redno, vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke,
natančno in po svojem najboljšem znanju ter svoj izvid in mnenje oziroma
cenitev ali prevod podati v roku, ki mu ga je določilo sodišče ali v upravnem
postopku drug državni organ.
(2) Če sodni izvedenec sodni, sodni cenilec ali sodni tolmač
ugotovi, da svojega dela ne more opraviti v določenem roku, ali da za izvedbo
naloge ni usposobljen, ali če obstajajo druge okoliščine, zaradi katerih lahko
utemeljeno pričakuje, da njegov izvid in mnenje oziroma cenitev ali prevod ne
bo mogel biti v pomoč sodišču, mora v 15 dneh po prejemu sklepa ali odredbe, s
katero je bil imenovan za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve ali
prevoda, o tem obvestiti sodišče ali drug državni organ.
(3) Sporočilo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega
tolmača o obstoju razlogov iz prejšnjega odstavka mora biti obrazloženo.
3. člen
(hramba in vrnitev gradiva)
Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora prejeto
gradivo, ki mu je bilo zaupano za namen izdelave izvida in mnenja oziroma
cenitve ali prevoda skrbno hraniti pred nepooblaščenim dostopom in pri obdelavi
osebnih podatkov iz gradiv spoštovati namene obdelav osebnih podatkov po
določbah zakonov, ki urejajo sodne postopke. Po opravljenem delu mora gradivo
skupaj z izvidom in mnenjem oziroma cenitvijo ali prevodom vrniti sodišču ali
drugemu državnemu organu.
2. NAČIN IMENOVANJA
4. člen
(vloga)
(1) Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca,
sodnega cenilca ali sodnega tolmača (v nadaljnjem besedilu: kandidat) vloži
vlogo pri Ministrstvu za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) po
objavi javnega poziva k predložitvi vlog za imenovanje sodnih izvedencev,
sodnih cenilcev in sodnih tolmačev v Uradnem listu Republike Slovenije ter na
spletni strani ministrstva.
(2) Kandidat mora vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti:
-
izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere
morajo biti razvidni stopnja in smer izobrazbe (študijski program), datum
zaključka izobraževanja in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena,
-
dokazila, da ima najmanj šest let delovnih izkušenj s posameznega
strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika, za katerega želi biti
imenovan;
-
izjavo, da ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim
izvedenstvom, sodnim cenilstvom ali sodnim tolmačenjem.
(3) Če je kandidat izobrazbo pridobil v tujini, mora, ne
glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka, k vlogi priložiti tujo
listino o izobraževanju in mnenje o izobraževanju po zakonu, ki ureja
vrednotenje in priznavanje izobraževanja, ali odločbo o priznavanju
izobraževanja za namen zaposlitve ali odločbo o nostrifikaciji.
(4) Kot dokazilo o delovnih izkušnjah iz drugega odstavka
tega člena šteje potrdilo ali izjava z natančno navedbo področja in trajanja
poklicnih izkušenj in zaposlitve kandidata.
(5) Če je kandidat državljan države članice Evropske unije
ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in ni državljan Republike
Slovenije, mora vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti še dokazilo o
državljanstvu države članice Evropske unije ali države članice Evropskega
gospodarskega prostora in potrdilo o poslovni sposobnosti, hkrati pa mora
navesti pristojno institucijo, kjer je pridobil aktivno znanje slovenskega
jezika (po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira raven C 2).
Priložena dokazila morajo biti overjena v skladu z zakonom, ki ureja overjanje
listin v mednarodnem prometu.
(6) Če želi kandidat pisni del posebnega preizkusa
strokovnosti opravljati s predložitvijo izvidov, mnenj, cenitev ali prevodov iz
prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, mora vlogi iz prvega odstavka
tega člena priložiti še tri anonimizirane izvide, mnenja, cenitve ali prevode.
(7) Ministrstvo vodi postopek za imenovanje sodnega
izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača v skladu z zakonom, ki ureja
sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, tem pravilnikom ter zakonom,
ki ureja splošni upravni postopek.
5. člen
(napotitev na poseben preizkus strokovnosti)
(1) Ministrstvo kandidate, ki so oddali vlogo na javni poziv
in izpolnjujejo vse ostale pogoje za imenovanje, napoti na poseben preizkus
strokovnosti (v nadaljnjem besedilu: preizkus). Termin za opravljanje preizkusa
se določi tako, da ima kandidat od prejema vabila do dneva preizkusa na voljo
najmanj 30 dni za pripravo na preizkus.
(2) Kandidat iz prejšnjega odstavka lahko vloži pisno prošnjo
za preložitev termina opravljanja preizkusa, v kateri obrazloži razloge in
priloži dokaze za svojo nezmožnost opravljanja preizkusa v danem terminu.
(3) Ministrstvo kandidatu iz prejšnjega odstavka iz
upravičenih razlogov preloži termin opravljanja preizkusa. Za upravičeni razlog
se štejejo nepričakovani dogodki in okoliščine ter neodložljive obveznosti
kandidata, kot so zlasti bolezen, smrt v ožji družini, odsotnost zaradi
starševskega dopusta in podobno.
6. člen
(odsotnost ali odstop od preizkusa)
(1) Če kandidat na dan preizkusa brez upravičenega razloga ne
pristopi k opravljanju preizkusa ali če odstopi, ko je že začel opravljati
preizkus, se šteje, da preizkusa ni opravil.
(2) Minister odloči o upravičenosti razlogov za odsotnost ali
odstop od preizkusa na podlagi pisne obrazložitve in predloženih dokazil
kandidata.
(3) Kandidat mora podati pisno obrazložitev iz prejšnjega
odstavka najpozneje v osmih dneh od dneva, določenega za opravljanje preizkusa,
sicer se šteje, da odsotnost ali odstop ni upravičen.
(4) Za upravičeni razlog iz prvega odstavka tega člena se
štejejo nepričakovani dogodki in okoliščine ter neodložljive obveznosti
kandidata, kot so zlasti bolezen, smrt v ožji družini, odsotnost zaradi
starševskega dopusta in podobno.
(5) Če minister odloči, da so razlogi upravičeni, določi
kandidatu nov termin opravljanja preizkusa.
7. člen
(ponovitev preizkusa)
(1) Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa, sme ponovno
opravljati preizkus po poteku treh mesecev od zadnjega določenega termina za
opravljanje preizkusa.
(2) Ministrstvo posreduje kandidatu vabilo k prijavi na
ponovni preizkus, ki vsebuje tudi obvestilo o terminu preizkusa, najpozneje v
30 dneh po poteku roka iz prejšnjega odstavka.
(3) Če se kandidat v roku, ki je določen v vabilu iz prejšnjega
odstavka, ne prijavi na ponovni preizkus, se šteje, da nima interesa za
imenovanje za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača in se
postopek z njegovo prijavo ustavi.
8. člen
(komisija)
(1) Komisija, pred katero kandidat opravlja preizkus, je
sestavljena iz najmanj treh članov, ki jih imenuje minister, in sicer:
-
predsednika, ki skrbi za pravilnost poteka preizkusa, izmed uslužbencev
ministrstva z univerzitetno izobrazbo pravne smeri ali končanim bolonjskim
magistrskim študijskim programom pravne smeri,
-
vsaj enega člana iz vrst sodnih izvedencev, sodnih cenilcev oziroma
sodnih tolmačev s strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika, za
katerega želi biti kandidat imenovan, če take osebe ni ali so bili vsi sodni
izvedenci, sodni cenilci oziroma sodni tolmači s tega področja in podpodročja
oziroma jezika izločeni oziroma v komisiji ne želijo sodelovati, pa se lahko
imenuje drug strokovnjak s tega področja, ki ni sodni izvedenec, sodni cenilec
oziroma sodni tolmač, in
-
enega člana izmed sodnikov, državnih odvetnikov, državnih tožilcev,
odvetnikov ali notarjev.
(2) Ministrstvo obvesti kandidata o sestavi komisije najmanj
15 dni pred dnem, določenim za pisni del preizkusa. Če želi kandidat pisni del
preizkusa opravljati s predložitvijo izvidov, mnenj, cenitev ali prevodov iz
prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, mora biti s sestavo komisije
seznanjen najmanj 60 dni pred dnem, določenim za pisni del preizkusa.
(3) Če se sestava komisije naknadno spremeni, ministrstvo o
tem nemudoma seznani kandidata.
(4) Zapisnikar, ki ga minister imenuje izmed javnih uslužbencev
ministrstva z najmanj VI. stopnjo izobrazbe, o poteku preizkusa vodi zapisnik.
(5) Članom komisije in zapisnikarju pripada plačilo za delo
in povračilo stroškov v višini, ki jo določi minister.
(6) Sredstva za delo komisij se zagotavljajo iz namenskih
prihodkov ministrstva in izplačujejo iz proračuna Republike Slovenije.
9. člen
(izpitna tajnost)
Pisne naloge, šifre kandidatov, izdelane pisne naloge,
zapisniki in drugo izpitno gradivo veljajo za tajne, z njimi pa se ravna v
skladu s predpisi, ki urejajo pravniški državni izpit, in morajo biti tudi
označeni kot izpitna tajnost.
10. člen
(vsebina preizkusa)
(1) Preizkus zajema preverjanje znanja z ustreznega
strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika ter praktičnih sposobnosti
in izkušenj ter vključuje poznavanje predpisov, teorije in strokovne prakse z
določenega strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika ter preverjanje
pravnega znanja.
(2) Preizkus za sodne tolmače za slovenski znakovni jezik
zajema:
-
slovenski znakovni jezik: gestikulacijo, znakovni govor, prstno abecedo
in
-
preverjanje pravnega znanja.
11. člen
(sestavni deli preizkusa)
(1) Preizkus je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.
(2) Če kandidat uspešno opravi pisni del, lahko pristopi k
ustnemu delu preizkusa. Predsednik komisije seznani kandidata z rezultatom
pisnega dela preizkusa na ustnem delu preizkusa.
12. člen
(pisni del preizkusa)
(1) Pisni del preizkusa
zajema pisno nalogo s strokovnega področja in podpodročja ali jezika, za
katerega se opravlja preizkus, ali oceno predloženih izvidov, mnenj, cenitev
ali prevodov, ki jih je kandidat na zahtevo sodišča izdelal v dveh letih pred
vložitvijo vloge za imenovanje za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali
sodnega tolmača.
(2) Pisna naloga za
sodnega izvedenca ali sodnega cenilca je zasnovana v obliki reševanja
strokovnega problema s študijem primera na podlagi predloženega gradiva ter z
izdelavo osnutka izvida in mnenja oziroma cenitve s strokovnega področja in
podpodročja, za katero se opravlja preizkus.
(3) Pisna naloga za
sodnega tolmača je zasnovana v obliki prevoda pravnih besedil ali listin iz
slovenskega jezika v tuj jezik, za katerega želi biti kandidat imenovan, in
prevoda pravnih besedil ali listin iz tega tujega jezika v slovenski jezik.
(4) Pisno nalogo
pripravijo člani komisije, določeni v drugi alineji prvega odstavka 8. člena tega pravilnika, in jo pošljejo Centru
za izobraževanje v pravosodju najmanj deset dni pred pisnim delom preizkusa.
(5) Izdelava pisne
naloge traja največ štiri ure. Kandidat ima lahko pri sebi zakone, druge
predpise, strokovno literaturo in slovarje.
(6) V času izdelave
pisne naloge se kandidat ne sme z nikomer posvetovati in ne sme uporabljati
nobenih telekomunikacijskih naprav niti jih ne sme imeti pri sebi. Kandidat
lahko prostor, kjer se opravlja preizkus, zapusti le z dovoljenjem uslužbenca
ministrstva, ki izvaja nadzor nad opravljanjem preizkusa.
(7) Ugotovljena kršitev
določbe iz prejšnjega odstavka ima enake posledice kot pisna naloga, ocenjena
kot neuspešna.
(8) Če kandidat
predloži izvide, mnenja, cenitve ali prevode iz prvega odstavka tega člena, jih
komisija, določena v drugi alineji prvega odstavka 8. člena
tega pravilnika, oceni. Šteje se, da je kandidat uspešno opravil pisni del
preizkusa, če komisija vse predložene izvide, mnenja, cenitve ali prevode oceni
pozitivno. Če komisija najmanj en predloženi izvid, mnenje, cenitev ali prevod
oceni negativno, mora kandidat opraviti pisno nalogo v skladu z drugim ali
tretjim odstavkom tega člena. Kandidat mora biti seznanjen z oceno komisije
glede ustreznosti predloženih izvidov, mnenj, cenitev ali prevodov najmanj 30
dni pred datumom izvedbe pisne naloge.
(9) Na način iz
prejšnjega odstavka lahko pisni del preizkusa za sodnega tolmača opravlja le
kandidat, ki izkaže predbolonjsko univerzitetno izobrazbo ali končan bolonjski
magistrski študijski program iz jezika, za katerega želi biti imenovan.
13. člen
(ustni del preizkusa)
(1) Ustni del preizkusa je sestavljen iz zagovora pisne
naloge in preverjanja znanja z ustreznega strokovnega področja in podpodročja
oziroma jezika ter praktičnih sposobnosti in izkušenj, poznavanja smernic za
izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev ali tolmačenj oziroma določil o obličnosti
in potrditvi prevodov ter iz preverjanja pravnega znanja, ki zajema poznavanje
temeljev:
-
ustavne ureditve Republike Slovenije,
-
organizacije in delovanja pravosodja,
-
sodnih postopkov,
-
pravil o dokazovanju,
-
zakonskih določb o pravicah in dolžnostih sodnih izvedencev, sodnih
cenilcev oziroma sodnih tolmačev in
-
prava in institucij Evropske unije
(2) Ustni del preizkusa traja, kolikor je potrebno za
preverjanje kandidatove usposobljenosti, vendar največ 90 minut.
14. člen
(izid preizkusa)
(1) Preizkus je opravljen uspešno, če kandidat uspešno opravi
pisni in ustni del preizkusa.
(2) Komisija oceni uspeh preizkusa s skupno oceno JE
OPRAVIL-A ali NI OPRAVIL-A in izid zapiše v zapisnik.
(3) Izid celotnega preizkusa razglasi predsednik komisije v
navzočnosti članov komisije, kandidata in zapisnikarja po končanem ustnem delu
preizkusa.
15. člen
(zapisnik)
(1) Za vsakega kandidata se o preizkusu napiše zapisnik, ki
vsebuje: osebno ime, stalno oziroma začasno prebivališče, sestavo komisije,
strokovno področje in podpodročje oziroma jezik, za katerega opravlja preizkus,
datum, opis poteka in uspeh preizkusa.
(2) Pisna naloga je priloga zapisnika. Zapisnik podpišejo
predsednik komisije, člani komisije in zapisnikar.
16. člen
(potrdilo)
(1) Kandidatu, ki je opravil preizkus, se izda potrdilo o
opravljenem preizkusu. Potrdilo vsebuje osebno ime, datum in kraj rojstva ter
zapis, da je kandidat opravil preizkus za posamezno strokovno področje in
podpodročje oziroma jezik v skladu z zakonom in tem pravilnikom.
(2) Potrdilo o opravljenem preizkusu podpiše predsednik
komisije.
(3) Potrdilo o opravljenem preizkusu se izda v dveh izvodih,
od katerih enega prejme kandidat, drugi pa ostane v spisu ministrstva.
17. člen
(stroški preizkusa)
(1) Kandidat pred pristopom k preizkusu na podlagi izstavljenega
računa plača stroške preizkusa v skladu s cenikom, ki je objavljen na spletni
strani ministrstva.
(2) Če se kandidat v skladu s 6. členom tega pravilnika brez
upravičenega razloga preizkusa ne udeleži, ali če odstopi med opravljanjem
preizkusa, je stroške preizkusa dolžan plačati oziroma se mu že plačani stroški
ne vrnejo.
18. člen
(način imenovanja)
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač se
imenuje z odločbo ministra.
(2) V izreku odločbe se navedeta strokovno področje in
podpodročje oziroma jezik, za katerega je izvedenec, sodni cenilec ali sodni
tolmač imenovan.
(3) Odločba o imenovanju se sodnemu izvedencu, sodnemu
cenilcu ali sodnemu tolmaču vroči ob prisegi.
(4) O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo minister
in sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač ter zapisnikar.
3. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
19. člen
(vsebina strokovnega izpopolnjevanja)
(1) Za strokovno izpopolnjevanje se šteje:
-
udeležba na strokovnem srečanju ali drugi obliki strokovnega
izobraževanja (aktivna ali pasivna, doma ali v tujini) iz strokovnega področja
ali podpodročja oziroma jezika za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec
ali sodni tolmač imenovan;
-
izpopolnjevanje pri izvajalcih dejavnosti iz strokovnega področja ali
podpodročja oziroma jezika za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec ali
sodni tolmač imenovan.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za strokovno
izpopolnjevanje lahko šteje tudi objava strokovnega članka ali drugega
znanstveno raziskovalnega dela v strokovni literaturi doma ali v tujini (npr. v
reviji, zborniku, knjigi ali monografiji) iz strokovnega področja ali
podpodročja oziroma jezika, za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec ali
sodni tolmač imenovan.
20. člen
(dokazila)
(1) Za priznanje udeležbe na strokovnem srečanju ali drugi
obliki strokovnega izobraževanja sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni
tolmač predloži dokazilo o udeležbi, iz katerega morajo biti razvidni najmanj
naslednji podatki:
-
ime in priimek udeleženca,
-
ime in naslov izvajalca izobraževanja,
-
datum in kraj izvedbe izobraževanja,
-
naslov in kratek opis vsebine izobraževanja,
-
način udeležbe (aktivna ali pasivna).
(2) Če iz dokazila iz prejšnjega odstavka vsebina in obseg
izobraževanja, v primeru aktivne udeležbe pa vsebina in obseg prispevka, nista
razvidna, mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač dokazilu
predložiti tudi program izobraževanja.
(3) Za priznanje izpopolnjevanja pri izvajalcih dejavnosti s
področja sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača šteje potrdilo,
mnenje, priporočilo, ocena ali drugo dokazilo o opravljenem izpopolnjevanju, ki
ga izda in podpiše odgovorna oseba izvajalca.
(4) Za priznanje objave strokovnega članka ali drugega
znanstveno raziskovalnega dela v strokovni literaturi doma ali v tujini sodni
izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač predloži:
-
naslovno stran objave članka z vsebino in prvo stran članka,
-
kataloški vpis,
-
kazalo in
-
povezavo na vir, če je objava citirana v kateri od uveljavljenih
bibliografskih zbirk.
21. člen
(oblike strokovnega izobraževanja, ki jih organizira
ministrstvo)
(1) Strokovna izobraževanja se lahko organizirajo v obliki
seminarjev, strokovnih srečanj, delavnic, posvetovanj, konferenc in v drugih
oblikah.
(2) Splošna strokovna izobraževanja vključujejo temeljna
znanja s področja ustavne ureditve Republike Slovenije, organizacije in
delovanja pravosodja, sodnih postopkov, pravil o dokazovanju, zakonske določbe
o pravicah in dolžnostih sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ali sodnih
tolmačev, prava in institucij Evropske unije ter druge teme, ki jih sodni
izvedenci, sodni cenilci ali sodni tolmači potrebujejo pri svojem delu.
(3) Posebna strokovna izobraževanja vključujejo posebna
strokovna znanja za posamezna strokovna področja in podpodročja izvedenskega
ali cenilskega dela ali za posamezne jezike.
22. člen
(redno preverjanje strokovnosti)
(1) Strokovni svet preverja strokovnost sodnih izvedencev,
sodnih cenilcev in sodnih tolmačev praviloma tako, da oceni ustreznost najmanj
petih dokazil o strokovnem izpolnjevanju, ki so bila izdana v časovnem obdobju
petih let, za katerega se strokovnost preverja, pri čemer se mora večina
navedenih dokazil nanašati na strokovno področje ali podpodročje oziroma jezik,
za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač imenovan.
(2) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač dokazila
iz prejšnjega odstavka najpozneje v roku 30 dni po preteku petih let od imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih
petih let predloži ministrstvu.
(3) Če sodni izvedenec, sodni
cenilec ali sodni tolmač ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom ali če
Strokovni svet predložena dokazila oceni kot neustrezna ali nezadostna, lahko
strokovnost in praktične sposobnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca in
sodnega tolmača preveri na enega od preostalih načinov preverjanja strokovnosti
po zakonu, ki ureja sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, za
katerega meni, da je najustreznejši.
(4) Strokovni svet za namen iz
prejšnjega odstavka sprejme kriterije, ki jih objavi na spletni strani
ministrstva.
(5) Če strokovni svet v okviru
preverjanja strokovnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača
napoti na ponovno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti, krije stroške
takega preizkusa sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač sam.
23. člen
(izredno preverjanje strokovnosti)
(1) Strokovni svet lahko na podlagi utemeljenih razlogov, ki
izkazujejo dvom v izpolnjevanje pogoja strokovnega znanja in praktičnih
sposobnosti za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega
tolmača, ministru predlaga, da za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali
sodnega tolmača odredi ponovno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti iz
posameznega področja in podpodročja oziroma jezika.
(2) Utemeljeni razlogi iz prejšnjega odstavka so zlasti
dejstva in okoliščine, kjer stopnja verjetnosti, da je sodni izvedenec, sodni
cenilec ali sodni tolmač deloval v neskladju s pravili znanosti in stroke, kaže
na očiten dvom v izpolnjevanje pogoja strokovnega znanja in praktičnih
sposobnosti za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega
tolmača.
(3) Stroške prvega opravljanja preizkusa strokovnosti na
podlagi napotitve iz prvega odstavka tega člena krije ministrstvo, stroške vseh
nadaljnjih preizkusov pa krije sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač
sam.
24. člen
(uporaba določb)
Določbe tega pravilnika, ki se uporabljajo za preizkus, s
katerim se v postopku imenovanja preveri strokovno znanje ter praktične
sposobnosti in izkušnje kandidata za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali
sodnega tolmača, se smiselno uporabljajo tudi za preizkus, ki ga na predlog
Strokovnega sveta odredi minister sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali
sodnemu tolmaču v okviru obdobnega preverjanja strokovnosti (redno preverjanje
strokovnosti) ali kadarkoli, ko se pojavi dvom o strokovnem znanju in
praktičnih sposobnosti za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca
ali sodnega tolmača (izredno preverjanje strokovnosti).
4. PRAVILA O VSEBINI IN OBLIKI IZKAZNICE IN ŠTAMPILJKE
25. člen
(izkaznica)
(1) Izkaznica sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega
tolmača je izdelana iz umetnega materiala v velikosti 85,6 x 54 mm, na njej pa
so naslednji podatki:
-
SODNI-A IZVEDENEC-KA in/ali SODNI-A CENILEC-KA za … (eno ali več
strokovnih področij in podpodročij, za katerega/katera je imenovan) oziroma
SODNI-A TOLMAČ-KA za … jezik;
-
osebno ime in fotografija ter stalno prebivališče sodnega izvedenca,
sodnega cenilca ali sodnega tolmača;
-
podpis ministra in pečat ministrstva.
(2) Sodni tolmač za jezik narodne skupnosti, ki ima stalno
prebivališče na narodnostno mešanem območju, ima besedilo iz prejšnjega
odstavka napisano tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.
(3) Ministrstvo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali
sodnemu tolmaču zagotovi izkaznico na njegove stroške. Stroški izkaznice ne
presegajo materialnih stroškov za njeno izdelavo.
(4) Ko sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač prejme
novo izkaznico, staro izkaznico nemudoma izroči ministrstvu.
(5) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač o izgubi
ali odtujitvi izkaznice nemudoma pisno ali po elektronski pošti obvesti
ministrstvo.
26. člen
(štampiljka)
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pri
opravljanju svojega dela uporablja štampiljko, v kateri je navedeno njegovo
osebno ime s pristavkom: »Sodni-a izvedenec-ka in/ali sodni-a cenilec-ka za ...
(eno ali več strokovnih področij in podpodročij, za katerega/katera je
imenovan) oziroma sodni-a tolmač-ka za … jezik«.
(2) Poleg osebnega imena je v štampiljki navedeno tudi stalno
prebivališče sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, razen če
sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek
izvzame iz besedila v štampiljki.
(3) Sodni tolmač za jezik narodne skupnosti, ki ima stalno
prebivališče na narodnostno mešanem območju, ima besedilo iz prvega in drugega
odstavka tega člena napisano tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.
(4) Ministrstvo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali
sodnemu tolmaču zagotovi štampiljko na njegove stroške. Stroški štampiljke ne
presegajo materialnih stroškov za njeno izdelavo.
(5) Ko sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač prejme
novo štampiljko, staro štampiljko nemudoma izroči ministrstvu.
(6) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač o izgubi
ali odtujitvi štampiljke nemudoma pisno ali po elektronski pošti obvesti
ministrstvo.
(7) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač lahko
sodišču pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja sodne izvedence, sodne
cenilce in sodne tolmače, pošlje pisanje v elektronski obliki s svojim varnim
elektronskim podpisom brez odtisa štampiljke.
27. člen
(sprememba podatkov)
(1) Če se spremeni osebno ime ali stalno prebivališče sodnega
izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, zagotovi ministrstvo sodnemu
izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču novo štampiljko in izkaznico na
njegove stroške. Če se spremeni strokovno področje ali podpodročje oziroma
jezik, za katerega je bil sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač
imenovan, zagotovi ministrstvo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu
tolmaču novo štampiljko in izkaznico na stroške ministrstva.
(2) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač po
prejemu nove štampiljke in izkaznice staro štampiljko in izkaznico nemudoma
izroči ministrstvu.
5. POTRDITEV PREVODA
28. člen
(potrditev prevoda)
(1) Sodni tolmač potrjuje pravilnost prevoda listine pod
besedilom z napisanim ali odtisnjenim zaznamkom: »Podpisani-a (osebno ime
tolmača) z odločbo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije z dne …, št.
…, imenovani-a sodni-a tolmač-ka za … jezik, potrjujem, da se ta prevod
popolnoma ujema z izvirnikom, ki je sestavljen v … jeziku.«.
(2) Sodni tolmač sme potrditi prevod, če ga je opravil sam
ali če ga je preizkusil in ga spoznal za pravilnega.
(3) Pri prevodu v tuj jezik pripiše tolmač pod zaznamek iz
prvega odstavka tega člena tudi prevod zaznamka v tujem jeziku.
(4) Pod zaznamek vpiše sodni tolmač datum in kraj sestave
zaznamka, ga podpiše in odtisne svojo štampiljko.
(5) Za obličnost prevodov listin se smiselno uporabljajo
ustrezne določbe zakona, ki ureja notariat, v delu, ki ureja notarsko
poslovanje, in določbe sodnega reda v delu, ki ureja mednarodno pravno pomoč.
6. IZVEDBA DISCIPLINSKEGA POSTOPKA
29. člen
(predlog)
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka mora biti
obrazložen in mora zajemati vse potrebno za obravnavo, zlasti pa:
-
osebno ime sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, zoper
katerega naj se uvede disciplinski postopek,
-
navedbo dejanskega stanja očitane disciplinske kršitve oziroma opis
ravnanja, s katerim naj bi sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač
kršil določbe zakona oziroma drugih predpisov ali krnil ugled ali
verodostojnost sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja,
in
-
morebitne dokaze oziroma navedbe o obstoju dokazov glede očitane
kršitve.
30. člen
(sklep o uvedbi)
(1) Sklep o uvedbi disciplinskega postopka se vroči sodnemu
izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču kot disciplinskemu obdolžencu,
ki ima pravico do odgovora v osmih dneh po prejemu sklepa.
(2) Po izkazani vročitvi se s sklepom o uvedbi disciplinskega
postopa seznani upravičeni predlagatelj.
31. člen
(ustna obravnava)
(1) Po prejemu odgovora disciplinskega obdolženca lahko
minister razpiše ustno obravnavo.
(2) Vabilo na ustno obravnavo se vroči disciplinskemu
obdolžencu, tako da ima od prejema do dneva obravnave na voljo najmanj osem dni
za pripravo na obravnavo.
(3) Obvestilo o ustni obravnavi se vroči tudi upravičenemu
predlagatelju, ki je lahko navzoč na obravnavi in lahko dodatno obrazloži svoj
predlog.
(4) Na obravnavi se prebereta sklep o uvedbi disciplinskega
postopka in odgovor disciplinskega obdolženca, če je bil ta podan.
(5) Pooblaščena oseba, ki vodi postopek, disciplinskega
obdolženca pozove, da se dodatno ustno izreče o kršitvah, zaradi katerih se
vodi postopek, ter navede dejstva in predlaga dokaze v svoj zagovor.
(6) Če se ugotovi, da je za odločitev treba dopolniti dokazni
postopek, lahko pooblaščena oseba, ki vodi postopek, obravnavo prekine in jo
nadaljuje, ko se zberejo ali predložijo dodatni dokazi oziroma opravijo dodatna
pripravljalna dejanja ali pridobi mnenje Strokovnega sveta.
(7) Disciplinskemu obdolžencu je treba omogočiti, da se
izreče o vseh izvedenih dokazih in da po končanem dokazovanju poda sklepno
besedo v svoj zagovor.
(8) Ustna obravnava ni javna.
32. člen
(mnenje Strokovnega sveta)
(1) Mnenje Strokovnega sveta se izdela na podlagi zbrane
dokumentacije in podatkov, ki so bili pridobljeni v tem postopku, ter vsebuje
ugotovitve, oceno in mnenje glede obstoja očitane disciplinske kršitve.
(2) Za pripravo mnenja lahko Strokovni svet ali strokovno
telo na svojo sejo povabi disciplinskega obdolženca, strokovnjake s področja,
za katero je imenovan disciplinski obdolženec, in predstavnike ustreznih
strokovnih združenj.
33. člen
(izločitev)
O predlogu za izločitev pooblaščene osebe, ki vodi postopek,
odloča minister.
34. člen
(izvršitev odločbe)
(1) Disciplinsko odločbo izvrši ministrstvo.
(2) Denarna kazen se vplača na račun proračuna Republike Slovenije.
(3) Izvršljiva odločba o disciplinski odgovornosti se vpiše v
disciplinsko evidenco.
7. NAČIN RAZREŠITVE
35. člen
(odgovor)
(1) Ministrstvo pošlje sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali
sodnemu tolmaču, zoper katerega je začet postopek razrešitve, obvestilo o
začetku postopka z obrazložitvijo razrešitvenih razlogov.
(2) Rok za odgovor, ki ne sme biti krajši od osmih in ne
daljši od 30 dni, teče od dneva, ko sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni
tolmač prejme obvestilo o začetku postopka razrešitve.
36. člen
(odločba o razrešitvi)
(1) Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora v
treh dneh od prejema odločbe o razrešitvi ministrstvu oddati svojo štampiljko
in izkaznico.
(2) Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač
ministrstvu v roku iz prejšnjega odstavka ne vrne izkaznice in štampiljke, mu
ministrstvo pošlje pisni opomin pred upravno izvršbo.
(3) Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač tudi v
roku, določenem v opominu iz prejšnjega odstavka, ne vrne izkaznice in štampiljke,
začne ministrstvo postopek upravne izvršbe s prisilitvijo po zakonu, ki ureja
splošni upravni postopek.
8. PLAČILO ZA OPRAVLJENO DELO IN POVRNITEV STROŠKOV
8.1 Plačilo za delo sodnih izvedencev in sodnih cenilcev
37. člen
(študij spisa)
(1) Za študij spisa pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu
cenilcu:
-
pri obsegu do vključno 50 strani 51 eurov,
-
pri obsegu od 51 do vključno 200 strani 102 eura,
-
pri obsegu od 201 do vključno 500 strani 153 eurov,
-
pri obsegu od 501 do vključno 1000 strani 255 eurov,
-
pri obsegu od 1001 do vključno 2000 strani 510 eurov.
(2) Sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsakih
nadaljnjih začetih 1000 strani študija spisa poleg zneska po 5. točki
prejšnjega odstavka pripada še dodatnih 388 eurov.
(3) Obseg študija spisa po prvem odstavku tega člena zajema tudi
priloge, ki jih je treba proučiti za izdelavo izvida in mnenja ali cenitve.
38. člen
(dodatna dokumentacija)
(1) Za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pripada
sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu:
-
za manj obsežno (do vključno 100 strani) 51 eurov,
-
za obsežno (od 101 do vključno 200 strani) 102 eura,
-
za zelo obsežno (od 201 do vključno 300 strani) 153 eurov,
-
za izjemno obsežno (od 301 do vključno 600 strani) 255 eurov.
(2) Sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsakih
nadaljnjih začetih 300 strani zbiranja in proučevanja dodatne dokumentacije
poleg zneska iz 4. točke prejšnjega odstavka pripada dodatnih 194 eurov.
39. člen
(pregled ali ogled)
(1) Za preglede ali oglede pripada sodnemu izvedencu ali
sodnemu cenilcu za vsako začeto uro 51 eurov,
vendar skupno največ 408 eurov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pripada sodnemu
izvedencu ali sodnemu cenilcu pri pregledu ali ogledu, ki traja več kot osem
ur, poleg zneska iz prejšnjega odstavka dodatnih 51 eurov za vsake nadaljnje
začete pol ure.
(3) Za čas potovanja na ogled in nazaj pripada sodnemu
izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsake začete pol ure 11 eurov.
40. člen
(pisni izvid in mnenje ali cenitev)
(1) Za pisno izdelavo izvida in mnenja ali cenitve
pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 350 eurov. Če je izdelava
pisnega izvida in mnenja ali cenitve zelo zahtevna, pripada sodnemu izvedencu
ali sodnemu cenilcu 525 eurov, če je izjemno zahtevna, pa mu pripada 582 eurov.
(2) Za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja ali
cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v
predmetnem postopku še ni terjalo, pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu
cenilcu 153 eurov. Če je pisna dopolnitev izvida in mnenja ali cenitve zelo
zahtevna, pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 230 eurov, če je izjemno
zahtevna pa 255 eurov.
41. člen
(ustno podajanje izvida in mnenja ali cenitve)
(1) Za priprave na ustno podajanje izvida in mnenja ali
cenitve pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 153 eurov. Če so
priprave na ustno podajanje izvida in mnenja ali cenitve zelo zahtevne, pripada
sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 230 eurov, če so izjemno zahtevne, pa mu
pripada 255 eurov.
(2) Za ustno podajanje izvida in mnenja ali cenitve in sodelovanje
na naroku pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsake začete pol ure
38 eurov.
(3) Za čakanje na narok pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu
cenilcu za vsake začete pol ure čakanja 11 eurov. Če traja čakanje skupaj
z narokom do pol ure, mu pripada samo plačilo v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Za čas potovanja na sodišče in nazaj pripada sodnemu
izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsake začete pol ure 11 eurov.
(5) Če sodni izvedenec ali sodni cenilec pristopi na narok in
zaradi preložitve naroka ustno ne poda izvida in mnenja ali cenitve, mu pripada
plačilo za priprave po prvem odstavku tega člena, nadomestilo za čakanje na
narok po tretjem odstavku tega člena in nadomestilo za čas potovanja na sodišče
in nazaj po prejšnjem odstavku.
(6) Če uveljavlja sodni izvedenec ali sodni cenilec
nadomestilo plače ali nadomestilo izgubljenega zaslužka v skladu s predpisi, ki
urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku, ni upravičen do
izplačila iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena ter nadomestila
za čas potovanja iz prejšnjega odstavka.
42. člen
(zahtevnost izvida in mnenja ali cenitve)
(1) Sodišče zahtevnost izdelave izvida in mnenja ali cenitve
ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida
in mnenja ali cenitve, čas, ki ga ima sodni izvedenec oziroma sodni cenilec na
voljo, da izvid in mnenje ali cenitev pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve,
ki je predmet izvida in mnenja ali cenitve, ter druge dejavnike, ki lahko
vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca ali sodnega cenilca.
(2) Kadar sodni izvedenec ali sodni cenilec izvida in mnenja
ali cenitve ne poda na zahtevo sodišča ali drugega državnega organa, opredeli
zahtevnost njune izdelave po merilih iz prejšnjega odstavka sam.
8.2 Plačilo za delo sodnih tolmačev
43. člen
(izdelava prevoda)
(1) Za pisno izdelavo prevoda listine pripada sodnemu tolmaču
za eno stran:
1.
za prevod iz tujega v slovenski jezik 35 eurov,
2.
za prevod iz slovenskega v tuj jezik 41 eurov,
3.
za prevod iz tujega v tuj jezik 46 eurov.
(2) Šteje se, da ima ena stran 1500 znakov brez presledkov.
(3) Plačilo za prevod manj kot ene strani je sorazmerno
manjše.
44. člen
(pregled in potrditev prevoda)
(1) Za pregled in potrditev prevoda, ki ga je priskrbela
stranka, pripada sodnemu tolmaču polovica plačila iz prejšnjega člena.
(2) Če se izkaže, da priskrbljenega prevoda zaradi
neustreznosti ni možno overiti brez predhodnih popravkov, sodnemu tolmaču
sorazmerno z opravljenimi popravki pripada plačilo, ki je višje od plačila iz
prejšnjega odstavka, a ne sme presegati plačila iz prejšnjega člena.
45. člen
(priprava na tolmačenje)
(1) Za študij spisa in pripravo na tolmačenje pripada sodnemu
tolmaču 30 eurov.
(2) Za izjemno zahtevno tolmačenje se sme plačilo za študij
spisa in pripravo na tolmačenje ustrezno povečati, a največ za 100 odstotkov.
(3) Sodišče zahtevnost tolmačenja ugotavlja zlasti glede na
kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet tolmačenja, čas, ki ga ima sodni
tolmač na voljo, da se pripravi na tolmačenje, ter druge dejavnike, ki lahko
vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega tolmača.
(4) Za namen študija spisa lahko sodišče tolmaču na njegovo
prošnjo omogoči vpogled v spis, če presodi, da za to ni zadržkov.
(5) Kadar sodni tolmač
ne tolmači na zahtevo sodišča ali drugega državnega organa, sam opredeli
zahtevnost tolmačenja po merilih iz tretjega odstavka tega člena.
46. člen
(tolmačenje)
(1) Za tolmačenje pripada sodnemu tolmaču 45 eurov za vsake
začete pol ure dejanskega tolmačenja.
(2) Ko ne tolmači, pripada sodnemu tolmaču za čakanje na
narok ali navzočnost na kraju, kjer naj tolmači, za vsake začete pol ure
čakanja 11 eurov. Če traja čakanje skupaj z narokom ali drugim uradnim dejanjem
do pol ure, mu pripada samo plačilo v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Za čas potovanja na sodišče in nazaj pripada sodnemu
tolmaču za vsake začete pol ure 11 eurov.
(4) Če uveljavlja sodni tolmač nadomestilo plače ali
nadomestilo izgubljenega zaslužka v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev
stroškov v sodnem ali upravnem postopku, ni upravičen do izplačila iz drugega
in tretjega odstavka tega člena.
8.3 Posebni primeri in povrnitev stroškov
47. člen
(posebni primeri)
(1) Za izdelavo pisnih izvidov, mnenj, cenitev prevodov in
tolmačenj v dela prostih dneh (sobote, nedelje in prazniki) in v nočnem času ob
delavnikih (od 22. do 6. ure) ter v drugih nujnih primerih, ki jih vnaprej ni
bilo mogoče predvideti in jih sodišče izrecno označi z oznako »nujno«, se
plačilo za opravljeno delo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu
tolmaču poveča za 100 odstotkov.
(2) Za izdelavo pisnih izvidov in mnenj ali cenitev, pri
katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku ali posebno
specialistično strokovno znanje, oziroma za izdelavo izjemno zahtevnih
prevodov, ki zahtevajo posebno, dodatno poznavanje in študij specialističnega
strokovnega izrazoslovja, se sme plačilo za opravljeno delo sodnega izvedenca,
sodnega cenilca ali sodnega tolmača ustrezno povečati, a največ za 100
odstotkov.
(3) Če je podanih več podlag za odmero povečanja plačila za
opravljeno delo po prvem in drugem odstavku tega člena, se sme povečanje
odmeriti le enkrat po prvem ali enkrat po drugem odstavku tega člena.
(4) Če narava zadeve zahteva, da isti sodni izvedenec,
sodni cenilec ali sodni tolmač izdela več zaporednih izvidov in mnenj ali
cenitev oziroma prevodov, katerih vsebina je v pretežnem delu enaka, se mu
plačilo za opravljeno delo odmeri največ do 50 odstotkov posameznih zneskov,
kot so določeni s tem pravilnikom.
(5) Če narava zadeve zahteva, da isti sodni izvedenec ali
sodni cenilec izdela izvid in mnenje ali cenitev, v katero je združenih več
medsebojno ločenih delov, ki so vsak zase zaključena celota, se mu plačilo za
opravljeno delo odmeri kot vsota zneskov plačila za delo za vsakega od
posameznih delov.
(6) V izjemnih
primerih, če narava zadeve zaradi zahtevnosti ali obsežnosti ne omogoča
pravičnega plačila za delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega
tolmača po tem pravilniku, lahko sodišče soglaša s predlogom sodnega izvedenca,
sodnega cenilca ali sodnega tolmača, da se mu plačilo za delo odmeri po urni
postavki in predvideni porabi časa. Za ta namen mora sodni izvedenec, sodni
cenilec ali sodni tolmač pred začetkom svojega dela sodišču predložiti
predračun. V tem primeru končni izplačani znesek za delo sodnega izvedenca,
sodnega cenilca ali sodnega tolmača ne sme preseči višine zneska po predračunu,
povečanega za pet odstotkov. Če se sodišče ali stranke postopka z višino
plačila po predloženem predračunu ne strinjajo, sodnemu izvedencu, sodnemu
cenilcu ali sodnemu tolmaču ni treba sprejeti naloge, sodišče pa lahko za ta
namen imenuje drugega sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.
47.a člen
(zvišanje plačila za delo na podlagi sklepa ministra)
(1) Če pride na enem
pravnem področju ali več pravnih področjih do večjih zaostankov pri izdelavi
izvidov, mnenj, cenitev ali prevodov zaradi pomanjkanja ali prezasedenosti
sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ali sodnih tolmačev, minister določi, da so
sodni izvedenci in sodni cenilci z določenega strokovnega področja in
podpodročja ter sodni tolmači za določeni jezik, ki so postavljeni za to pravno
področje, upravičeni do 30 odstotnega zvišanega plačila za delo ob pogoju, da
pisni izvid, mnenje, cenitev ali prevod opravijo v roku, ki ga določi sodišče
in ni daljši od šestih mesecev.
(2) Minister s sklepom
določi pravno področje, strokovno področje in podpodročje ter jezik iz
prejšnjega odstavka. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
48. člen
(plačilo za delo v okviru stalnega ali začasnega strokovnega
telesa)
(1) Za pripravo pisnega strokovnega mnenja v disciplinskem
ali razrešitvenem postopku ter pripravo pisnega mnenja ali stališča glede
vprašanj, ki zadevajo stroko, pripada sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu in
sodnemu tolmaču plačilo.
(2) Plačilo iz prejšnjega odstavka se odmeri po določbah tega
pravilnika za plačilo pisnega izvida in mnenja ali cenitve, pri čemer pripada
vsem članom stalnega ali začasnega strokovnega telesa, ki so sodelovali pri
pripravi mnenja ali stališča iz prejšnjega odstavka skupno plačilo v višini
največ enega pisnega izvida in mnenja ali cenitve po 40. členu tega pravilnika.
Članom, ki so sodelovali pri pripravi mnenja, se plačilo za opravljeno delo
povrne sorazmerno z vloženim delom. Kolikšen delež je prispeval posamezni član,
mora biti navedeno v priloženem stroškovniku. Če se člani ne morejo sporazumeti
o svojem deležu, se vsem dodeli enak znesek plačila. Plačilo za študij spisa po
37. in 38. členu tega pravilnika in plačilo za pregled in ogled po 39. členu
tega pravilnika pa pripadata vsakemu od članov stalnega ali začasnega
strokovnega telesa v polni višini, če je kot član sodeloval pri pripravi mnenja
iz prejšnjega odstavka ali prisostvoval potrebnemu pregledu ali ogledu.
(3) V izjemnih primerih, če narava zadeve zaradi zahtevnosti
ali obsežnosti ne omogoča pravičnega plačila za delo sodnega izvedenca, sodnega
cenilca ali sodnega tolmača po prejšnjem odstavku, se lahko ob smiselni uporabi
določbe šestega odstavka 47. člena tega pravilnika med ministrstvom, pristojnim
za pravosodje, in člani stalnega ali začasnega strokovnega telesa, ki so
sodelovali pri pripravi mnenja ali stališča iz prvega odstavka tega člena,
sklene dogovor o višini pravičnega plačila.
(4) Za presojo zahtevnosti strokovnega mnenja ali stališča
stalnega ali začasnega strokovnega telesa se smiselno uporabljajo določbe tega
pravilnika o zahtevnosti izvida in mnenja ali cenitve.
49. člen
(povrnitev stroškov)
(1) Sodni izvedenec,
sodni cenilec in sodni tolmač imajo pravico do povrnitve stroškov v skladu s
predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku. Določbe
o povrnitvi stroškov, ki se nanašajo na sodne izvedence in sodne tolmače, se
smiselno uporabljajo tudi za sodne cenilce.
(2) Materialni stroški
za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida
in mnenja oziroma cenitve, se obračunajo po veljavni ceni poslovnih subjektov,
ki te storitve opravljajo, če to ni mogoče, pa v višini, kot se običajno
plačuje za take stroške. Na način iz prejšnjega stavka se obračunajo tudi
stroški za tiskanje in razmnoževanje pisnih izvidov, mnenj, cenitev in
prevodov.
(3) Sodni izvedenec
oziroma sodni cenilec mora za obračun storitev iz prejšnjega odstavka
predložiti račun za opravljene storitve. Če je sodni izvedenec oziroma sodni
cenilec storitev iz prejšnjega odstavka opravil z lastnimi sredstvi, mora
predložiti vsaj eno ponudbo poslovnega subjekta, ki te storitve opravlja in ni
povezan s sodnim izvedencem oziroma sodnim cenilcem, oziroma predložiti druga
dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev.
(4) Če sodni izvedenec
oziroma sodni cenilec storitve iz drugega odstavka tega člena ni opravil sam,
se mu na podlagi predloženega računa povrne strošek že plačane storitve v neto
znesku ali pa se opravljena storitev na podlagi predloženega računa plača
neposredno izvajalcu storitve.
(5) Ne glede na
predpise, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku, se
preostali materialni stroški ovrednotijo v višini dveh odstotkov od višine
odmerjenega plačila za delo.
(6) Če je sodni
izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pri svojem delu uporabil naprave ali
material svojega delodajalca, gre pravica do povrnitve stroškov iz tega člena
delodajalcu.
(7) Ne glede na
predpise, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku, se
sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu in sodnemu tolmaču stroški kilometrine
povrnejo v višini, ki za vsak prevoženi kilometer znaša 30 odstotkov cene enega litra neosvinčenega
motornega bencina – 95 oktanov. Podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina
– 95 oktanov se ugotovi v skladu z metodologijo, ki se uporablja za zaposlene v
državnih organih.
(8) Razdalje, za katere
se povrnejo stroški za prevožene kilometre, se določijo na podlagi daljinomera
»Google Zemljevidi«.
50. člen
(izplačilo plačila za opravljeno delo in stroškov)
(1) Kadar se plačilo za opravljeno delo in povračilo stroškov
izplačujeta iz zneskov, ki so bili vnaprej založeni, lahko sodni izvedenec, sodni
cenilec ali sodni tolmač po opravljenem študiju spisa sodišču predlaga zvišanje
založenega zneska, če meni, da zaradi predvidene obsežnosti dela že plačani
znesek ne bo zadostoval za izplačilo stroškov in plačila za delo.
(2) Sodišče odloči o zahtevi za odmero plačila za delo in
povrnitev stroškov najpozneje v 30 dneh od dneva prejema zahteve.
(3) Sodišče odmerjeno plačilo za opravljeno delo in stroške
izplača, kadar se sredstva zagotavljajo:
-
iz vnaprej založenih zneskov, najpozneje v 45 dneh od izdaje sklepa o
odmeri plačila za opravljeno delo in stroškov;
-
iz proračuna Republike Slovenije, v skladu z določbami zakona, ki ureja
izvrševanje proračuna.
(4) Izplačilo plačila za opravljeno delo in povračila
stroškov se sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču opravi
neposredno na njegov račun.
(5) Če sodišče o zahtevi za odmero plačila za opravljeno delo
in povrnitvi stroškov ne odloči v roku iz tega pravilnika, pripadajo sodnemu
izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču zamudne obresti v skladu z
določbami zakona, ki ureja višino zamudnih obresti, od preteka tega roka dalje
do odločitve o odmeri.
(6) Če sodišče odmerjenega plačila za opravljeno delo in
stroškov ne izplača v rokih, določenih v tem pravilniku, ima sodni izvedenec,
sodni cenilec ali sodni tolmač pravico do obresti v skladu z določbami zakona,
ki ureja višino zamudnih obresti, od preteka zadnjega dne, ko bi odmerjeno
plačilo za opravljeno delo in stroški morali biti plačani, do izplačila.
8. 4 Usklajevanje višine plačila
51. člen
(usklajevanje višine plačila)
Višina plačila za opravljeno delo sodnih izvedencev, sodnih
cenilcev in sodnih tolmačev se spreminja glede na rast cen življenjskih
potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike
Slovenije. Sprememba višine plačila je možna v primeru, ko rast cen
življenjskih potrebščin v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10
odstotkov.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih
in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/18) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBI
52. člen
(kriteriji za določitev
načina preverjanja strokovnosti)
Strokovni svet sprejme kriterije za določitev načina preverjanja
strokovnosti iz četrtega odstavka 22. člena tega pravilnika v enem letu po
uveljavitvi tega pravilnika.
53. člen
(uskladitev štampiljke in
izkaznice)
Stroške uskladitve štampiljke in izkaznice sodnega tolmača za
jezik narodne skupnosti, ki ima stalno prebivališče na narodnostno mešanem
območju, pridobljene do uveljavitve tega pravilnika, z določbama drugega
odstavka 25. člena in tretjega odstavka 26. člena tega pravilnika nosi
ministrstvo.
54. člen
(odmera plačila in
povrnitev stroškov)
V zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca,
sodnega cenilca ali sodnega tolmača pred uveljavitvijo tega pravilnika, se za
odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali
sodnemu tolmaču uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni
list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) ali Pravilnik o sodnih tolmačih
(Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15).
55. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati:
-
Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10,
1/12, 35/13 in 50/15);
-
Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni
list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) in
-
Pravilnik o zagotovitvi sredstev za
strokovno izpopolnjevanje sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Uradni list RS,
št. 87/05).
56. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2019.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list
RS, št. 148/21) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
18. člen
V zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca,
sodnega cenilca ali sodnega tolmača pred uveljavitvijo tega pravilnika, se za
odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali
sodnemu tolmaču uporabljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih
cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/18).
19. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in
sodnih tolmačih
(Uradni list RS, št. 18/24)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
(dokončanje začetih
postopkov za imenovanje)
Postopki za imenovanje sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in
sodnih tolmačev, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se
nadaljujejo in dokončajo po določbah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih
cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/18
in 148/21).
7. člen
(odmera plačila in
povrnitev stroškov)
V zadevah, v katerih je bil sodni izvedenec, sodni cenilec
ali sodni tolmač postavljen pred uveljavitvijo tega pravilnika, se za odmero
plačila in povrnitev stroškov za delo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali
sodnemu tolmaču uporabljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih
in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/18
in 148/21).
8. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.