Pravilnik o kolesarskih površinah ‡

Na podlagi sedmega odstavka 9. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18) izdaja minister za infrastrukturo

PRAVILNIK

o kolesarskih površinah

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki se morajo upoštevati pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju kolesarskih površin in se nanašajo na izbiro vrste, geometrijske elemente ter druge ureditve kolesarskih površin.

(2) Ta pravilnik se ne uporablja v območjih skupnega prometnega prostora in območjih za pešce, razen za urejanje servisnih kolesarskih površin (parkirišča, počivališča).

2. člen

(kolesarske površine)

(1) Kolesarske površine sestavljajo kolesarske poti, kolesarske steze, kolesarski pasovi na voziščih, kolesarski pasovi na pločnikih, kolesarske površine na pločnikih in kolesarske površine na voziščih.

(2) Sestavni del kolesarskih površin so tudi parkirišča in počivališča za kolesa in njihova oprema ter prometna signalizacija in prometna oprema za kolesarje.

3. člen

(načrtovanje kolesarskih površin)

(1) Osnovne zahteve za načrtovanje kolesarskih površin so povezanost, neposrednost, privlačnost, prometna varnost in udobnost.

(2) Povezanost kolesarske površine omogoča, da je mogoče od izhodišča do cilja poti kolesariti brez prekinitve ali bistvene spremembe v vrsti kolesarske površine ter imeti možnost vračanja po isti ali drugi poti na začetno točko poti. Vzpostavljena mora biti tudi povezanost z drugim prometnim omrežjem.

(3) Neposrednost kolesarske površine omogoča čim hitrejšo in čim enostavnejšo dosego cilja.

(4) Za privlačnost kolesarske površine mora ta potekati skozi ambientalno kakovosten prostor.

(5) Prometna varnost kolesarske površine je varnostna zahteva, ki mora upoštevati zadnje stanje gradbene tehnike pri načrtovanju in uporabi površin.

(6) Udobnost kolesarske površine zagotavljajo ustrezni nagibi, ravnost vozne površine, optimalne krivine in oprema teh površin.

II. OPREDELITEV IN VRSTE KOLESARSKIH POVRŠIN

4. člen

(kolesarska pot)

(1) Kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo označena cesta, ki je namenjena prometu koles in drugih uporabnikov, pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa, in predpisi, ki urejajo ceste.

(2) Drugim uporabnikom kolesarskih poti, kot so pešci, jahači, goniči, mopedi, motokultivatorji in traktorji, je uporaba dovoljena, če je tako določeno s prometno ureditvijo, kar mora biti označeno s predpisano prometno signalizacijo.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek je uporaba kolesarske poti za motokultivatorje in traktorje lahko dovoljena le za potrebe dostopa do kmetijskih obdelovalnih površin.

(4) Kolesarske poti so dvosmerne ceste izven cestišča ceste za promet motornih vozil.

Slika 1: Kolesarska pot

5. člen

(kolesarska steza)

(1) Kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače. Namenjena je prometu koles in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h.

(2) Kolesarska steza je lahko dvostranska enosmerna, enostranska dvosmerna ali dvostransko dvosmerna.

(3) Kolesarska steza mora biti od vozišča za motorna vozila in od pločnika, če poteka neposredno ob vozišču ali pločniku, višinsko ločena. V višini vozišča je lahko le ob ustreznem varnostnem odmiku, v višini pločnika pa ob ločitvi z zaznavnim ločilnim pasom.

(4) Kolesarske steze ob večpasovnih cestah morajo biti v obliki dvostranskih enosmernih ali dvostransko dvosmernih stez, prehodi pa semaforizirani ali izvennivojski.

Slika 2: Oblike kolesarskih stez

6. člen

(kolesarski pas na vozišču)

(1) Kolesarski pas je vzdolžni del vozišča, ki je označen s predpisano prometno signalizacijo in je od prometnega pasu ločen z ločilno neprekinjeno ali prekinjeno vzdolžno označbo. Namenjen je prometu koles in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h.

(2) Kolesarski pas na cestah v naselju, ki je od prometnega pasu ločen s prekinjeno vzdolžno označbo, je poleg prometu iz prejšnjega odstavka namenjen tudi prometu drugih vozil.

(3) Kolesarski pas je namenjen enosmernemu prometu kolesarjev in mora biti izveden ob desnem robu vozišča.

Slika 3: Kolesarski pas na vozišču

7. člen

(kolesarske površine na pločnikih)

(1) Pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače, in je lahko namenjen tudi prometu koles ter mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, če je na njem označen kolesarski pas ali pa s prometno signalizacijo dovoljen promet kolesarjev.

(2) Površine za kolesarje in pešce so na pločnikih v isti ravnini.

(3) Na pločniku sta površina za kolesarje (kolesarski pas) in površina za pešce (pas za pešce) lahko nerazmejeni (neoznačeni) ali razmejeni (označeni) z ustrezno vzdolžno označbo.

(4) Vzdolžna označba iz prejšnjega odstavka mora biti izvedena z reliefno ločilno neprekinjeno črto, tlakovano ločilno črto, taktilnim opozorilnim pasom ali pasom iz drugih materialov, s taktilnimi lastnostmi.

(5) Kolesarske površine na pločnikih so lahko enostranske ali dvostranske, enosmerne ali dvosmerne.

Slika 4: Razmejene in nerazmejene kolesarske površine na pločniku

8. člen

(kolesarske površine na prometnih pasovih)

(1) Souporaba prometnega pasu je dopustna v primeru, ko prostorske omejitve ne omogočajo izvedbe drugačne vrste kolesarske površine.

(2) Souporaba prometnega pasu je lahko na eno ali dvosmernih cestah.

(3) Na enosmernih cestah lahko poteka promet kolesarjev po istem prometnem pasu kot promet motornih vozil, v nasprotni smeri pa po označenem kolesarskem pasu ali označenem delu vozišča.

(4) Pri souporabi prometnega pasu na cestah v naseljih, na katerih PLDP presega 2500 vozil in je od tega delež tovornih vozil nad 7,5 t in avtobusov več kot 10 %, je lahko na takih cestah največja dovoljena hitrost 30 km/h.

Slika 5: Souporaba prometnega pasu

III. IZBIRA VRSTE KOLESARSKE POVRŠINE

9. člen

(merila za izbiro vrste kolesarske površine)

(1) Vrsta kolesarske površine se določi na podlagi najvišje dovoljene hitrosti in urne prometne obremenitve ceste, ki poteka ob kolesarski površini. Konična urna obremenitev ceste se ugotavlja na podlagi izvedenega štetja prometa.

(2) Če podatki o konični urni obremenitvi niso na voljo, se upošteva 12 % PLDP.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za izboljšanje pogojev za kolesarjenje izbere kolesarska površina višjega ranga (npr. namesto kolesarskega pasu kolesarska steza ali pot).

(4) Meje med posameznimi vrstami kolesarskih površin niso natančno določene in so odvisne od prostorskih omejitev.

(5) Izjemoma lahko kolesarski promet poteka tudi na cestah skupaj z motornim prometom, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, vendar pod pogojem zmanjšanja hitrosti na cesti ali uporabe dodatne prometne signalizacije, ki opozarja na prisotnost kolesarjev.

10. člen

(pogoji za kolesarske površine zunaj naselij)

(1) Kolesarski pasovi na vozišču zunaj naselij so dopustni pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti v skladu s predpisi, ki urejajo projektiranje cest, in da hitrost vozil v prostem prometnem toku na čistem in mokrem vozišču V85 ni večja kot 70 km/h.

(2) Ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka in pod pogojem, da je prometna obremenitev kolesarjev ≤ 10 koles/uro, je dopustna izvedba kolesarskih površin najmanjše širine, določene s tem pravilnikom, razen kolesarskih pasov, katerih širina mora biti ≥1,25 m.

(3) Vodenje kolesarskega prometa po vozišču ceste, razen po maloprometni cesti, skupaj z motornimi vozili, na kateri je najvišja dovoljena hitrost > 50 km/h in po kateri poteka daljinska kolesarska povezava, ni dovoljeno.

(4) Kadar so na cesti iz prejšnjega odstavka prostorske omejitve za izvedbo ločenih kolesarskih površin, mora biti največja dovoljena hitrost ≤ 70 km/h.

(5) Kolesarske poti izven naselij se načrtujejo v primerih, kadar je na določeni cesti PLDP>2000 vozil, napovedi prometa kolesarjev pa presegajo 200 koles v konični uri, pod pogojem, da ne obstajajo prostorske omejitve za njihovo izgradnjo.

IV. DIMENZIONIRANJE PREČNIH PROFILOV KOLESARSKIH POVRŠIN

11. člen

(prosti in prometni profil kolesarskih površin)

(1) Najmanjše dimenzije kolesarskih površin so določene s širino kolesa (ŠK), manevrskim prostorom kolesarja (MP) in širino varnostnega pasu (VP).

(2) Prometni profil kolesarske površine obsega širino kolesa (ŠK), širino manevrskega prostora (MP) na vsaki strani in je za promet enega kolesarja najmanj 1,00 m, za promet dveh kolesarjev pa 2,00 m.

(3) Prosti profil kolesarske površine obsega prometni profil, povečan za širino varnostnega pasu (VP) na vsaki strani, in je za promet enega kolesarja najmanj 1,50 m, za promet dveh kolesarjev pa 2,50 m.

(4) Širina ločilne črte med prometnim in kolesarskim pasom oziroma med pasom za pešce in pasom za kolesarje na pločniku se ne šteje v širino profila kolesarske površine.

(5) Če ni prostorskih omejitev, morajo biti nove kolesarske površine projektirane in izgrajene z normalno širino prečnega profila.

(6) Pri rekonstrukcijah in obnovah vozišč cest se v primeru prostorskih omejitev kolesarske površine lahko projektirajo in gradijo v okviru najmanjših širin, določenih s tem pravilnikom.

(7) Prostorske omejitve so grajene in naravne ovire (npr. stavbe, objekti, strme skalnate brežine, visoki podporni in oporni zidovi), katerih odstranitev ali poseg vanje bi pomenil nesorazmerno visoke stroške v primerjavi z investicijskimi stroški kolesarske površine.

(8) Glede na prometno obremenitev kolesarske površine je ta lahko tudi širša od v tem pravilniku predpisane normalne širine.

Slika 6: Širina prostega in prometnega profila kolesarske površine za promet enega oziroma dveh kolesarjev

Slika 7: Širina prostega in prometnega profila površine za promet kolesa in pešca

12. člen

(kolesarska pot)

(1) Širina kolesarske poti za dvosmerni kolesarski promet je najmanj 2,50 m, normalna širina pa 3,50 m.

(2) Če je kolesarska pot namenjena tudi vozilom iz tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika, mora biti njena širina najmanj 3,50 m.

Slika 8: Prečni profil kolesarske poti

13. člen

(kolesarska steza)

(1) Širina enosmerne kolesarske steze je najmanj 1,00 m, normalna širina pa 2,00 m.

Slika 9: Prečni profil enosmerne kolesarske steze

(2) Širina dvosmerne kolesarske steze je najmanj 2,00 m, normalna širina pa 3,00 m.

Slika 10: Prečni profil dvosmerne kolesarske steze

(3) Kolesarska steza mora biti od vozišča ceste višinsko ločena z robnikom višine najmanj 10 cm.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko kolesarska steza v naselju v ravnini vozišča, če je od njega oddaljena več kot 1,00 m.

(5) Oddaljenost iz prejšnjega odstavka se zunaj naselij določi od zunanjega roba bankine, mulde ali koritnice.

Slika 11: Kolesarska steza v višini vozišča

(6) Če pločnik poteka neposredno ob kolesarski stezi, mora biti ta višinsko ločen z robnikom višine največ 5 cm.

(7) Kolesarska steza mora biti od vozišča ceste odmaknjena za varnostni odmik, ki znaša:

-        0,50 m, pri najvišji dovoljeni hitrosti na vozišču ≤ 50 km/h. Če se prometna signalizacija postavlja v pasu varnostnega odmika, mora biti širina pasu najmanj 0,75 m, ob uporabi usločenega nosilnega droga prometnega znaka pa 0,65 m;

-        0,75 m, pri najvišji dovoljeni hitrosti na vozišču > 50 ≤ 70 km/h. Če se prometna signalizacija postavlja v pasu varnostnega odmika, mora biti širina pasu najmanj 0,90 m;

-        1,00 m, pri najvišji dovoljeni hitrosti na vozišču >70 ≤ 90 km/h. Če se prometna signalizacija postavlja v pasu varnostnega odmika, mora biti širina pasu najmanj 1,35 m.

Slika 12: Varnostni odmik kolesarske steze od vozišča glede na projektno hitrost ceste

(8) Varnostni odmik se šteje od notranjega roba kolesarske steze do roba vozišča.

(9) Pas varnostnega odmika je lahko v enaki obdelavi kot kolesarska steza, tlakovan ali kako drugače površinsko obdelan. Če je njegova širina ≥ 1,00 m, mora biti izveden v obliki zelenice z nizko vegetacijo. Če je talna obdelava odmika enaka površini kolesarske steze, se varnostni odmik s talno vzdolžno označbo ne označi.

(10) Varnostni odmik kolesarske steze od pasu za vzdolžno parkiranje mora biti najmanj 0,75 m.

Slika 13: Varnostni odmik kolesarske steze od pasu za parkiranje

(11) Varovalni odmik kolesarskih površin od stalnih ovir mora biti najmanj 0,25 m.

Slika 14: Varnostni odmik kolesarskih površin od stalnih ovir

14. člen

(kolesarski pas)

(1) Širina kolesarskega pasu na vozišču je najmanj 1,00 m, normalna širina pa 1,75 m.

(2) Širina kolesarskega pasu na pločniku je najmanj 1,00 m, normalna širina pa 1,50 m, pod pogojem, da je širina pločnika najmanj 2,50 m.

Slika 15: Prečni profil kolesarskega pasu

(3) Z označbo za kolesarski pas, kakor je določena s predpisom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (oznaka 5233), se označujejo samo kolesarki pasovi na vozišču, širina katerih je ≥1,25 m.

(4) Če je širina kolesarskega pasu ≥ 1,00 < 1,25 m se ta od prometnega pasu loči samo z vzdolžno prekinjeno črto.

(5) Varovalni odmik kolesarskega pasu od pasu za vzdolžno parkiranje mora biti najmanj 0,75 m, za parkirno nišo s poševnim ali pravokotnim parkiranjem pa 1,10 m.

Slika 16: Varnostni odmik kolesarskega pasu od pasu za parkiranje

(6) Pri obojestranskih pasovih mora biti širina dela vozišča med kolesarskima pasovoma, ki je namenjen motornim vozilom, ≥ 3,50 m.

Slika 17: Najmanjša dopustna širina dela vozišča med kolesarskima pasovoma, ki je namenjen motornim vozilom

15. člen

(kolesarska površina na pločnikih)

(1) Širina pločnika za skupno uporabo pešcev in kolesarjev je najmanj 2,00 m.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko širina pločnika, na katerem površini za pešce in kolesarje nista ločeni, najmanj 1,60 m, če zaradi prostorskih omejitev ni mogoče zagotoviti najmanjše dopustne širine.

(3) Širina pločnika, na katerem površini za pešce in kolesarje nista ločeni na način iz četrtega odstavka 7. člena tega pravilnika, je odvisna od števila pešcev in kolesarjev na konično uro, ob upoštevanju, da število kolesarjev ne sme biti večje kot 30 % celotne obremenitve.

Diagram 2: Določanje širine pločnika za kolesarski promet in pešce

16. člen

(souporaba prometnega pasu)

(1) Kolesarski promet lahko poteka skupaj z motornim prometom pod pogoji iz prvega in četrtega odstavka 9. člena tega pravilnika in v skladu s pravili cestnega prometa.

(2) Skupni promet iz prejšnjega odstavka lahko poteka na cestah z označenimi ali neoznačenimi prometnimi pasovi.

(3) Souporaba prometnega pasu mora biti na vozišču označena s predpisano prometno signalizacijo.

Slika 18: Souporaba označenega ali neoznačenega prometnega pasu

V. HORIZONTALNI IN VERTIKALNI ELEMENTI KOLESARSKIH POVRŠIN

17. člen

(določanje elementov)

Pri določanju horizontalnih in vertikalnih elementov kolesarskih površin se upoštevajo naslednje projektne hitrosti:

Preglednica 1: Projektna hitrost glede na vzdolžni nagib nivelete kolesarske površine

18. člen

(horizontalni elementi)

(1) Horizontalni polmer krožnega loka kolesarskih površin je odvisen od projektne hitrosti in obdelave zgornjega ustroja kolesarske površine:

Preglednica 2: Najmanjši dopustni polmeri krožnih lokov glede na projektno hitrost in zgornji ustroj

(2) Vrednosti najmanjših dopustnih polmerov krožnih lokov iz preglednice 2 so določene pri prečnem nagibu q=2 %.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je najmanjši dopustni horizontalni polmer krožnega loka kolesarske površine lahko R_min= 5,00 m.

(4) Najmanjši dopustni polmer krožnega loka kolesarske površine v križišču je R_min= 1,00 m.

(5) Horizontalni elementi kolesarskega pasu se določajo s projektom ceste oziroma pločnika.

19. člen

(vertikalni elementi)

(1) Prečni nagib na kolesarskih površinah je:

-        enak kot na površini za pešce, če je kolesarska površina v isti ravnini kot površina za pešce,

-        enak kot na vozišču, če je kolesarska površina v isti ravnini kot vozišče,

-        v skladu z diagramom 3, če je kolesarska površina ločena od drugih prometnih površin (kolesarska steza ločena z zelenico, kolesarska pot).

Diagram 3: Prečni nagib kolesarske površine glede na polmer krožnega loka in projektne hitrosti

(2) Prečni nagib kolesarske površine proti notranjemu robu krivine je najmanj 2,5 %.

(3) Če je kolesarska površina v isti ravnini kot površina za pešce, je lahko najmanjši prečni nagib pločnika 2 %.

(4) Vzdolžni nagib kolesarskih pasov in stez, ki potekajo v cestišču, je enak vzdolžnemu nagibu vozišča ceste.

(5) Pri kolesarskih površinah, ki potekajo izven cestišč cest, je vzdolžni nagib odvisen od njegove dolžine, in sicer:

Preglednica 3: Najdaljša dolžina vzponov glede na vzdolžni nagib

(6) Na delih kolesarskih površin, kjer se pričakuje potiskanje kolesa zaradi vzpona, se izvedejo počivališča za kolesarje.

(7) Pri vzponih, višjih in daljših od vrednosti iz petega odstavka tega člena, se lahko širina kolesarske površine poveča za 1,00 m, če to dopuščajo prostorske in ekonomske omejitve.

20. člen

(vertikalne zaokrožitve)

(1) Vertikalne zaokrožitve kolesarskih površin, ki potekajo v cestišču ceste, so odvisne od vertikalnega poteka vozišča, ob katerem potekajo.

(2) Vertikalne zaokrožitve nivelete kolesarskih površin izven cestišč pri spremembi vzdolžnih nagibov, manjših od 5 %, niso potrebne.

(3) Polmer konveksne zaokrožitve nivelete kolesarske površine izven cestišča pri spremembi vzdolžnega nagiba več kot 5 % je najmanj r_min= 40 m, konkavne pa r_min= 25 m.

(4) Najmanjši polmer vertikalne zaokrožitve nivelete je odvisen od projektne hitrosti:

Preglednica 4: Vertikalne zaokrožitve nivelete kolesarskih površin

21. člen

(preglednost na kolesarskih površinah)

(1) Na prehodu kolesarske površine čez vozišče mora biti zagotovljeno polje preglednosti, na katerem ne sme biti stalnih ovir.

(2) Polje preglednosti mora na prehodih iz prejšnjega odstavka ustrezati predpisom, ki veljajo za ceste.

(3) Pri prečkanju kolesarskih površin, na katerih ima kolesarski promet prednost pred motornimi vozili, je polje preglednosti odvisno od vzdolžnega nagiba kolesarske površine.

Preglednica 5: Polje preglednosti glede na vzdolžni nagib kolesarske površine

(4) Pregledna berma kolesarja je enaka dolžini zaustavitvene razdalje kolesarja in mora biti zagotovljena na celotni trasi kolesarske površine v horizontalni in vertikalni smeri v obeh smereh vožnje.

(5) Zaustavitvena razdalja je odvisna od projektne hitrosti kolesarske površine.

Preglednica 6: Zaustavitvena razdalja kolesarja pred oviro

22. člen

(voziščna konstrukcija kolesarskih površin)

(1) Voziščna konstrukcija kolesarskih površin se dimenzionira v skladu s predpisi o projektiranju cest in z zadnjim stanjem gradbene tehnike.

(2) Kolesarska površina mora imeti ustrezno ravno površino za lahko prometno obremenitev, s čim manj neravninami.

(3) Dimenzioniranje zgornjega ustroja kolesarskih površin mora upoštevati obremenitve, ki jim bodo izpostavljene med uporabo, in njihovo izvedljivost glede na razmere, kjer se gradijo. Po potrebi je treba upoštevati njihovo uporabo za vzdrževalna vozila, vozila s prednostjo ter druga vozila.

VI. KRIŽANJE KOLESARSKIH POVRŠIN Z DRUGIMI PROMETNIMI POVRŠINAMI

23. člen

(načini križanj in prehodov)

(1) Kolesarske površine se lahko z drugimi prometnimi površinami križajo nivojsko ali izvennivojsko.

(2) Pri nivojskih križanjih z drugimi prometnimi površinami mora biti niveleta površine za kolesarja neposredno priključena na niveleto druge prometne površine.

(3) Kolesarska površina mora na mestu križanja ali prehodu čez drugo prometno površino izpolnjevati naslednje pogoje:

-        kontinuirano in nedvoumno vodenje kolesarskega prometa,

-        smer gibanja kolesarja v vidnem polju voznika,

-        označena prednost,

-        vizualno zaznavna in s prometno signalizacijo označena križanja.

1. Potek kolesarskih površin v območju križišč

24. člen

(potek kolesarskih površin v krožnem križišču)

(1) Kolesarske površine v območju krožnega križišča potekajo ločeno od vozišč za motorni promet.

(2) V območju krožnega križišča kolesarski promet lahko poteka samostojno po kolesarskih stezah ali pločnikih.

Slika 19: Potek kolesarske steze v krožnem križišču

(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko na maloprometnih cestah kolesarski promet poteka po krožnem prometnem pasu skupaj z motornimi vozili.

(4) Vsa križanja kolesarskih in peščevih površin z uvoznimi in izvoznimi prometnimi pasovi krožnega križišča morajo biti izvedena pod pravim kotom.

(5) Kolesarski prehodi na območju krožnega križišča morajo biti na prehodu prek uvoznih in izvoznih prometnih pasov odmaknjeni najmanj 5 m od zunanjega roba krožnega prometnega pasu.

25. člen

(potek kolesarskih pasov v krožnem križišču)

(1) Kolesarji se v manjših krožnih križiščih in v krožnih križiščih z V85 ≤ 30 km/h vodijo skupaj z motornimi vozili.

(2) V križiščih iz prejšnjega odstavka se kolesarski pas lahko začne 10,0 m od linije zaključka ločilnega otoka in konča 20,0 m pred ločilnim otokom krožnega križišča.

Slika 20: Potek kolesarskega pasu v krožnem križišču

(3) V kožnem križišču, kjer je V85 > 30 km/h, se na območju krožnega križišča izvede prehod kolesarskega pasu na kolesarsko stezo ali pločnik.

26. člen

(potek kolesarskih stez v križišču)

(1) V območju križišča se kolesarski promet vodi po kolesarski stezi ali pločniku.

(2) Križanje z voziščem ceste se izvede ob prehodih za pešce.

(3) Zaradi zagotavljanja čim ustreznejših horizontalnih krivin se v križišču izvede odmik kolesarske steze od roba vozišča.

Slika 21: Potek kolesarskih stez v križišču

27. člen

(potek kolesarskih pasov v križišču)

(1) Kolesarski promet, ki se vodi po kolesarskem pasu, se v območju križišča vodi glede na smeri prednostne ceste.

(2) Kolesarski promet se v območju križišča lahko vodi po kolesarskih stezah ali pločniku. Križanje z voziščem se izvede na kolesarskih prehodih ob prehodih za pešce.

Slika 22: Prehod kolesarskega pasu prek pločnika v območju križišča

(3) V križišču, kjer je prednostna cesta naravnost, in je omogočeno varno vodenje kolesarskega prometa na prednostni smeri, se lahko kolesarski promet vodi po kolesarskem pasu tudi v območju križišča. V tem primeru morajo biti izvedene čakalne površine v obliki kolesarskega boksa, naprej pomaknjene zaustavitvene črte in čakalne površine za kolesarje, ki zavijajo levo.

Kolesarski pas na vozišču                                           Kolesarski pas na pločniku

Slika 23: Potek kolesarskega pasu po prednostni smeri v območju križišča

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se kolesarski promet za smer levo lahko vodi tudi posredno, kjer se izvede prehod kolesarskega pasu na kolesarsko stezo oziroma pločnik, križanje kolesarskega prometa z voziščem pa se izvede ob prehodih za pešce.

(5) V križišču, kjer prednostna cesta zavije desno ali levo, se izvede prehod kolesarskega pasu na kolesarsko stezo ali pločnik, kolesarju pa odvzame prednost.

Slika 24: Potek kolesarskega pasu pri spremembi smeri prednostne ceste v območju križišča

28. člen

(potek kolesarske površine prek prometnih otokov)

(1) Vodenje kolesarskega prometa prek prometnega otoka v križišču se lahko izvede kot ločen prehod za kolesarje ali kot skupni prehod s pešci.

(2) Prehod kolesarske površine skozi križišče mora biti pravokoten na prometni otok.

Slika 25: Potek kolesarske steze prek prometnega otoka

Slika 26: Potek kolesarskega pasu mimo prometnega otoka s prehodom za pešce

2. Prehodi za kolesarje

29. člen

(prehodi za kolesarje čez vozišče)

(1) Prehodi za kolesarje morajo biti označeni s predpisano prometno signalizacijo.

(2) Širina enosmernega samostojnega kolesarskega prehoda mora biti najmanj 1,80 m, dvosmernega pa najmanj 3,00 m.

(3) Širina enosmernega prehoda, ki je v sklopu prehoda za pešce, mora biti najmanj 1,50 m, dvosmernega pa 2,50 m.

(4) Na cestah, s prometno obremenitvijo ≥ 7500 vozil na dan, mora biti celotna površina prehoda barvno obdelana.

Slika 27: Označevanje kolesarskih prehodov na cestah s prometno obremenitvijo ≥7500 vozil/dan

(5) Na cestah z obremenitvami <7500 vozil na dan, se prehodi za kolesarje obojestransko označijo z označbo kolesarskega pasu.

Slika 28: Označevanje kolesarskih prehodov na cestah s prometno obremenitvijo <7500 vozil/dan

(6) Na maloprometnih cestah se prehodi za kolesarje lahko označijo z enostransko označbo za kolesarski pas.

Slika 29: Označevanje kolesarskih prehodov na maloprometnih cestah

30. člen

(vodenje kolesarskih površin prek kraka neprednostne ceste)

(1) Kolesarski promet se v križišču prek kraka neprednostne ceste lahko neposredno vodi po kolesarskem pasu, ki poteka v prednostni smeri ali po kolesarski stezi, na kateri imajo kolesarji prednost pred vozili, ki se vključujejo na prednostno cesto ali izključujejo z nje.

Slika 30: Potek kolesarskega pasu oziroma kolesarske steze prek kraka neprednostne ceste

(2) Posredno vodenje kolesarskega prometa prek kraka neprednostne ceste se lahko izvede z zamikom kolesarske steze, s katerim se zagotovi prostor za desno zavijanje vozil izven vozišča prednostne ceste.

Slika 31: Potek kolesarske steze prek kraka neprednostne ceste

31. člen

(vodenje kolesarskih površin prek sredinskih ločilnih otokov)

(1) Nivojsko križanje kolesarskega in motornega prometa izven območij križišč, se mora v primerih, ko je prometna obremenitev več kot 75 kolesarjev v konični uri in ni prostorskih omejitev, izvesti prek sredinskega ločilnega otoka.

(2) Sredinski ločilni otok mora biti dimenzioniran tako, da je največja prevozna hitrost vozil čez prehod za kolesarje največ 50 km/h, njegova širina pa najmanj 2,00 m.

(3) Kolesarski prehod v delu sredinskega ločilnega otoka mora biti v isti ravnini kakor vozišče.

(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za maloprometne ceste.

Slika 32: Potek kolesarskih površin prek sredinskega ločilnega otoka

3. Čakalne površine za kolesarje

32. člen

(naprej pomaknjena zaustavitvena črta za kolesarje)

(1) Na kolesarskih pasovih se v križiščih zato, da jih vozniki bolje vidijo, zaustavitvena črta za kolesarje pomakne naprej od zaustavitvene črte za vozila.

(2) Zaustavitvena črta za kolesarje mora biti pomaknjena 4,0 do 5,0 m naprej od zaustavitvene črte za vozila.

(3) Naprej pomaknjeni del kolesarskega pasu mora biti označen s simbolom kolesa.

Slika 33: Naprej pomaknjena zaustavitvena črta za kolesarje

33. člen

(kolesarski boks)

(1) Kolesarski boks je čakalna površina za kolesarje v semaforiziranem križišču, ki omogoča, da se kolesarji razvrstijo pred čakajoča vozila zaradi rdeče luči, kar omogoča prednostno zavijanje kolesarjev pred motornimi vozili.

(2) Kolesarski boks mora biti izveden na celotni širini smernega vozišča, njegova dolžina pa mora biti 4,0 do 5,0 m.

(3) Kolesarski boks je lahko izveden v kombinaciji s kolesarskim pasom ali souporabo prometnega pasu.

(4) Če je kolesarski pas ločen od prometnega pasu z neprekinjeno vzdolžno črto, mora biti 10,0 do 30,0 m pred čakalno površino za kolesarje označen s prekinjeno črto, kar omogoča kolesarjem prehod na prometni pas in na čakalni površini razvrstitev za zavijanje na levo.

(5) Če je kolesarski boks izveden v kombinaciji s souporabo prometnega pasu, mora širina prometnega pasu omogočati, da ob rdeči luči kolesarji lahko vozijo mimo stoječih vozil in dosežejo čakalno površino.

Slika 34: Čakalna površina za kolesarje – kolesarski boks

34. člen

(čakalna površina za zavijanje kolesarjev v levo)

(1) V semaforiziranem križišču se lahko izvede čakalna površina za kolesarje, ki zavijajo levo.

(2) Izvedba čakalne površine za kolesarje omogoča, da se kolesarji, ki zavijajo levo, ustavijo na čakalni površini ob kolesarskem pasu v križišču in omogočajo prosto pot kolesarjem, ki vozijo naravnost, v naslednji fazi pa jim je omogočena prednost pred motornimi vozili.

(3) Za boljšo razpoznavnost in vidnost mora biti površina za kolesarje označena s simbolom kolesa in puščice.

Slika 35: Čakalna površina ob kolesarskem pasu za zavijanje kolesarjev v levo

Slika 36: Čakalna površina ob kolesarski stezi za zavijanje kolesarjev v levo

4. Prehod med različnimi kolesarskimi in drugimi prometnimi površinami

35. člen

(prehod kolesarske steze na kolesarski pas)

(1) Pri prehodu kolesarske steze na vozišče in obratno, kjer je višinska razlika med niveleto steze in vozišča večja od 10 cm, mora biti dolžina prehoda najmanj 3,0 m.

Slika 37: Prehod kolesarske steze na kolesarski pas

Slika 38: Prehod kolesarske steze na skupni prometni pas z motornimi vozili

(2) Če kolesarska steza poteka ob pasu za parkiranje vozil, neposredni prehod na skupni prometni pas z motornimi vozili ni dovoljen.

(3) Dolžina prehodnega območja se lahko zaradi prostorskih omejitev skrajša za 50 %.

(4) Zaradi omejitev iz prejšnjega odstavka lahko priključevanje poteka z minimalnimi krožnimi loki.

36. člen

(prehod iz skupnega prometnega pasu z motornimi vozili na kolesarsko stezo)

Ob prehodih kolesarskega prometa iz prometnega pasu na kolesarsko stezo ali pot mora biti izveden ustrezno oblikovan prehod med površinama.

Slika 39: Prehod skupnega prometnega pasu z motornimi vozili na kolesarsko stezo

5. Vodenje kolesarskih površin prek avtobusnih postajališč

37. člen

(prehod kolesarskih površin preko avtobusnih postajališč)

(1) Če kolesarski pas poteka preko avtobusnega postajališča na vozišču, se mora označba kolesarskega pasu končati najmanj 5,00 m pred označbo postajališča in nadaljevati 3,00 m po označbi za postajališče.

Slika 40: Potek kolesarskega pasu prek avtobusnega postajališča na vozišču

(2) Če je avtobusno postajališče vzpostavljeno v niši in promet kolesarjev poteka po kolesarskem pasu, se kolesarski pas nadaljuje neprekinjeno ob levem robu avtobusnega postajališča z odmikom 0,50 m od zunanjega roba označbe, ki označuje avtobusno postajališče.

Slika 41: Potek kolesarskega pasu ob avtobusnem postajališču v niši

(3) Če je avtobusno postajališče vzpostavljeno na vozišču in promet kolesarjev poteka po kolesarski stezi ali kolesarskem pasu na pločniku, mora biti steza oziroma pas na območju čakališča odmaknjen od roba vozišča najmanj 3,00 m. Prehod za pešce prek površin za kolesarje do prometne površine, namenjene pešcem, mora biti označen s predpisano horizontalno prometno signalizacijo.

(4) Ločilna črta med kolesarskim pasom na pločniku in površino za pešce mora biti tudi taktilno zaznavna.

Slika 42: Potek kolesarske steze oziroma kolesarskega pasu na pločniku mimo avtobusnega postajališča na vozišču

(5) Če je avtobusno postajališče v niši in promet kolesarjev poteka po kolesarski stezi ali kolesarskem pasu na pločniku, mora steza oziroma pas potekati za čakališčem oziroma objektom čakalnice. Če zaradi prostorskih omejitev ni mogoče voditi kolesarske steze oziroma kolesarskega pasu za čakališčem, lahko steza oziroma pas poteka neposredno prek čakališča.

Slika 43: Potek kolesarske steze oziroma kolesarskega pasu na pločniku mimo avtobusnega postajališča v niši

Slika 44: Potek kolesarske steze oziroma kolesarskega pasu na pločniku mimo avtobusnega čakališča

(6) Če mimo avtobusnega postajališča prostorske omejitve ne omogočajo vodenje kolesarja po kolesarski stezi ali kolesarskem pasu na pločniku za čakališčem, je dovoljen potek kolesarskega pasu prek postajališča, pri čemer je obvezna označitev odvzema prednosti kolesarju pred vstopom na to površino.

Slika 45: Potek kolesarske steze oziroma kolesarskega pasu prek avtobusnega postajališča

6. Kolesarske površine na enosmernih cestah

38. člen

(dvosmerni kolesarski promet na enosmerni cesti)

(1) Dvosmerni kolesarski promet na enosmernih cestah je dovoljen le na cestah znotraj naselij, na katerih je največja dovoljenahitrost 10 km/h oziroma 30 km/h.

(2) Na enosmernih dostopnih cestah in enosmernih cestah v območjih umirjenega prometa lahko kolesarski promet poteka po vozišču v obeh smereh brez označb kolesarskih površin.

Slika 46: Dvosmerni kolesarski promet na dostopnih cestah

(3) Na ostalih enosmernih cestah v naselju lahko kolesarski promet poteka v nasprotni smeri po kolesarskem pasu ali kot souporaba prometnega pasu.

(4) Na cesti v naselju, kjer kolesarski promet na enosmerni cesti poteka v nasprotni smeri kot souporaba prometnega pasu, mora biti širina vozišča najmanj 3,20 m, prometna obremenitev ceste največ 50 vozil v konični uri in prepovedan promet za tovorna vozila in avtobuse.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko kolesarski promet na enosmerni cesti poteka v nasprotni smeri tudi na cesti, katere širina vozišča je najmanj 3,00 m, pod pogojem, da je na cesti vzpostavljeno območje umirjenega prometa.

Slika 47: Dvosmerni kolesarski promet na ostalih cestah v naselju

7. Kolesarske površine na površinah za umirjanje motornega in kolesarskega prometa

39. člen

(prehodi kolesarskih stez prek dvignjenih ploščadi)

V naseljih se križanje kolesarske steze z maloprometnimi in dostopnimi cestami ter cestnimi priključki lahko izvede v obliki dvignjene ploščadi, ki hkrati deluje kot ukrep umirjanja prometa. Klančina na območju uvoza se izvede le na širini varnostnega odmika.

Slika 48: Križanje kolesarske steze z maloprometnimi in dostopnimi cestami

Slika 49: Križanje kolesarske steze z individualnimi priključki

40. člen

(naprave za umirjanje kolesarskega prometa)

(1) Če se kolesarska površina zaključuje na cesti za motorni promet, morajo biti postavljene ovire, ki preprečujejo direktno vključevanje kolesarjev v promet skupaj z motornimi vozili.

(2) Ukrepi se izvedejo s fizičnimi ovirami, diagonalno postavljenimi na vozišče kolesarske površine oziroma kot prometne otoke na kolesarskih površinah.

(3) Vertikalne fizične ovire morajo biti postavljene na prometnih otokih ali površinah, ki se po obdelavi ločujejo od vozišča kolesarske površine, in imeti lastnosti, ki so predpisane za vertikalno prometno signalizacijo.

Slika 50: Umirjanje kolesarskega prometa pred koncem kolesarske površine

(4) Ukrepe za umirjanje kolesarskega prometa kot optične opozorilne naprave – optične zavore, se lahko izvede pred prehodi za pešce, pred avtobusnimi postajališči, pred čakališči avtobusnega postajališča in pred drugimi mesti, kjer se zahteva zmanjšanje hitrosti kolesarjev.

Slika 51: Umirjanje kolesarskega prometa z optičnimi opozorilnimi napravami

8. Kolesarske površine v podhodih, predorih in premostitvenih objektih

41. člen

(podhodi in predori)

(1) Podvozi in predori na kolesarskih površinah morajo biti čim bližje površini, konstrukcijsko oblikovani tako, da dajejo občutek odprtosti.

(2) Širina enosmerne kolesarske površine v podhodu mora biti najmanj 1,50 m, dvosmerne pa 2,50 m. Če vzporedno s kolesarsko površino poteka tudi pločnik, mora biti njegova širina najmanj 1,50 m.

(3) Svetla višina podhoda oziroma predora mora znašati najmanj 2,40 m (2,30 pešci) pri dolžini podhoda/predora do 25 m, pri daljših pa najmanj 2,70 m (2,60 m za pešce).

(4) Če dvosmerni kolesarski pas poteka po pločniku v podhodu/predoru, mora biti širina pločnika 4,00 m, pri osvetljenih podhodih/predorih, krajših od 25 m, pa je lahko najmanj 3,00 m.

(5) Vzdolžni nagib kolesarskih površin v podhodih in predorih ne sme biti večji kot 3 %. Če je podhod tudi za pešce in je dostop urejen prek stopnic, morajo biti vzporedno s stopnicami izvedene tudi dostopne rampe, širine najmanj 0,80 m, z naklonom največ 25 %.

(6) Varnostni odmik v podhodih/predorih je 0,50 m.

(7) Podvozi pod krožišči morajo biti pod sredinskimi otoki odprti.

(8) Če je uporaba kolesarske površine v podhodu/predoru namenjena tudi jahačem, mora biti svetla višina najmanj 3,70 m.

Slika 52: Najmanjši dopustni profil dvosmerne kolesarske površine v podvozu/predoru z razmejenimi površinami

Slika 53: Najmanjši dopustni profil dvosmerne kolesarske površine v podvozu/predoru z nerazmejenimi površinami

42. člen

(nadvozi in mostovi)

(1) Nadvozi in mostovi na kolesarskih površinah morajo biti čim nižje nad oviro, ki jo premoščajo.

(2) Širina nadvoza/mostu za dvosmerni kolesarski promet mora biti najmanj 3,50 m.

(3) Vzdolžni nagib kolesarskih površin na nadvozih in mostovih je lahko od 3 do 5 %. Če je nadvoz/most tudi za pešce in je dostop urejen prek stopnic, morajo biti vzporedno s stopnicami izvedene tudi dostopne rampe, širine najmanj 0,80 m, z naklonom največ 25 %. Stopnice morajo imeti vmesne podeste.

(4) Višina varovalne ograje mora biti od 1,20 do 1,40 m, če nadvoz/most lahko uporabljajo tudi jahači, pa mora biti višina ograje najmanj 1,80 m.

(5) Na mostovih za motorni promet čez katere potekajo tudi kolesarske površine mora biti prečni profil površine najmanj takšen, kot pred in za mostom, razen pri obstoječih mostovih, kjer profil tega ne dopušča, konstrukcijska dograditev kolesarske površine pa statično ni dopustna.

(6) Končna obdelava vozne površine mora zagotavljati ustrezne vozne razmere ob vsakem vremenu.

Slika 54: Najmanjši dopustni profil dvosmerne kolesarske površine na nadvozu/mostu

VII. PARKIRIŠČA IN OBJEKTI ZA SHRANJEVANJE KOLES

43. člen

(pogoji za parkirišča in organizacija parkirišč)

(1) Parkirišča za kolesa morajo:

-        obsegati dovolj veliko zemljišče, ki omogoča parkirno površino, zahtevano glede na namembnost objekta, ki mu površina pripada,

-        biti locirana v privlačnem okolju in na lokaciji, ki je lahko dostopna za kolesarje in pešce,

-        izpolnjevati pogoje za varno parkirišče (najbolj uporabljana mesta, osvetljenost).

(2) Zunanja in notranja parkirišča za kolesa morajo biti opremljena z napravami za parkiranje (stojali), ki omogočajo naslanjanje koles in priklepanje okvirja kolesa na njih.

(3) Stojala morajo biti pritrjena v tla ali stene oziroma strop objekta, v katerem je parkirišče.

(4) Parkirišča z zmogljivostjo parkiranja nad 50 koles morajo biti opremljena s polnilno postajo za električna kolesa.

44. člen

(dimenzioniranje parkirnih mest)

(1) Dimenzija parkirnega mesta za kolesa je odvisna od načina parkiranja koles.

(2) Širina parkirnega mesta (razdalja med stojali) mora biti od 0,80 do 1,20 m.

(3) Globina parkirnega mesta mora biti pri poševnem parkiranju najmanj 1,45 do 1,70 m, pri pravokotnem 2,00 m in pri obojestranskem parkirišču s prekrivanjem prednjih koles najmanj 3,20 m.

(4) Parkirne niše morajo zagotavljati prostor za neoviran dostop širine najmanj 1,40 do 1,80 m pri poševnem parkiranju oziroma 2,00 m pri pravokotnem parkiranju.

Slika 55: Načini parkiranja in dimenzije parkirnih mest in dostopnih poti

45. člen

(počivališča ob kolesarskih površinah)

(1) Če je kolesarska površina v območju ceste, je treba kolesarjem zagotoviti dostop do počivališč te ceste.

(2) Če je kolesarska površina izven območja ceste, je treba zagotoviti počivališče za kolesarje najmanj na vsakih 10 km.

(3) Na počivališčih iz prvega in drugega odstavka tega člena je glede na prometno obremenitev kolesarskih površin treba zagotoviti ustrezno število naprav za parkiranje koles.

VIII. PROMETNA SIGNALIZACIJA IN OPREMA NA KOLESARSKIH POVRŠINAH

46. člen

(uporaba in način postavljanja signalizacije)

(1) Prometna signalizacija in oprema na kolesarskih površinah se projektirata in postavljata v skladu s predpisom s področja prometne signalizacije in opreme na cestah ter s tem pravilnikom.

(2) Prometni in svetlobni prometni znaki ne smejo segati v prometni profil kolesarske površine.

47. člen

(vertikalna prometna signalizacija)

Na kolesarskih površinah je treba namestiti vertikalno signalizacijo, katere obliko, barvo, velikost in lastnosti določa predpis s področja prometne signalizacije in opreme na cestah.

48. člen

(horizontalna prometna signalizacija)

(1) Na kolesarskih površinah je treba namestiti horizontalno signalizacijo, katere obliko, barvo in svetlobnoodbojne lastnosti določa predpis s področja prometne signalizacije in opreme na cestah.

(2) Označbe na kolesarskih površinah so v beli in rdečerjavi (RAL 3011, 3001) barvi.

(3) Velikost in način uporabe horizontalne signalizacije sta prikazana v preglednici 7.

Preglednica 7: Horizontalna prometna signalizacija na kolesarskih površinah

49. člen

(cestna razsvetljava kolesarskih površin)

(1) S cestno razsvetljavo morajo biti opremljeni:

-        kolesarski prehodi,

-        ceste v naseljih s souporabo prometnih pasov,

-        mesta, kjer se prepleta motorni in kolesarski promet ter

-        območja fizičnih naprav za umirjanje prometa kolesarjev v naseljih.

(2) Razsvetljava iz prejšnjega odstavka ni potrebna na kolesarskih površinah izven naselij.

(3) Če se gostota kolesarskega prometa in svetlost okolice v nočnem času spreminjata je treba jakost cestne razsvetljave kolesarskih površin tem razmeram prilagajati.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

50. člen

(prilagoditev kolesarskih površin)

(1) Obstoječe kolesarske površine je treba uskladiti s tem pravilnikom najpozneje v desetih letih od njegove uveljavitve.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v dveh letih od začetka uporabe tega pravilnika ukinejo kolesarski pasovi na voziščih, ki ne dosegajo najmanjše predpisane širine.

(3) Drugačna površinska obdelava varnostnih odmikov na obstoječih kolesarskih stezah iz osmega odstavka 13. člena tega pravilnika se izvede le ob njihovih rekonstrukcijah.

51. člen

(prenehanje veljavnosti in uporabe)

(1)   Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati 20. člen Pravilnika o avtobusnih postajališčih (Uradni list RS, št. 106/11), ki pa se uporablja do začetka uporabe tega pravilnika.

(2)   Z dnem začetka uporabe tega pravilnika se preneha uporabljati 47. člen Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10 – Zces-1).

52. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne dva meseca od njegove uveljavitve.

Št. 007-117/2018/12

Ljubljana, dne 15. maja 2018

EVA 2018-2430-0025

dr. Peter Gašperšič l.r.

Minister
za infrastrukturo

Soglašam!

Irena Majcen l.r.

Ministrica

za okolje in prostor